Bele štorklje znova podirajo rekorde

Rezultati letošnjega, že 27. popisa bele štorklje prinašajo izjemne novice – zabeležili smo največje število gnezdečih parov in poletelih mladičev doslej!

Vseslovenski popis bele štorklje na društvu po mednarodno uveljavljeni metodi izvajamo že od leta 1999. Med koncem junija in začetkom julija obiščemo vsa znana gnezda bele štorklje v Sloveniji in preverimo zasedenost ter gnezditveno uspešnost. Pomemben del popisa je tudi pogovor z domačini, ki nam vsako leto posredujejo dragocene informacije o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodu štorkelj in drugih zanimivostih. Posebno pozornost namenimo tudi pregledu gnezda, da ocenimo, ali je to stabilno in varno.

Popis bele štorklje 2025. Foto: Zarja Platovšek

Rekordi že tretje leto zapovrstjo

Bele štorklje so nas z rekordno zasedenostjo gnezd razveselile že leta 2023, leta 2024 pa skupaj z rekordno zasedenostjo še z rekordnim številom poletelih mladičev – pri nas je gnezdilo 311 parov, poletelo pa je 673 mladičev.

Letos smo te številke še presegli – pri nas je gnezdilo 321 parov belih štorkelj, iz naših gnezd pa je poletelo kar 807 mladičev, torej 134 mladičev več kot lani. Gre za najvišje številke v zgodovini popisa!

Kaj se dogaja?

Bela štorklja velja za vrsto, ki je zaradi globalnega segrevanja profitirala. Milejše zime ji omogočajo krajše selitve ali celo prezimovanje v Evropi, bližje gnezditvenim območjem – kar opažamo tudi v Sloveniji. V zimi 2024/2025 smo zabeležili rekordno število prezimujočih štorkelj. Prezimovalo jih je najmanj 20.

Podatke o prezimovanju zbiramo sporadično –  na podlagi večkratnih opažanj štorkelj na istem območju skozi zimo. Posledično obstaja verjetnost, da je pri nas prezimovala še kakšna štorklja več.  

Tudi višje povprečne temperature v spomladanskih mesecih očitno pozitivno vplivajo na bele štorklje. Te jim skupaj z zgodnejšimi prihodi omogočajo, da prej pričnejo z gnezditvijo in ugodno vplivajo na preživetje mladičev ter količino dostopne hrane.

Ali bo ta trend trajal?

Ali bodo bele štorklje zaradi globalnega segrevanja profitirale še naprej, ni mogoče napovedati. Globalno segrevanje namreč prinaša tudi vedno pogostejše vremenske ekstreme kot so močna neurja in suša, ki lahko resno ogrozijo gnezditveno uspešnost in preživetje, zlasti mladih ptic.   

Kako gre štorkljam drugod?

Tudi v večini držav Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike, kjer bela štorklja gnezdi, populacija kaže pozitiven trend. Preliminarni rezultati 8. mednarodnega cenzusa bele štorklje, ki je potekal leta 2024 pod koordinacijo NABU, kažejo, da se je svetovna populacija štorklje v zadnjih desetih letih povečala za dobrih 20 %.

Na končne in podrobnejše rezultate še čakamo – znani bodo predvidoma jeseni 2025.

Le koliko belih štorkelj bo prezimovalo pri nas?

Posledice globalnega segrevanja se odražajo predvsem pri vrstah, ki živijo v sezonsko spremenljivih habitatih, kot bele štorklje. V zadnjih letih opažamo, da so bele štorklje začele prezimovati na svojem gnezditvenem območju ali pa so skrajšale svoje selitvene poti. Posledično se je število prezimujočih štorkelj v Evropi povečalo, kar smo opazili tudi v Sloveniji.

V zadnjih letih v Sloveniji tudi pozimi opažamo vse več belih štorkelj. Pojav, ki je še pred dvajsetimi leti veljal kot nekakšna »anomalija« sedaj postaja že pravi običaj. Največ prezimujočih belih štorkelj smo zabeležili v zimi 2022/23, ko jih je prezimovalo kar 13.

