Mura

Velikost: 157,5 km2

foto: Luka Božič

 

Opis območja

Reka Mura je poleg Drave najpomembnejša reka v panonskem svetu Slovenije in po vodnatosti ena izmed naših največjih rek. Sama rečna struga Mure je bila v preteklosti uravnana, tako da je njen naravni tok danes večinoma spremenjen, brez izrazitih meandrov. Kljub posegom pa je murska loka s številnimi elementi rečne krajine ostala dobro ohranjena. Pas poplavnih gozdov se kot široka, zelena črta sredi obdelane pokrajine vleče vzdolž reke od Apaškega polja do tromeje med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, kjer Mura zapusti slovensko ozemlje. Poplavne gozdove napajajo nekateri še preostali rečni rokavi, med katerimi so najpomembnejši Stara Mura, Besnica, Tiloš in drugi. Značilnost spodnjega dela Mure vzdolž meje s Hrvaško so številni mrtvi rokavi, mrtvice. Vzdolž linije, ki jo oblikujejo vasi Hotiza, Velika Polana in Brezovica, se mednarodno pomembno območje za ptice razširi, tako da vključuje tudi predele kmetijske kulturne krajine s prevladujočimi ekstenzivnimi vlažnimi travniki.

Kvalifikacijske vrste ptic

Od približno 110 vrst gnezdilk na območju reke Mure jih skoraj polovico uvrščamo med ogrožene vrste. Kvalifikacijskih vrst ptic je 31, od tega jih 9 izpolnjuje katerega od kriterijev C, ki so pomembni za opredelitev Natura 2000 območij za ptice (SPA). V nereguliranih, naravno izdolbljenih rečnih bregovih in večjih rokavih gnezdi vodomec Alcedo atthis, še večje peščene stene pa naseljuje breguljka Riparia riparia, ki ob splošnem pomanjkanju naravnih rečnih sten v novejšem času največkrat gnezdi v različnih gramoznicah. Značilna vrsta ohranjene rečne krajine je črna štorklja Ciconia nigra, ki gnezdi v poplavnih gozdovih vzdolž Mure, prehranjuje pa se v vodotokih ter drugih stoječih in tekočih vodah. V poplavnih gozdovih živijo evropsko pomembne populacije srednjega detla Dendrocopos medius in belovratega muharja Ficedula albicollis. V mrtvicah, poraščenih s trstičjem in drugim vodnim rastlinjem, srečamo čapljico Ixobrychus minutus in malo tukalico Porzana parva. Eno od najvišjih nacionalnih gostot v kmetijski kulturni krajini na tem območju dosega bela štorklja Ciconia ciconia, tukaj pa najdemo tudi vijeglavko Jynx torquilla in pisano penico Sylvia nisoria, ki lokalno dosega visoke gostote.

Grožnje

Zelo ogrožen življenjski prostor v poplavnem pasu Mure so mrtvice, ki izginjajo zaradi zaraščanja. Dodatno jih ogroža tudi širjenje kmetijskih površin in nekontrolirani posegi ribičev. Gospodarjenje z gozdom je na večini območja intenzivno, kar ni ugodno za vrste, kot sta srednji detel in beloglavi muhar. Redke preostale vlažne travnike ogroža premena v njive ali intenzifikacija oziroma opuščanje njihove rabe.

Povezave

BOŽIČ, L. (2011):
Popis začetnega stanja populacij ptic (Aves) na projektnih pilotnih območjih Pohorje in Mura-Petišovci za izvedbo projekta z naslovom: Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji, Wetman 2011–2015, Life+ Narava, LIFE09 NAT/SI/00374 – Poročilo za projektno območje Mura-Petišovci.
DOPPS, Ljubljana.

JANČAR, T. & VUKELIČ, E. (2010):
Strokovne podlage za obravnavo HE na Muri – preveritev lokacij z vidika varstva ptic.
DOPPS, Ljubljana.

BOŽIČ, L. (2003):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. str. 95–97.
DOPPS, Ljubljana.

POLAK, S. (ur.) (2000):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 1. str. 161–171.
DOPPS, Ljubljana.

Tabela kvalifikacijskih vrst na IBA Mura.

Slovensko ime vrste Latinsko ime vrste Populacija Sezona Obdobje Kriterij IBA
vodomec Alcedo atthis 60–100 parov gnezditev 1999 B2, C6
črna štorklja Ciconia nigra 8–11 parov gnezditev 2002–2010 B2, C6
vijeglavka Jynx torquilla 100–200 parov gnezditev 2002–2010 B2, D4
srednji detel Dendrocopos medius 1450–2200 parov gnezditev 2004–2010 B3, C6
belovrati muhar Ficedula albicollis 5600–7400 parov gnezditev 2004–2008 B3, C6
pisana penica Sylvia nisoria 50–80 parov gnezditev 2006–2010 B3, C6
velika bela čaplja Casmerodius albus 60–100 osebkov prezimovanje 2004–2010 C6
belorepec Haliaeetus albicilla 2 para gnezditev 2002–2011 C6
čapljica Ixobrychus minutus 20–40 parov gnezditev 1999–2010 C6
mala tukalica Porzana parva 10–20 parov gnezditev 1999 C6
bela štorklja Ciconia ciconia 70 parov gnezditev 1999–2010 D1
grahasta tukalica Porzana porzana 3–5 parov gnezditev 2005–2011 D1
črna žolna Dryocopus martius 20–40 parov gnezditev 2002–2010 D2
rjavi srakoper Lanius collurio 500–1000 parov gnezditev 2002–2010 D2
sršenar Pernis apivorus 10–15 parov gnezditev 2002–2010 D2
pivka Picus canus 35–80 parov gnezditev 2006–2010 D2
belorepec Haliaeetus albicilla 1–4 osebki prezimovanje 2002–2011 D3
rakar Acrocephalus arundinaceus 30–50 parov gnezditev 2002–2011 D4
bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus 100–200 parov gnezditev 2006 D4
mali martinec Actitis hypoleucos 40–80 parov gnezditev 1999 D4
mali deževnik Charadrius dubius 30–50 parov gnezditev 2005–2010 D4
prepelica Coturnix coturnix 100–200 parov gnezditev 1999 D4
trstni cvrčalec Locustella luscinioides 50–160 parov gnezditev 2000–2010 D4
kobiličar Locustella naevia 100–200 parov gnezditev 1999 D4
veliki žagar Mergus merganser 5–10 parov gnezditev 2006–2010 D4
čebelar Merops apiaster 10–30 parov gnezditev 2000–2010 D4
pogorelček Phoenicurus phoenicurus 40–80 parov gnezditev 2002–2010 D4
severni kovaček Phylloscopus trochilus 30–60 parov gnezditev 2006 D4
mokož Rallus aquaticus 30–40 parov gnezditev 2000–2010 D4
plašica Remiz pendulinus 100–200 parov gnezditev 2006–2010 D4
breguljka Riparia riparia 300–750 parov gnezditev 2006–2010 D4