Opis območja

Reka Mura je poleg Drave najpomembnejša reka v panonskem svetu Slovenije in po vodnatosti ena izmed naših največjih rek. Sama rečna struga Mure je bila v preteklosti uravnana, tako da je njen naravni tok danes večinoma spremenjen, brez izrazitih meandrov. Kljub posegom pa je murska loka s številnimi elementi rečne krajine ostala dobro ohranjena. Pas poplavnih gozdov se kot široka, zelena črta sredi obdelane pokrajine vleče vzdolž reke od Apaškega polja do tromeje med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, kjer Mura zapusti slovensko ozemlje. Poplavne gozdove napajajo nekateri še preostali rečni rokavi, med katerimi so najpomembnejši Stara Mura, Besnica, Tiloš in drugi. Značilnost spodnjega dela Mure vzdolž meje s Hrvaško so številni mrtvi rokavi, mrtvice. Vzdolž linije, ki jo oblikujejo vasi Hotiza, Velika Polana in Brezovica, se mednarodno pomembno območje za ptice razširi, tako da vključuje tudi predele kmetijske kulturne krajine s prevladujočimi ekstenzivnimi vlažnimi travniki.

Kvalifikacijske vrste ptic

Od približno 110 vrst gnezdilk na območju reke Mure jih skoraj polovico uvrščamo med ogrožene vrste. Kvalifikacijskih vrst ptic je 31, od tega jih 9 izpolnjuje katerega od kriterijev C, ki so pomembni za opredelitev Natura 2000 območij za ptice (SPA). V nereguliranih, naravno izdolbljenih rečnih bregovih in večjih rokavih gnezdi vodomec Alcedo atthis, še večje peščene stene pa naseljuje breguljka Riparia riparia, ki ob splošnem pomanjkanju naravnih rečnih sten v novejšem času največkrat gnezdi v različnih gramoznicah. Značilna vrsta ohranjene rečne krajine je črna štorklja Ciconia nigra, ki gnezdi v poplavnih gozdovih vzdolž Mure, prehranjuje pa se v vodotokih ter drugih stoječih in tekočih vodah. V poplavnih gozdovih živijo evropsko pomembne populacije srednjega detla Dendrocopos medius in belovratega muharja Ficedula albicollis. V mrtvicah, poraščenih s trstičjem in drugim vodnim rastlinjem, srečamo čapljico Ixobrychus minutus in malo tukalico Porzana parva. Eno od najvišjih nacionalnih gostot v kmetijski kulturni krajini na tem območju dosega bela štorklja Ciconia ciconia, tukaj pa najdemo tudi vijeglavko Jynx torquilla in pisano penico Sylvia nisoria, ki lokalno dosega visoke gostote.

Grožnje

Zelo ogrožen življenjski prostor v poplavnem pasu Mure so mrtvice, ki izginjajo zaradi zaraščanja. Dodatno jih ogroža tudi širjenje kmetijskih površin in nekontrolirani posegi ribičev. Gospodarjenje z gozdom je na večini območja intenzivno, kar ni ugodno za vrste, kot sta srednji detel in beloglavi muhar. Redke preostale vlažne travnike ogroža premena v njive ali intenzifikacija oziroma opuščanje njihove rabe.

Povezave

BOŽIČ, L. (2011):
Popis začetnega stanja populacij ptic (Aves) na projektnih pilotnih območjih Pohorje in Mura-Petišovci za izvedbo projekta z naslovom: Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji, Wetman 2011–2015, Life+ Narava, LIFE09 NAT/SI/00374 – Poročilo za projektno območje Mura-Petišovci.
DOPPS, Ljubljana.

JANČAR, T. & VUKELIČ, E. (2010):
Strokovne podlage za obravnavo HE na Muri – preveritev lokacij z vidika varstva ptic.
DOPPS, Ljubljana.

BOŽIČ, L. (2003):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. str. 95–97.
DOPPS, Ljubljana.

POLAK, S. (ur.) (2000):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 1. str. 161–171.
DOPPS, Ljubljana.