Prejšnjo zimo niso padli novi rekordi, a smo kljub temu bili priča veliki zanimivosti – beleženje prezimujočih štorkelj je vsem na očeh otvorila štorklja v Žabnici, ki smo jo na živi kameri prvič opazili prav 15. novembra, ko pričnemo z zbiranjem podatkov. Pozimi smo jo lahko nato spremljali kar iz domačih ekranov. Skupno smo lani v Sloveniji potrdili prezimovanje 8 štorkelj. Le koliko jih bo prezimovalo to zimo?


Vabljeni, da nam pomagate pri zbiranju podatkov o prezimujočih štorkljah in svoja opažanja sporočite Urši Očko na ursa.ocko@dopps.si.

Sporočite nam lokacijo opažanja in obdobje prisotnosti štorklje na območju (gre za štorkljo, ki je ostala po gnezditveni sezoni ali je prišla pozneje). Veseli bomo tudi lokacije njenih zimskih prehranjevališč in kakšne fotografije.

Kot prezimujoče bele štorklje določimo tiste, ki so pri nas opazovane med 15. novembrom in 15. februarjem.


Foto: Simon Kovačič

POGOSTA VPRAŠANJA

Bo bele štorklje pozimi zeblo?

Bele štorklje nimajo težav s preživljanjem hladnih temperatur, selijo zaradi sezonsko odvisnih virov hrane.

Bodo pozimi lačne?

Bele štorklje lahko v milih in povprečnih zimah najdejo dovolj hrane za preživetje. Res je da ni žuželk, dvoživk in plazilcev, ki so eni izmed pomembnih virov hrane za belo štorkljo, zato pa se več prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami, tako kot denimo sive čaplje.

Kje najdejo hrano, ko tla prekrije debela snežna odeja?

Ker se v zadnjih letih to dogaja vse redkeje in sneg tla prekriva krajši čas, se znajdejo tudi v primeru zapadlega snega. Štorklje takrat poiščejo kopna območja, kjer lahko najdejo hrano, včasih pa se za nekaj časa premaknejo nekoliko južneje, kjer je snega manj, ali ga ni.

Če bi snežna odeja tla prekrivala dalj časa, bi obstajala nevarnost, da bi štorklje zaradi pomanjkanje hrane stradale. Vsekakor je dobro, da smo na prezimujoče osebke pozorni in jim priskočimo na pomoč, če se razmere zaostrijo.

Kje spijo?

Za bele štorklje je izven gnezditvene sezone običajno, da so klateži. To pomeni, da niso vezane na eno območje in se potepajo naokrog.

Nekatere štorklje res ostajajo v bližini gnezda in tudi prenočujejo na njem, vendar ni nič neobičajnega, če opazite, da prenočujejo drugje. Brez problema prenočujejo na dimniku, strehi ali drevesu in še zdaleč ni nujno, da na isti lokaciji.

V katerih primerih beli štorklji poiščemo pomoč?

Beli štorklji poiščemo pomoč, če opazimo, da je obnemogla ali poškodovana.

25. popis bele štorklje v Sloveniji prinaša nove rekorde

Letos obeležujemo 25. obletnico popisa bele štorklje v Sloveniji. Ob tem jubileju smo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) organizirali prvo Srečanje varuhov bele štorklje iz vse Slovenije, ki ga je omogočila družba Elektro Ljubljana. Na dogodku so bili prvič predstavljeni rezultati že 25. zaporednega popisa bele štorklje v Sloveniji, ki so rekordni.

Popis bele štorklje. Foto: Urša Gajšek

Vseslovenski popis bele štorklje na društvu izvajamo že od leta 1999. Gre za enega od popisov DOPPS z najdaljšo zgodovino.

Popis izvajamo po mednarodno uveljavljeni metodi. Tekom popisa obiščemo vsa gnezda bele štorklje v Sloveniji ter preverimo gnezditveno uspešnost štorkelj. Izvajamo ga med koncem junija in začetkom julija, ko so mladiči že tako veliki, da jih zlahka preštejemo. Zelo pomemben del popisa je pogovor z domačini, ki nam sporočajo dragocene podatke, ki jih sami na popisu ne moremo pridobiti. Gre za podatke o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodih štorkelj in drugih zanimivostih. Na popisu si vedno podrobno ogledamo tudi gnezdo in ocenimo, če je le to stabilno in varno.

