V okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5, smo med marcem in majem na površinah sedmih kmetijskih gospodarstev (KMG) na območjih Ljubljanskega barja, Goričkega ter Dravsko-Ptujsko-Središkega polja, preizkušali rezultatsko usmerjene in prostorsko ciljane ukrepe za ohranjanje hribskega škrjanca, poljskega škrjanca in pribe.
PREDSTAVITEV PREIZKUŠENIH UKREPOV
Ukrep za varstvo poljskega škrjanca vključuje vzpostavitev zaplat neposejanih tal na obdelovalnih površinah. Pri sejanju strnih žit, oljne ogrščice, deteljno-travne mešanice, lucerne, inkarnatke ali ostalih detelj, kmet ugasne in dvigne sejalnico, se premakne za nekaj metrov naprej, sejalnico spusti, prižge in nadaljuje s sejanjem.
Zaplata golih tal. Foto: Tjaša Pršin
Ukrep za varstvo hribskega škrjanca temelji na dobrem sodelovanju ornitologov, kmetijskih svetovalcev in kmetov. Ornitolog med aprilom in majem pregleduje površine, primerne za vrsto in beleži prisotnost hribskih škrjancev. Kjer ti gnezdijo, so navadno opaženi z gnezditvenim materialom ali hrano v kljunu. Ornitolog nato v nadaljnjih dneh poskuša najti njihova gnezda. O najdenih gnezdih obvesti lastnike zemljišč ter se z njimi dogovori za izogibanje kakršnimkoli kmetijskim opravilom na delu travnika ali njive z gnezdom do določenega datuma.
Ukrep za varstvo pribe prav tako temelji na sodelovanju med ornitologi, kmetijskimi svetovalci in kmeti. Ornitolog med marcem in majem pregleda orne površine in na njih beleži prisotnost prib. V primeru zaznanega gnezditvenega vedenja (npr. intenzivnega preganjanja plenilcev, vračanja in čepenja na istem mestu), ornitolog v nadaljnjih dneh poskuša najti njihova gnezda. Ta v dogovoru s kmetom nevpadljivo označi, kmet pa se jim pri obdelavi površin z mehanizacijo izogne.
Več informacij o ukrepih, preizkušenih v okviru projekta EIP VIVEK, si lahko preberete v priročniku: Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK.
VARSTVO POLJSKEGA ŠKRJANCA IN PRIBE NA LJUBLJANSKEM BARJU
Na Ljubljanskem barju smo na površinah dveh kmetijskih gospodarstev preizkusili ukrepa za varstvo poljskega škrjanca in pribe.
Poljski škrjanec na zaplati golih tal. Foto: Tjaša Pršin
Na območju Iškega vršaja so bile na površinah KMG Tancek vzpostavljene štiri zaplate neposejanih tal, na površinah KMG Šteblaj, severno od Iga, pa pet.
Poljske škrjance smo na površinah obeh KMG zabeležili tako na samih zaplatah kot tudi v njihovi neposredni okolici. Uporabljali so jih predvsem kot razgledišča, na zaplatah pa smo opazovali tudi boje med samci.
Na površinah KMG Tancek smo popisali tri pare poljskih škrjancev, na površinah KMG Šteblaj pa dva para.
V okviru ukrepa za varstvo pribe smo od marca do maja pregledovali orne površine obeh kmetijskih gospodarstev. Pribe smo zabeležili na zaplatah neposejanih tal na površinah KMG Šteblaj, a njihovo vedenje ni kazalo na to, da bi tam gnezdile. Tudi na preostalih površinah omenjenih kmetijskih gospodarstev letos gnezditveno sumljivih prib nismo zaznali.
VARSTVO HRIBSKEGA IN POLJSKEGA ŠKRJANCA NA GORIČKEM
Na Goričkem smo na površinah treh kmetijskih gospodarstev izvajali ukrepa za varstvo hribskega in poljskega škrjanca.
Marca smo na površinah KMG Temlin v Stanjevcih zabeležili en par in enega pojočega samca hribskega škrjanca. V začetku aprila se je tam zadrževal en par, ob koncu meseca pa pojoči samec. V začetku maja smo v bližini površin KMG Temlin opazovali enega samca, njegovo vedenje pa ni kazalo na to, da bi tam gnezdil.
Na površinah KMG Filo v Kuštanovcih smo v aprilu zabeležili par hribskih škrjancev, ki pa ga kasneje v aprilu in maju nismo več popisali. V začetku maja smo na bližnji njivi sicer opazovali enega hribskega škrjanca, a ptice nismo zabeležili s hrano v kljunu (ki bi bila znak bližnjega gnezda z mladiči), zato smo sklepali, da je bil ta osebek, tako kot samec na površinah KMG Temlin, brez para.
