Arhiv oznak: popis bele štorklje

Bele štorklje že četrto leto zapored podrle rekord

, Novice,Sporočila za javnost

Rezultati letošnjega, že 28. popisa bele štorklje ponovno prinašajo rekorde. Zabeležili smo 346 gnezdečih parov – največ doslej! Zaradi milih zim so štorklje skrajšale svoje selitvene poti ali celo ostajajo pri nas, nekatere imajo tudi bolj zgodaj mladiče. Popisovalci so tako letos morali malce pohiteti, da so pravočasno prešteli vse letošnje mladiče, še preden so ti poleteli iz gnezd.

Popisovalka pri delu. Foto: Urša Očko

Vseslovenski popis bele štorklje na društvu po mednarodno uveljavljeni metodi izvajamo že od leta 1999. Med koncem junija in začetkom julija popisovalci obiščejo vsa znana gnezda bele štorklje v Sloveniji in preverijo zasedenost ter gnezditveno uspešnost. Letos so obiskali 461 gnezd. Pomemben del popisa je tudi pogovor z domačini, ki popisovalcem vsako leto posredujejo dragocene informacije o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodu štorkelj in drugih zanimivostih. Popisovalci posebno pozornost namenijo tudi pregledu gnezda, da ocenijo, ali je to stabilno in varno.

Rekordi že četrto leto zapored

Bele štorklje so pričele s podiranjem rekordov že v letu 2023, ko smo zabeležili 305 zasedenih gnezd. Letos smo jih zabeležili 346, kar pomeni, da smo Slovenci v samo treh letih postali bogatejši za kar 41 parov gnezdečih belih štorkelj! Kljub temu, da letos nismo zabeležili rekordnega števila poletelih mladičev, pa gnezditveni uspeh še zdaleč ni bil slab. Iz naših gnezd je namreč poletelo 773 mladičev, kar predstavlja drugo najboljše leto doslej.

»Medtem ko beležimo vse bolj zaskrbljujoče upade ptic kmetijske krajine, je zelo navdihujoče, da gre vsaj kateri izmed vrst dobro. Tu je bela štorklja prava rekorderka, saj smo že četrto leto zapored zabeležili okoli deset več zasedenih gnezd kot leto poprej. Bela štorklja se kaže kot zelo prilagodljiva vrsta, ki ji razmere, povezane z globalnim segrevanjem, za zdaj očitno ustrezajo, uspešno pa se zna prilagoditi tudi številnim drugim spremembam v krajini. Žal pa takšne sposobnosti nimajo vse vrste. Številne ptice kmetijske krajine so veliko bolj vezane na specifične življenjske prostore in načine gospodarjenja, zato jih spremembe v okolju prizadenejo bistveno močneje. Uspeh bele štorklje je zato spodbudna zgodba, vendar ne sme zasenčiti dejstva, da večina vrst potrebuje bolj ugodnejše razmere, če želimo ustaviti njihov upad,« je izpostavila Urša Očko, koordinatorka popisa bele štorklje v Sloveniji.

Prezimujoča bela štorklja (januar 2026). Foto: Urša Očko

Uspeh belih štorkelj lahko torej med drugim pripišemo tudi spremembam, povezanim z globalnim segrevanjem. Te spremembe vplivajo tudi na selitveno vedenje štorkelj, selitev pa je eno izmed najnevarnejših obdobij v njihovem življenju. Zaradi milejših zim so nekatere štorklje skrajšale svoje selitvene poti, posamezne pa so začele celo prezimovati v Evropi. Takšen trend opažamo tudi v Sloveniji, kjer iz leta v leto beležimo več prezimujočih belih štorkelj. V zimi 2025/2026 smo zabeležili rekordno število – najmanj 30 prezimujočih osebkov.

Ker štorklje prezimujejo bližje svojim gnezdiščem, imajo krajšo selitveno pot, to pa se kaže tudi v zgodnejših prihodih štorkelj. Kar nekaj se jih je tako letos na svoja gnezda vrnilo že v februarju, tiste, ki so pri nas prezimovale, pa so se na območju gnezda zadrževale tudi skozi zimo. Zgodnji prihodi skupaj z višjimi spomladanskimi temperaturami so marsikateremu paru omogočili, da je z gnezdenjem pričel prej kot običajno. Te spremembe so se zelo lepo videle tudi na popisu bele štorklje, saj so popisovalci znotraj istega območja na nekaterih gnezdih zabeležili mladiče, ki so bili že bistveno večji kot ob istem času v prejšnjih letih.

