Arhiv oznak: BESTbelt

Uspešna sanacija nevarnih daljnovodov na gnezditvenem območju velike uharice v Vipavski dolini

, Novice

V projektu Zmanjševanje vpliva srednje napetostnih daljnovodov na veliko uharico v JZ Sloveniji, ki je bil izveden v sklopu projektov BESTbelt, smo uspeli sanirati najbolj nevarne stebre v okolici tradicionalnega gnezdišča Lijak. Projekt se je ukvarjal s problematiko smrtnosti velike uharice zaradi elektrokucije na srednje napetostnih daljnovodih. 

Izolacija nevarnih daljnovodov. Foto: Tomaž Mihelič

V prvi fazi projekta smo se osredotočili na prepoznavanje nevarnih črnih točk okoli gnezdišč, ki predstavljajo največje tveganje za zaščito te vrste sove. V kasnejših fazah smo pristopili k aktivnemu zmanjševanju teh tveganih območij z izolacijo srednje napetostnih daljnovodov in testu monitoringa z uporabo detekcijskih psov, ki so ga izvedli v Zavodu Psi & Mi.

Pristop projekta k reševanju problema je sprva vključeval prepoznavanje prednostnih območij za ukrepanje. Uporabili smo obsežno podatkovno bazo o prisotnosti velike uharice, saj DOPPS s to vrsto sistematično dela že več kot 25 let. Prav tako smo uporabili telemetrične podatke iz najnovejših raziskav te vrste. Nato smo se osredotočili na območja z najvišjo prioriteto, zlasti tista zunaj omrežja Natura 2000, in izvedli izolacijo, ki so jo izvedli v podjetju Elektro Primorska.

Cilj projekta je bil doseči boljše varstvo velike uharice na lokalni in regionalni ravni, zlasti zunaj zaščitenih območij, kot so območja Natura 2000. Poleg same sanacije izvedene v okviru projekta, ima velika uharica v prihodnosti bistveno boljše obete, saj v Elektro Primorska vse pogosteje izvajajo tovrstne sanacije tudi na ostalih območjih, zanimanje za varstvo vrste pa glede na odzive prostovoljcev še vedno raste.

Več si lahko preberete v poročilu:

Zmanjševanje vpliva SN daljnovodov na veliko uharico (Bubo bubo) v JZ Sloveniji

Spoznavali smo gnezdilke reke Mure

, Novice

V petek, 14. junija smo v okviru projekta BESTbelt HR-23-1068-69 »Sustainable Water-based Sport Solutions« izvedli prvo predavanje o pticah gnezdilkah reke Mure, ki mu je naslednji dan sledil še skupinski popis s kanuji.

Prvo predavanje smo izvedli v Vučji vasi. Foto: Monika Podgorelec

Športno-rekreacijske dejavnosti na Muri se v zadnjih letih povečujejo. V porastu so predvsem vodni športi, kot je vožnja z rafti, kajaki in kanuji ter sprehodi ob rečnih bregovih, ki imajo med drugimi negativen vpliv na gnezdilke.

Tovrstne športno-rekreacijske dejavnosti lahko še posebej ogrožajo gnezdilke prodišč, kot sta mali deževnik in mali martinec. Vrsti sta prilagojeni na skrito življenje, zato gnezda, kot tudi mladiče, na prodišču zelo težko opazimo, saj se zlijejo z okolico. Posledično jim vsak obisk prodišča s strani človeka v gnezditveni sezoni predstavlja veliko nevarnost – gnezdo ali mladiče zlahka spregledamo in jih pohodimo.

K ohranjanju malega deževnika in malega martinca, kot tudi vseh drugih ptic reke Mure lahko prispevamo samo, če jih tudi dobro poznamo. V okviru projekta BESTbelt bomo zato posebno pozornost namenili izobraževanju lokalnih športno-reakcijskih društev (še posebej rafting klubov) in lokalne skupnosti o gnezdilkah reke Mure, s skupinskimi popisi pa bomo vsem udeležencem predavanj in delavnic tudi omogočili, da jih pobližje spoznajo. Na delavnicah bomo skupaj poskrbeli, da bodo športno-reakcijske dejavnosti na Muri trajnostne in tamkajšnjih gnezdilk ne bodo ogrožale.