Rezultate letošnjega popisa smo prvič predstavili na družabnemu dogodku, ki je danes, 29.7.2023, na Griču pri Klevevžu, povezalo varuhe bele štorklje iz vse Slovenije. Varuhi štorklje so posamezniki, ki skrbijo za štorkljina gnezda, spremljajo potek gnezdenja ali štorkljam kakorkoli pomagajo.

Letos je v Sloveniji gnezdilo največ parov doslej

Tekom celotnega letošnjega popisa je popisovalce spremljal občutek, da je letos posebno leto. Bele štorklje so namreč zasedale tudi gnezda, ki so bila po 10 let prazna in neobiskana. Na določenih območjih po Sloveniji smo lahko opazovali jate do 70 osebkov belih štorkelj. To so prizori, ki jih sicer običajno vidimo jeseni, ko se štorklje združujejo v jate in odpravljajo na selitev.

V letu 2014 je v Novi vas na Blokah poletelo kar 6 mladičev. Foto: Damijan Denac

Občutek ni bil lažen – prav na 25. obletnico vseslovenskega popisa beležimo rekordno zasedenost gnezd. Pri nas je gnezdilo kar 300 parov. To je 31 parov več, kot jih je gnezdilo lansko leto, ko smo ravno tako dosegli nov rekord – 269 gnezdečih parov. Kljub rekordni zasedenosti, pa je bil gnezditveni uspeh, torej število mladičev, ki so poleteli, povprečen. Letos je poletelo 473 mladičev. Največ mladičev je poletelo leta 2020 (596).

Na gnezditveni uspeh bele štorklje v veliki meri vpliva vreme, predvsem v maju. V tem obdobju mladiči še nimajo razvite lastne termoregulacije, zato jih v letih, ko je v maju hladno in deževno vreme, veliko pogine. V takem vremenu imajo bele štorklje tudi nekaj težav pri zagotavljanju zadostne količine hrane za mladiče, zato lahko kakšnega izvržejo iz gnezda, da povečajo verjetnost preživetja ostalih mladičev v gnezdu.

Ko so mladiči že večji, ima na njihovo preživetje vreme manjši vpliv. Kljub vsem uničujočim neurjem, ki so v zadnjih tednih divjala po Sloveniji, je velika večina mladičev uspešno poletela.

Največ 6 mladičev v gnezdu

V 25. letih je iz slovenskih gnezd poletelo skupaj 11.107 mladičev. Samo eno gnezdo je bilo uspešno vseh 25 let. To je gnezdo v Sinji Gorici na Ljubljanskem barju iz katerega so prav vsa leta poleteli mladiči. Skupaj kar 75, v povprečju 3 na leto. Največje število mladičev naenkrat v gnezdu je bilo 6 in sicer se je to zgodilo leta 2014 na gnezdu v Novi vasi na Blokah. Najbolj nenavadne lokacije gnezd so bile sirena gasilskega doma, nosilec avtocestne table in mobitelova antena. Najbolj SZ gnezdo v Sloveniji je na smreki na Bledu, najbolj JZ pa v Ilirski Bistrici. Obe gnezdi je letos povsem razdejalo neurje. Močna neurja so postala nova nevarnost za štorklje pri nas, a na srečo so varuhi štorkelj rešili obe gnezdi in so uspešno nadaljevale z gnezdenjem.


Na DOPPS-u se zahvaljujemo vsem popisovalcem gnezd, članom, prostovoljcem in informatorjem, brez katerih cenzusa ne bi bilo. Zahvaljujemo se Ministrstvu za naravne vire in prostor in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki v okviru monitoringa financirata popis štorklje na območjih Natura 2000. Še posebej pa Zavodu za varstvo narave, elektro podjetjem in gasilcem, ki neposredno sodelujejo pri intervencijah na gnezdih in nameščanju gnezditvenih podstavkov. Zahvala gre prav tako Azilu za prostoživeče živali in vsem drugim veterinarskim ambulantam, ki pomagajo poškodovanim štorkljam in jim omogočijo vrnitev v naravo.