»Že konec junija so mladiči z nekaterih gnezd poleteli. Odkar opravljam popis bele štorklje, se to še ni zgodilo. Tako smo morali popisovalci letos še posebej dobro spremljati gnezda na svojih območjih in se na popis odpraviti kakšen teden prej kot običajno, sicer bi nas na popisu pričakala prazna gnezda. Pa ne zato, ker mladičev ne bi bilo, temveč ker bi nam že »pobegnili« na sosednje travnike in jih ne bi mogli prešteti.« je kot zanimivost dodala Urša Očko.

Ali bi nas moglo zaradi letošnje dolgotrajne suše skrbeti za bele štorklje?

Bela štorklja je prilagojena toplejšemu podnebju in načeloma nima težav z visokimi temperaturami. Kljub temu pa lahko dolgotrajna suša nanjo negativno vpliva, predvsem zaradi pomanjkanja hrane in vode. Na sušo so bolj občutljive mlade štorklje, ki še niso tako izkušene in iznajdljive pri iskanju hrane kot odrasli osebki.

Kako jim lahko pomagamo?

Belim štorkljam najbolje pomagamo tako, da smo nanje pozorni. Če opazimo oslabljeno štorkljo, ki ne more leteti, ali obnemoglo štorkljo, ki je obležala na tleh, pokličemo 112 ali Zavetišče za prostoživeče živali na Muti, da ji priskrbimo primerno veterinarsko oskrbo. Štorkljam lahko v primeru, da so se vodna telesa v okolici gnezda izsušila, v bližini gnezda nastavimo svežo vodo.

Bo letos pri nas prezimovalo rekordno število belih štorkelj?

, Novice

Posledice globalnega segrevanja se odražajo predvsem pri vrstah, ki živijo v sezonsko spremenljivih habitatih, kot bele štorklje. V zadnjih letih opažamo, da so bele štorklje začele prezimovati na svojem gnezditvenem območju ali pa so skrajšale svoje selitvene poti. Posledično se je število prezimujočih štorkelj v Evropi povečalo, kar smo opazili tudi v Sloveniji.

Število prezimujočih belih štorkelj v Sloveniji med letoma 1999 in 2019.

Prezimovanje bele štorklje v Sloveniji

Po znanih podatkih je bila bela štorklja pozimi prvič registrirana v Tišini pri Ptuju, kjer je bil leta 1973 opažen en osebek. Od takrat so bila opažanja prezimujočih štorkelj vse pogostejša in vsa so bila v obdobju povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin.

Od leta 1999, od kar na DOPPS-u izvajamo vsakoletni popis bele štorklje v Sloveniji, do leta 2019, je v Sloveniji prezimovalo 77 osebkov.

Največ jih je prezimovalo v zimi 2014/2015, ko smo zabeležili 10 prezimujočih belih štorkelj.

Kot prezimujoče bele štorklje določimo tiste, ki so pri nas opazovane med 15. novembrom in 15. februarjem.

Letos smo izvedeli že za pet prezimujočih belih štorkelj!

Zadnje dni dobivamo vse več informacij o opažanjih bele štorklje. Izvedeli smo že, da prezimuje v Račah, Stražgonjci, Sestržah, Ivančni Gorici in Slovenj Gradcu.

Prosimo vas, da nam opažanja prezimujočih belih štorkelj sporočite na ursa.gajsek@dopps.si.

Sporočite nam lokacijo, kako dolgo je štorklja na območju prisotna (gre za štorkljo, ki je ostala po gnezditveni sezoni ali je prišla pozneje) in kje se prehranjuje. Veseli bomo tudi kakšne fotografije.

Podatki o prezimovanju belih štorkelj so zelo pomembni za spremljanje sprememb v vedenju vrste, ki so posledice globalnih podnebnih sprememb.

POGOSTA VPRAŠANJA

Prezimujoča bela štorklja. Foto: Gregor Bernard.