Prvo predavanje in skupinski popis smo že izvedli, pridružili so se nam tudi člani iz dolenjske sekcije DOPPS. Tekom projekta bomo izvedli še dva predavanja in dva skupinska popisa.

Ogled dobrih praks trajnostnega turizma v Nemčiji

, Novice,Sporočila za javnost

V okviru projekta BESTbelt »Sustainable Water-based Sport Solutions« smo se konec aprila skupaj s projektnimi partnerji Međimursko prirodo in Ö.T.E. udeležili dvodnevnih delavnic z naslovom »Kanu turizem v kontekstu kakovosti in trajnosti« v Nemčiji. Seznanili smo se s primeri dobrih praks nemških kolegov, ki že vrsto let skrbijo, da turizem s plovili na vesla deluje po načelih trajnosti.

V okviru projekta BESTbelt »Sustainable Water-based Sport Solutions« smo obiskali Kanu-center v Nemčiji.

22. in 23. aprila smo se udeležili dvodnevnih delavnic v Kanu-Centru Krebs (Wakenitzhaus & Camp). Prvi dan sta nam gostitelja Eike in Lothar Krebs predstavila zgodovino, koncepte in smernice delovanja njihovega kanu centra. Predstavila sta nam območja, kjer je tovrstna dejavnost dovoljena, načine certificiranja, povezovanja in sodelovanja med podjetji, ki se ukvarjajo s tovrstnim turizmom ter v okviru združenja Bundesverband Kanu e.V. skrbijo za trajnost in kakovost te dejavnosti.

Po teoretičnem delu smo se imeli priložnost tudi preizkusiti v vožnji s kanuji, kjer smo lahko tudi v praksi videli kako so dovoljene kanu trase urejene – vključno z vstopno/izstopnimi točkami v reko in območji, kamor je zaradi varstva ptic gnezdilk in drugih organizmov prepovedano vstopiti s kanuji ali drugi plovili na vesla.

Ogledali smo si tudi infrastrukturo samega kanu centra, ki se nahaja v Naravnem parku Naturpark Lauenburgische Seen in se seznanili z njihovimi pravili, s katerimi vestno skrbijo, da kljub prisotnosti številnih obiskovalcev to praktično ne vpliva na tamkajšnjo naravo.

Naslednji dan sta se nam pridružila še Frank Hadulla iz naravnega parka in Günter Schimdt iz Herzogtum Launeburg Marketing GmbH, ki sta nam predstavila izzive upravljanja, trajnostne rabe in promocije naravnega parka. Delavnice smo nato zaključili s slikovito krožno turo s kanujem po reki Trave, ki z vseh strani »objema« staro mestno jedro mesta Lübek.

Primere dobrih praks, ki smo se jih priučili v Nemčiji, si želimo tekom našega projekta prenesti tudi na hrvaška in slovenska tla. V naravi namreč nikoli nismo sami in moramo pri turističnih dejavnostih, tudi pri veslanju, raftingu in drugih vodnih športih v naravi, to upoštevati.

 

Inovativne metode pri varstvu velike uharice

, Novice

V zadnjih letih smo naredili velike korake v smeri razumevanja vpliva energetske infrastrukture na biodiverziteto v Sloveniji. Izkazalo se je, da je ena od bolj prizadetih vrst s strani daljnovodov v Sloveniji naša največja vrsta sove – velika uharica (Bubo bubo).

Vrsta je dovzetna za električni udar predvsem zaradi svoje velikosti in načina lova. Poleg tega je vrsta samotarska, zato se osebki ne morejo naučiti na napakah drugih. V okviru kohezijskega projekta ZA KRAS smo tekom preteklih let ciljno izolirali stebre srednjenapetostnih daljnovodov v osrednjem del SPA območja Kras. Ta ukrep smo izvedli na tako imenovanih črnih točkah, kjer je verjetnost, da bo vrsto vpliv prizadel, najvišja.

