Opis območja

Sečoveljske soline so največje soline na slovenski obali. Ležijo na skrajnem jugozahodnem robu države. Postopno so jih zgradili v obsežnem močvirju delte reke Dragonje. V pisnih virih jih omenjajo že v 13. stoletju, najverjetneje pa so še starejše. Danes na tradicionalen način pridobivajo sol le še na majhnem delu solin, imenovanem Lera. Na večjem delu Sečoveljskih solin, imenovanem Fontanigge, od leta 1967 soli ne pridobivajo več. Zaradi značilnega načina bivanja pridelovalcev soli na prostoru solin se je skozi stoletja izoblikovala svojevrstna krajinska podoba območja. Sečoveljske soline so zaščitene kot krajinski park, že leta 1993 pa so bile kot prvo območje v Sloveniji uvrščene na seznam Ramsarskih lokalitet.

Kvalifikacijske vrste ptic

Sečoveljske soline so edino gnezdišče v Sloveniji za malo čigro Sterna albifrons in sabljarko Recurvirostra avosetta. Gnezdeči populaciji beločelega deževnika Charadrius alexandrinus in polojnika Himantopus himantopus sta tukaj največji v Sloveniji, populacija navadne čigre Sterna hirundo pa je druga največja. V Sečoveljskih solinah gnezdi večina naših rumenonogih galebov Larus michahellis, ki se tukaj v velikem številu pojavljajo tudi med selitvijo. Plitvine v solinskih bazenih in na izlivu Dragonje so pomembno postajališče za vodne ptice med spomladansko in jesensko selitvijo. Območje smo v reviziji IBA v Sloveniji leta 2011 povečali predvsem na morskem delu, ki je kot prehranjevališče in prenočišče na bojah pomemben za vranjeka Phalacrocorax aristotelis desmarestii, dodali pa smo tudi gozdič ob Kanalu Sv. Jerneja, kjer prenočujejo male bele čaplje Egretta garzetta.

Grožnje

Območje je od leta 2001 zavarovano kot Krajinski park Sečoveljske soline. Zaradi naravnih in kulturnih posebnosti je primerno za vse tipe ekološkega turizma in že zdaj beleži velik obisk. Da bi bil razvoj solin v resnici sonaraven, mora biti obisk zaradi občutljivosti območja preudarno uravnavan. Obiskovalci, ki se ne držijo pravil parka in hodijo izven označenih poti, imajo lahko zlasti v času gnezditvene sezone velik vpliv na gnezditveni uspeh ptic.

Priložnosti

Sol iz Sečoveljskih solin zaradi stoletne tradicije in uspešne tržne promocije mnogih tipov soli slovi kot zelo kakovostna blagovna znamka, ki jo dopolnjujejo tudi drugi izdelki iz prodajnega programa parka.

Povezave

Krajinski park Sečoveljske soline.

ŠKORNIK, I. (2012):
Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin.
SOLINE Pridelava soli d.o.o., Seča.

BLOMQVIST, L. (2007):
Yellow-legged Gull Larus michahellis in the Sečovlje saltpans (SW Slovenia) – abundance, age distribution and habitat preference in post-breeding period in July 2003.
Acrocephalus 28 (133): 69-73.

ŠKORNIK, I. (več let):
Poročila o monitoringu ptic v Sečoveljskih solinah.
Krajinski park Sečoveljske soline.

BOŽIČ, L. (2003):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. str. 133–135.
DOPPS, Ljubljana.

POLAK, S. (ur.) (2000):
Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 1. str. 65–74.
DOPPS, Ljubljana.