Bo bele štorklje pozimi zeblo?

Bele štorklje nimajo težav s preživljanjem hladnih temperatur,  selijo zaradi sezonsko odvisnih virov hrane.

Bodo pozimi lačne?

Bele štorklje lahko v milih in povprečnih zimah najdejo dovolj hrane za preživetje. Res je da ni žuželk, dvoživk in plazilcev, ki so eni izmed pomembnih virov hrane za belo štorkljo, zato pa se več prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami, tako kot denimo sive čaplje.

Nekoliko več težav pa lahko imajo, če tla prekrije debela snežna odeja. V tem primeru se lahko zgodi, da stradajo.

Kje spijo?

Za bele štorklje je izven gnezditvene sezone običajno, da so klateži. To pomeni, da niso vezane na eno območje in se potepajo naokrog.

Nekatere štorklje res ostajajo v bližini gnezda in tudi prenočujejo na njem, vendar ni nič neobičajnega, če opazite, da prenočujejo drugje. Brez problema prenočujejo na dimniku, strehi ali drevesu in še zdaleč ni nujno, da na isti lokaciji.

V katerih primerih beli štorklji poiščemo pomoč?

Beli štorklji poiščemo pomoč, če opazimo, da je obnemogla ali poškodovana.

Pozimi se včasih zgodi, da so preganjane s strani psov. Rade se pogrejejo na cesti, ki je bolj topla od okolice, zato so v tem času izpostavljene tudi nevarnosti trkov.

Če opazite obnemoglo ali poškodovano štorkljo pokličite na tel. številko 031 439 051 (DOPPS Ornitofon), da ji lahko priskrbimo ustrezno strokovno pomoč.

Kakšno je preživetje prezimujočih belih štorkelj?

Milejše zime, kot posledica globalnega segrevanja in prilagoditev na alternativne vire hrane omogočajo boljše preživetje belih štorkelj, ki prezimujejo v Evropi. Ob zadostni količini hrane pozimi je verjetnost preživetja v Evropi večja, kot pa je med selitvijo, ki je energetsko zelo potratna in med katero so štorklje izpostavljene številnim nevarnostim.

Viri

BRAČKO, F. (2016).
Ringing of White Storks Ciconia ciconia in NE Slovenia during the 1984–2013 period.
Acrocephalus, 37(170/171), 159–170.

FLACK, A., FIEDLER, W., BLAS, J., POKROVSKY, I., KAATZ, M., MITROPOLSKY, M., AGHABABYAN, K., FAKRIADIS, I., MAKRIGIANNI, E., JERZAK, L., AZAFZAF, H., FELTRUP-AZAFZAF, C., ROTICS, S., MOKOTJOMELA, T. M., NATHAN, R., & WIKELSKI, M. (2016).
Costs of migratory decisions: A comparison across eight white stork populations.
Science Advances, 2(1), 1–7.

GILBERT, N. I., CORREIA, R. A., SILVA, J. P., PACHECO, C., CATRY, I., ATKINSON, P. W., GILL, J. A., & ALDINA, A. M. (2016).
Are white storks addicted to junk food? Impacts of landfill use on the movement and behaviour of resident white storks (Ciconia ciconia) from a partially migratory population.
Movement Ecology, 4(7), 1–13.

MARTÍN, B., ONRUBIA, A., DE LA CRUZ, A., & FERRER, M. (2016).
Trends of autumn countsat Iberian migration bottlenecks as a tool for monitoring continental populations of soaring birds in Europe.
Biodiversity and Conservation, 25(2), 295–309.

ROTICS, S., TURJEMAN, S., KAATZ, M., RESHEFF, Y. S., ZURELL, D., SAPIR, N., EGGERS, U., FIEDLER, W., FLACK, A., JELTSCH, F., WIKELSKI, M., & NATHAN, R. (2017).
Wintering in Europe instead of Africa enhances juvenile survival in a long-distance migrant.
Animal Behaviour, 126, 79–88.

SOVINC, A. (1994).
Zimski ornitološki atlas Slovenije.
Tehniška založba Slovenije.

VREZEC, A., TOME, D., & DENAC, D. (2006).
Migration and exceptional migratory phenomena with birds.
Ujma, 20, 125–136.