Kontaktna oseba za medije:
Urša Gajšek, ursa.gajsek@dopps.si

SREČANJE VARUHOV BELE ŠTORKLJE

Letos obeležujemo 25. obletnico popisa bele štorklje v Sloveniji. Ob tem jubileju vse varuhe bele štorklje vabimo na dogodek, s katerim bomo počastili naš skupni trud za ohranjanje bele štorklje v Sloveniji.

Družabni dogodek bo v soboto, 29. julija, ob 11. uri, na Griču pri Klevevžu (Grič pri Klevevžu 1, 8220 Šmarješke Toplice).

Parkirna mesta urejena. 

Bela štorklja z mladiči. Foto: Urša Gajšek

Pričeli bomo s kratkim predavanjem o stanju populacije bele štorklje v Sloveniji in aktivnostmi, s katerimi vsi skupaj prispevamo k njenemu varstvu. Sledilo bo sproščeno druženje ob dobri lokalni hrani in pijači, za najmlajše pa bomo pripravili zanimive in zabavne delavnice za otroke.

Na dogodek vabimo vse, ki belo štorkljo spremljate in s svojimi informacijami in aktivnostmi prispevate k njenemu ohranjanju. Dogodek je primeren tudi za družine.

Zaradi lažje organizacije je za dogodek obvezna prijava. Prosimo, da se do četrtka, 20. julija 2023, prijavite Urši na ursa.gajsek@dopps.si ali 051 222 350.

Sporočite:

  • število udeležencev,
  • preference glede hrane (mesni, vegetarijanski/veganski meni).

Udeležba na dogodek ter kosilo sta brezplačna.

Na dogodku bo na voljo tudi dodatna ponudba lokala po ceniku (sladoled, kava, …). Več informaciji najdete na spletni strani klevevz-tourism.com.

 

 

Izvedbo dogodka je omogočila družba Elektro Ljubljana.

 

Kje leti, leti štorklja Bela?

Minila so štiri leta, odkar je mlada bela štorklja z imenom Bela zapustila gnezdo v Mateni na Ljubljanskem barju in se odpravila na daljno pot proti Afriki, kjer je ostala do danes. Le lani je za kratek čas prečkala Bospor ter prestopila prag Evrope. Bela je zdaj odrasla štorklja, ki se bo skoraj zagotovo vrnila v Evropo, si poiskala partnerja in morda prav v Sloveniji prvič gnezdila. Bele štorklje se že vračajo, zato je morda med njimi tudi Bela.

Se še spomnite Bele?

Belo smo 15. julija 2019 kot mladiča opremili z GPS oddajnikom in spremljali njeno selitev. Med njenim bivanjem v Afriki smo pogosto trepetali, še posebej v zadnjem letu, ko je baterija oddajnika začela pešati, njena javljanja pa so bila vse redkejša. Nazadnje se nam je javila 19. januarja 2023 iz Sudana.

Vsi že nestrpno pričakujemo njeno vrnitev, a njen oddajnik nam te vesele novice kot kaže ne bo izdal. Poiskati jo bomo morali sami.


Najdite Belo in osvojite 500 €!

Večina belih štorkelj se vrne v Slovenijo konec marca ali v začetku aprila, veliko jih je že prispelo. Zato oči na peclje, saj smo za Belo razpisali »tiralico«, v iskalni akciji pa lahko sodelujete tudi vi.

To pa še ni vse! Tistega, ki prvi opazi Belo ter to dokaže s fotografijo, čaka denarna nagrada v višini 500 €.


Kako prepoznate Belo?

Njene noge in kljun so rdeče barve, saj je štorklja že odrasla. Nad »kolenom« ima nameščen črn obroček z oznako SLL W0350, na hrbtu pa nahrbtnik z GPS sledilno napravo.

Kako sodelujete v nagradni igri?

Pozorno opazujte bele štorklje. Priporočamo uporabo daljnogleda ter fotoaparata.

Če opazite belo štorkljo s črnim obročkom z oznako SLL W0350, ste našli Belo. Fotografirajte jo tako, da bo s fotografije moč razbrati oznako.

