V zadnjih letih smo naredili velike korake v smeri razumevanja vpliva energetske infrastrukture na biodiverziteto v Sloveniji. Izkazalo se je, da je ena od bolj prizadetih vrst s strani daljnovodov v Sloveniji naša največja vrsta sove – velika uharica (Bubo bubo).

Vrsta je dovzetna za električni udar predvsem zaradi svoje velikosti in načina lova. Poleg tega je vrsta samotarska, zato se osebki ne morejo naučiti na napakah drugih. V okviru kohezijskega projekta ZA KRAS smo tekom preteklih let ciljno izolirali stebre srednjenapetostnih daljnovodov v osrednjem del SPA območja Kras. Ta ukrep smo izvedli na tako imenovanih črnih točkah, kjer je verjetnost, da bo vrsto vpliv prizadel, najvišja.

Foto: Pia Höfferle

Z letošnjim letom smo se v projektu BESTbelt ciljno usmerili v odkrivanje tovrstnih črnih točk tudi širše. Trenutno se osredotočamo na eno bolj pomembnih gnezdišč velike uharice na območju Vipavske doline.

S pomočjo telemetričnih raziskav smo pridobili informacije o velikostih teritorijev dveh parov. Na podlagi GPS točk in javno dostopnih podatkov smo zasnovali model, s katerim smo identificirali stebre, na katerih bi lahko prihajalo do električnega udara. V prihodnjih mesečih načrtujemo, da se bo te stebre tudi ustrezno zaščitilo.

Zaradi težavnosti odkrivanja primerov smrtnosti pod daljnovodi, smo začeli razvijati tudi metodo iskanja poginulih ptic s pomočjo psov. Številne nedavne raziskave so pokazale, da je uporaba detekcijskih psov časovno učinkovitejša, hkrati pa povečuje število najdb, natančnost in učinkovitost terenskih raziskav v naravovarstvu.

Uporaba in razvoj metod za uporabo detekcijskih psov kot orodja pri odkrivanju primerov električnega udara na srednje napetostnih daljnovodih ima zelo velik potencial in bi lahko znatno prispevala k izboljšanju varstva naše največje vrste sov.

Od spomladi do danes smo izvedli že polovico načrtovanih terenov pod stojišči kritičnih stebrov. Glede na rezultate raziskave domnevamo, da bi na območju lahko prihajalo do pogostejšega plenjenja poginulih ptic pod daljnovodi. Ta okoljski dejavnik lahko vpliva na interpretacijo končnih rezultatov spremljanja stanja, zato bi ga bilo v prihodnje smiselno preveriti tudi s ciljnimi raziskavami, na podlagi katerih bi lahko ocenili stopnjo plenjenja.

Z nadaljnjim razvojem učinkovitejših metod spremljanja lahko strmimo k temu, da bomo v najboljši možni meri vplivali na uspešnost najdb, končni rezultat spremljanja vplivov, izvedbo varstvenih ukrepov in s tem na zaščito populacije velike uharice v Sloveniji.

Projekt BESTbelt je financiran s pomočjo sredstev Evropske unije.