Hribski škrjanec. Foto: Tjaša Pršin
Zelo zanimivo pa je bilo dogajanje v bližini njive z ozimnim žitom KMG Hujs v Lončarovcih. Marca tam hribskih škrjancev nismo zabeležili. V aprilu smo na drevesu ob njivi z ozimnim žitom opazovali pojočega samca, ki večkrat odletel nekaj sto metrov stran ter prepeval in se dlje zadrževal nad bližnjim travnikom. To vedenje smo opazovali več dni zapored in sklepali, da gnezdi nekje v bližini tistega travnika. Ob koncu aprila smo na isti njivi z ozimnim žitom opazovali par hribskih škrjancev pri prehranjevanju, a gnezditvenega vedenja nismo zabeležili. Ob obisku v začetku maja pa nas je pričakalo prijetno presenečenje! Par hribskih škrjancev je intenzivno nabiral hrano in s polnimi kljuni v nekajminutnih intervalih priletaval na isti del njive z ozimnim žitom, z nje pa vedno odletel s praznima kljunoma. To je vedenje je nakazovalo, da imata na žitni njivi gnezdo z mladiči, ki jih intenzivno hranita. Gnezdo je bilo na njivi dobro skrito, zaradi homogene žitne vegetacije ga ni bilo mogoče natančno locirati. Vseeno pa je hitro stekla komunikacija z lastnikom njive, gospodom Hujsom, ki nam je zagotovil, da do konca meseca junija na njivi ne bo opravljal kmetijskih del.
Gospod Hujs je na eni izmed svojih površin z ozimnim žitom vzpostavil tri zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca. Tudi te površine smo od konca meseca marca pa do maja redno obiskovali. Na površini z zaplatami in na površinah ob njej, smo zabeležili tri pare poljskih škrjancev in en par čopastih škrjancev. Podobno kot na Ljubljanskem barju, so tudi na Goričkem ptice zaplate uporabljala kot razgledišča, na njih smo opazovali tudi preganjanje samcev.
VARSTVO POLJSKEGA ŠKRJANCA IN PRIBE NA DRAVSKO-PTUJSKO-SREDIŠKEM POLJU
Označeno gnezdo pribe. Foto: Ana Vaupotič
Na območju Dravsko-Ptujsko-Središkega polja smo ukrepa za varstvo poljskega škrjanca in pribe izvajali na površinah KMG Metličar in Jeruzalem SAT d.o.o.
Na površini KMG Metličar v Mihovcah je bila med sejanjem ozimnega žita v oktobru vzpostavljena zaplata golih tal. V marcu smo zaplato začeli spremljati za morebitno prisotnost poljskega škrjanca. Spremljali smo jo do maja, vendar na njej vrste nismo zabeležili. Pojočim škrjancem pa smo lahko prisluhnili na okoliških površinah.
Več uspeha smo imeli pri varstvu pribe na površini KMG Metličar v Lovrencu na Dravskem polju.
Tam smo v marcu opazili gnezditveno sumljivo vedenje več parov, zato smo površino v nadaljevanju podrobno spremljali. V aprilu smo zabeležili eno gnezdo na površini kmetije Rajh, ki je sosednja površini KMG Metličar. Teden dni pozneje smo eno gnezdo zabeležili še na površini KMG Metličar.
Gnezdo pribe. Foto: Ana Vaupotič
Obe gnezdi smo označili s tankimi palicami, da so se jim kmetje pri obdelavi površin lahko izognili. V začetku maja smo našli prazna gnezda, en par odraslih prib je na bližnjem travniku preganjal »plenilce« (popisovalko). Po tem vedenju smo sklepali, da so bili mladiči speljani iz gnezda in sta jih starša hranila v varnem zavetju travnika.
Gnezditveno sumljive pribe smo v marcu opazovali tudi na površini podjetja Jeruzalem SAT d.o.o. v Cvetkovcih.
V aprilu smo se zato podali v iskanje gnezd, locirali smo jih kar pet! Tudi tam smo želeli pred opravili na njivi v maju gnezda označiti, vendar tokrat to ni bilo potrebno – gnezda so bila že prazna, puhaste kepice pa opažene na bližnji njivi.
Preizkušeni ukrepi so bili med kmetijskimi gospodarstvi, ki so jih izvajala, dobro sprejeti. To nas še posebej veseli, saj smo jih razvili z željo po tem, da bodo za izvajalce – kmetijska gospodarstva, karseda sprejemljivi in izvedljivi, saj bodo le tako lahko prispevali k povečanju biotske pestrosti v kmetijski krajini.