Če ste prepričani, da vam je uspelo najti Belo, nam pošljite sporočilo na naslov ursa.gajsek@dopps.si. Priložite fotografijo štorklje, pripišite dan, uro in natančno lokacijo opazovanja.

Prosimo, da nam podatke o Beli pošljete še isti dan, ko ste jo opazili, da bomo identifikacijo lahko potrdili tudi na terenu.

Pravila in pogoji sodelovanja v nagradni igri “Kje leti, leti štorklja Bela?”


Poskrbite za varnost ptic!

Pri fotografiranju ali opazovanju ptic je pomembno, da se zaradi nas ne počutijo ogrožene, zato jih ne plašimo. Vedno jih opazujemo ali fotografiramo s primerne razdalje.

Letos v Sloveniji prezimuje največ štorkelj kadarkoli

V zadnjih letih v Sloveniji tudi pozimi opažamo vse več belih štorkelj. Pojav, ki je še pred dvajsetimi leti veljal kot nekakšna »anomalija« sedaj postaja že pravi običaj. Letos smo opazili že 12 prezimujočih štorkelj in sicer v Ivančni gorici, Slovenskih Konjicah, Dolenjem jezeru, Logatcu in okolici Pragerskega ter Rač. 

Do letošnje zime je največ belih štorkelj v Sloveniji prezimovalo v zimi 2014/15, ko smo zabeležili 10 prezimujočih osebkov.
Podatki so zbrani sporadično, kar pomeni, da obstaja verjetnost, da je v katerem letu prezimoval kakšen osebek več. Če imate podatek o opažanju za preteklo leto, bomo zelo veseli vaše informacije.

Po znanih podatkih, je bila prva prezimujoča bela štorklja v Sloveniji registrirana leta 1973. Od takrat pa do leta 2000 beležimo posamezna opažanja v obdobju povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin.

Po letu 2000 je prezimovanje v Sloveniji začelo postajati vse bolj »običajno«. Vsako zimo je prezimovala vsaj ena bela štorklja, v zadnjih letih pa število narašča. Izgleda, da so nekateri pari kar opustili selitev – npr. par v okolici Rač prezimuje že več let zapored.  


Ste opazili prezimujočo štorkljo?

Prosimo, da nam svoje opažanje sporočite na ursa.gajsek@dopps.si.

Sporočite nam lokacijo opažanja in obdobje prisotnosti štorklje na območju (gre za štorkljo, ki je ostala po gnezditveni sezoni ali je prišla pozneje). Veseli bomo tudi lokacije njenih zimskih prehranjevališč in kakšne fotografije.

Kot prezimujoče bele štorklje določimo tiste, ki so pri nas opazovane med 15. novembrom in 15. februarjem.


Prezimovanje v Sloveniji je boljša opcija kot selitev

Zaradi vse milejših zim v Evropi, ki so posledica globalnega segrevanja, lahko bele štorklje pri nas tudi pozimi najdejo dovolj hrane za preživetje. V milih in povprečnih zimah, ko tla niso prekrita s snežno odejo, nimajo težav z iskanjem hrane. Res je, da na »zimskem meniju« ni žuželk, dvoživk in plazilcev, ki jim sicer gredo čez leto zelo v slast, a imajo na voljo še veliko drugih »jedi«. Pozimi se več prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami, tako kot denimo sive čaplje.

V Sloveniji tudi pozimi opažamo vse več štorkelj. Foto: Simon Kovačič

Razlog, da se nekatere populacije belih štorkelj ne selijo več je tudi prilagoditev na alternativne vire hrane. Bele štorklje zelo rade zahajajo na odprta smetišča, kjer se prehranjujejo praktično z odpadki. Populacija belih štorkelj v Španiji, ki gnezdi v bližini odprtega smetišča, se pravzaprav sploh ne seli več.

Tudi naše štorklje rade zahajajo na smetišča, sicer ne v Sloveniji, saj nimamo ogromnih odprtih smetišč, pač pa na selitveni poti in prezimovanju v Afriki, kar so nam pokazale naše raziskave selitvenih poti mladih belih štorkelj. Tudi v Nemčiji so ugotovili, da njihove štorklje niso preveč zahtevne glede »sonaravnosti« svojih prehranjevališč. Štiri od šestih štorkelj, vključenih v raziskavo, je skrajšalo svojo selitveno pot in prezimovalo na smetiščih v Maroku.