Foto: Pia Höfferle

Z letošnjim letom smo se v projektu BESTbelt ciljno usmerili v odkrivanje tovrstnih črnih točk tudi širše. Trenutno se osredotočamo na eno bolj pomembnih gnezdišč velike uharice na območju Vipavske doline.

S pomočjo telemetričnih raziskav smo pridobili informacije o velikostih teritorijev dveh parov. Na podlagi GPS točk in javno dostopnih podatkov smo zasnovali model, s katerim smo identificirali stebre, na katerih bi lahko prihajalo do električnega udara. V prihodnjih mesečih načrtujemo, da se bo te stebre tudi ustrezno zaščitilo.

Zaradi težavnosti odkrivanja primerov smrtnosti pod daljnovodi, smo začeli razvijati tudi metodo iskanja poginulih ptic s pomočjo psov. Številne nedavne raziskave so pokazale, da je uporaba detekcijskih psov časovno učinkovitejša, hkrati pa povečuje število najdb, natančnost in učinkovitost terenskih raziskav v naravovarstvu.

Uporaba in razvoj metod za uporabo detekcijskih psov kot orodja pri odkrivanju primerov električnega udara na srednje napetostnih daljnovodih ima zelo velik potencial in bi lahko znatno prispevala k izboljšanju varstva naše največje vrste sov.

Od spomladi do danes smo izvedli že polovico načrtovanih terenov pod stojišči kritičnih stebrov. Glede na rezultate raziskave domnevamo, da bi na območju lahko prihajalo do pogostejšega plenjenja poginulih ptic pod daljnovodi. Ta okoljski dejavnik lahko vpliva na interpretacijo končnih rezultatov spremljanja stanja, zato bi ga bilo v prihodnje smiselno preveriti tudi s ciljnimi raziskavami, na podlagi katerih bi lahko ocenili stopnjo plenjenja.

Z nadaljnjim razvojem učinkovitejših metod spremljanja lahko strmimo k temu, da bomo v najboljši možni meri vplivali na uspešnost najdb, končni rezultat spremljanja vplivov, izvedbo varstvenih ukrepov in s tem na zaščito populacije velike uharice v Sloveniji.

 

Projekt BESTbelt je financiran s pomočjo sredstev Evropske unije. 

Pričeli smo s projektom BESTbelt Mura

, Novice

Z vstopom Hrvaške v schengensko območje se je povečal turistični pritisk na ranljive rečne habitate, predvsem ob reki Muri. Še posebej so v porastu vodni športi in rekreacija ob rečnih bregovih, ki imajo med drugimi negativen vpliv na gnezdilke ob rekah.

Mali deževnik. Foto: Alen Ploj

V okviru projekta BESTbelt HR-23-1068-69 »Sustainable Water-based Sport Solutions« bomo zato skupaj z vodilnim partnerjem – Međimursko prirodo in Ö.T.E. prenesli že obstoječe smernice za trajnostno vožnjo s kanuji in kajaki nemških partnerjev tudi na naše območje in opredelili primerna območja za rekreacijo znotraj zavarovanih območij.

Posebno pozornost bomo namenili tudi ozaveščanju lokalnega prebivalstva, turističnih organizacij in drugih skupnosti o pomembnosti trajnostnega turizma na zavarovanih območjih. Športno-rekreacijske dejavnosti bodo izven projekta spremljane s podeljevanjem koncesij in dovoljenj organizatorjem tovrstnih aktivnosti. S čezmejnim sodelovanjem bomo zagotovili enako izvajanje predpisov tako na hrvaškem kot na slovenskem območju rek Mure in Drave.

Projekt traja od 1. 11. 2023 do 30. 4. 2025 in je financiran s pomočjo sredstev Evropske unije.