Milejše zime, kot posledica globalnega segrevanja in prilagoditev na alternativne vire hrane omogočajo boljše preživetje belih štorkelj, ki prezimujejo v Evropi. Ob zadostni količini hrane pozimi je verjetnost preživetja v Evropi večja, kot pa je med selitvijo, ki je energetsko zelo potratna in med katero so štorklje izpostavljene številnim nevarnostim.

 

Bela se je vrnila v Evropo!

Še nekaj tednov nazaj je izgledalo, da bo Bela poletje preživela v Egiptu ali na Bližnjem vzhodu. Pretekli vikend pa je prečkala Bospor – Bela se je vrnila v Evropo!

Bela in Srečko, Matena na Ljubljanskem barju 2019. Foto: Elektro Ljubljana

Mlado belo štorkljo Belo smo z GPS/GSM sledilno napravo opremili sredi julija 2019. Tako od daleč že tretje leto pozorno spremljamo njeno selitev. Je prva od kar 10 opremljenih mladih belih štorkelj, ki je uspešno premagala vse nevarnosti med selitvijo in na prezimovanju, ter se ji nasmiha možnost gnezditve.

V letošnjem letu še ne bo gnezdila, pričakujemo pa jo kot »obiskovalko«. Najverjetneje bo izkoristila še zadnje leto brez podmladka in raziskovala Evropo. Morda se zbliža z mladim samcem in se preizkusi tudi v gradnji gnezda? Dovolj ugibanj, pridno spremljajmo njene premike in z nekaj sreče nam bo sodobna tehnologija razkrila še kakšno izmed mnogih skrivnosti narave.

Kljub temu, da imamo majhen vzorec podatkov (do zdaj 10 opremljenih belih štorkelj) imamo že jasen dokaz, da je selitev eno najnevarnejših obdobij v življenju bele štorklje. Do enakih ugotovitev so prišli tudi v številnih sorodnih raziskavah. Kar 75 % mladih belih štorkelj namreč umre že v prvem letu starosti, velik del smrti pa se zgodi ravno med selitvijo. Za uspešno varstvo te vrste, kot tudi vseh drugih ptic selivk, je zelo pomembno sodelovanje, ki presega državne meje.

Katere evropske države bo v letošnjem poletju obiskala Bela?
Spremljaj jo na interaktivnem zemljevidu.

Se Bela vrača v Slovenijo?

Se še spomnite Bele – dobre dve leti stare bele štorklje, ki se je izvalila leta 2019 v gnezdu v Mateni na Ljubljanskem barju? Sredi julija 2019 smo jo še kot mladiča opremili z GPS/GSM sledilno napravo (logerjem), da bi lahko spremljali njeno selitveno pot.

Obenem smo opremili tudi Srečka, čigar kratko življenje se je končalo že dva meseca kasneje, ko se je v Tuniziji na smetišču zapletel v plastično vrečko. Tudi za Belo smo večkrat trepetali. Najbolj takrat, ko je celo prvo zimo svojega življenja preživela v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk, prehranjujoč se na bazenih z odpadno vodo, kjer zaradi zastrupitve letno pogine na stotine ptic.

Vendar pa je Bela do sedaj uspešno kljubovala vsem nevarnostim – tudi Sudanu, kjer je pod streli padel Čarli, ter Čadu, kjer je brez sledu izginil Oto, še dve mladi beli štorklji, opremljeni leto dni kasneje kot Bela. Videti je, da ni preveč zahtevna glede »sonaravnosti« svojih prehranjevališč, temveč se lokacije, kjer najde dovolj hrane, kot klop drži več mesecev, pa četudi gre za zgolj tri okrogla namakalna polja v delti Nila, kjer je tičala večji del lanskega poznega poletja in jeseni.

Domnevali smo, da se je sled za Belo že izgubila, saj se je baterija Belinega oddajnika vso lansko jesen vztrajno praznila. Od novembra nismo prejeli nobenega novega podatka.

V soboto, 5. marca, pa nas je presenetila vesela novica – Bela se je zopet javila iz Sudana in pričela se je pomikati proti severu. Najverjetneje se je ves ta čas zadrževala na območju, kjer ni bilo signala, zato nam ni mogla pošiljati sončnih pozdravov nazaj v Slovenijo.

Bela se trenutno nahaja v Sudanu, SZ od mesta Omdurman.

Se Bela vrača domov?

V marcu se bele štorklje pričnejo vračati na svoja gnezditvena območja. To se ponavadi prvič zgodi v četrtem letu starosti, morda že kakšno leto prej – torej že v 2022 – Belo potihem pričakujemo kot »obiskovalko«. Saj veste, to so tiste bele štorklje, ki se celotno gnezditveno sezono navidez brezciljno potepajo širom Slovenije, dostikrat v večjih skupinah. Te včasih nagajajo gnezdečim parom, se z njimi tepejo in jim mečejo jajca z gnezd. Včasih  si celo najdejo partnerja in se preizkusijo v gradnji gnezda, ki sicer še ni prav veliko in trdno, vendar pa štorklje na njih vadijo za takrat, ko bo šlo zares.

Bele bomo izredno veseli, saj je zaenkrat prva od kar 10 opremljenih mladih belih štorkelj, ki se ji nasmiha možnost daljšega življenja in gnezditve. Sedem jih je že poginilo, dve, ki sta bili opremljeni lani v vasici Zbure na Dolenjskem, Kiki in Riki, pa se nam redno javljata iz Sudana, kjer sta preživeli večji del letošnje zime.

Spremljajte mlade bele štorklje na interaktivnem zemljevidu in ne zamudite Beline vrnitve.

Bo letos pri nas prezimovalo rekordno število belih štorkelj?

Posledice globalnega segrevanja se odražajo predvsem pri vrstah, ki živijo v sezonsko spremenljivih habitatih, kot bele štorklje. V zadnjih letih opažamo, da so bele štorklje začele prezimovati na svojem gnezditvenem območju ali pa so skrajšale svoje selitvene poti. Posledično se je število prezimujočih štorkelj v Evropi povečalo, kar smo opazili tudi v Sloveniji.

Število prezimujočih belih štorkelj v Sloveniji med letoma 1999 in 2019.

Prezimovanje bele štorklje v Sloveniji

Po znanih podatkih je bila bela štorklja pozimi prvič registrirana v Tišini pri Ptuju, kjer je bil leta 1973 opažen en osebek. Od takrat so bila opažanja prezimujočih štorkelj vse pogostejša in vsa so bila v obdobju povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin.

Od leta 1999, od kar na DOPPS-u izvajamo vsakoletni popis bele štorklje v Sloveniji, do leta 2019, je v Sloveniji prezimovalo 77 osebkov.

Največ jih je prezimovalo v zimi 2014/2015, ko smo zabeležili 10 prezimujočih belih štorkelj.

Kot prezimujoče bele štorklje določimo tiste, ki so pri nas opazovane med 15. novembrom in 15. februarjem.

Letos smo izvedeli že za pet prezimujočih belih štorkelj!

Zadnje dni dobivamo vse več informacij o opažanjih bele štorklje. Izvedeli smo že, da prezimuje v Račah, Stražgonjci, Sestržah, Ivančni Gorici in Slovenj Gradcu.

Prosimo vas, da nam opažanja prezimujočih belih štorkelj sporočite na ursa.gajsek@dopps.si.

Sporočite nam lokacijo, kako dolgo je štorklja na območju prisotna (gre za štorkljo, ki je ostala po gnezditveni sezoni ali je prišla pozneje) in kje se prehranjuje. Veseli bomo tudi kakšne fotografije.

Podatki o prezimovanju belih štorkelj so zelo pomembni za spremljanje sprememb v vedenju vrste, ki so posledice globalnih podnebnih sprememb.


POGOSTA VPRAŠANJA

Prezimujoča bela štorklja. Foto: Gregor Bernard.

Bo bele štorklje pozimi zeblo?

Bele štorklje nimajo težav s preživljanjem hladnih temperatur,  selijo zaradi sezonsko odvisnih virov hrane.

Bodo pozimi lačne?

Bele štorklje lahko v milih in povprečnih zimah najdejo dovolj hrane za preživetje. Res je da ni žuželk, dvoživk in plazilcev, ki so eni izmed pomembnih virov hrane za belo štorkljo, zato pa se več prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami, tako kot denimo sive čaplje.

Nekoliko več težav pa lahko imajo, če tla prekrije debela snežna odeja. V tem primeru se lahko zgodi, da stradajo.

Kje spijo?

Za bele štorklje je izven gnezditvene sezone običajno, da so klateži. To pomeni, da niso vezane na eno območje in se potepajo naokrog.

Nekatere štorklje res ostajajo v bližini gnezda in tudi prenočujejo na njem, vendar ni nič neobičajnega, če opazite, da prenočujejo drugje. Brez problema prenočujejo na dimniku, strehi ali drevesu in še zdaleč ni nujno, da na isti lokaciji.


V katerih primerih beli štorklji poiščemo pomoč?

Beli štorklji poiščemo pomoč, če opazimo, da je obnemogla ali poškodovana.

Pozimi se včasih zgodi, da so preganjane s strani psov. Rade se pogrejejo na cesti, ki je bolj topla od okolice, zato so v tem času izpostavljene tudi nevarnosti trkov.

Če opazite obnemoglo ali poškodovano štorkljo pokličite na tel. številko 031 439 051 (DOPPS Ornitofon), da ji lahko priskrbimo ustrezno strokovno pomoč.

Kakšno je preživetje prezimujočih belih štorkelj?

Milejše zime, kot posledica globalnega segrevanja in prilagoditev na alternativne vire hrane omogočajo boljše preživetje belih štorkelj, ki prezimujejo v Evropi. Ob zadostni količini hrane pozimi je verjetnost preživetja v Evropi večja, kot pa je med selitvijo, ki je energetsko zelo potratna in med katero so štorklje izpostavljene številnim nevarnostim.


Viri

BRAČKO, F. (2016).
Ringing of White Storks Ciconia ciconia in NE Slovenia during the 1984–2013 period.
Acrocephalus, 37(170/171), 159–170.

FLACK, A., FIEDLER, W., BLAS, J., POKROVSKY, I., KAATZ, M., MITROPOLSKY, M., AGHABABYAN, K., FAKRIADIS, I., MAKRIGIANNI, E., JERZAK, L., AZAFZAF, H., FELTRUP-AZAFZAF, C., ROTICS, S., MOKOTJOMELA, T. M., NATHAN, R., & WIKELSKI, M. (2016).
Costs of migratory decisions: A comparison across eight white stork populations.
Science Advances, 2(1), 1–7.

GILBERT, N. I., CORREIA, R. A., SILVA, J. P., PACHECO, C., CATRY, I., ATKINSON, P. W., GILL, J. A., & ALDINA, A. M. (2016).
Are white storks addicted to junk food? Impacts of landfill use on the movement and behaviour of resident white storks (Ciconia ciconia) from a partially migratory population.
Movement Ecology, 4(7), 1–13.

MARTÍN, B., ONRUBIA, A., DE LA CRUZ, A., & FERRER, M. (2016).
Trends of autumn countsat Iberian migration bottlenecks as a tool for monitoring continental populations of soaring birds in Europe.
Biodiversity and Conservation, 25(2), 295–309.

ROTICS, S., TURJEMAN, S., KAATZ, M., RESHEFF, Y. S., ZURELL, D., SAPIR, N., EGGERS, U., FIEDLER, W., FLACK, A., JELTSCH, F., WIKELSKI, M., & NATHAN, R. (2017).
Wintering in Europe instead of Africa enhances juvenile survival in a long-distance migrant.
Animal Behaviour, 126, 79–88.

SOVINC, A. (1994).
Zimski ornitološki atlas Slovenije.
Tehniška založba Slovenije.

VREZEC, A., TOME, D., & DENAC, D. (2006).
Migration and exceptional migratory phenomena with birds.
Ujma, 20, 125–136.