Zaključil se je projekt ČIGRA

S februarjem se je zaključil dve leti in pol trajajoč projekt Ohranjanje populacij čigre v porečju Save in Drave, ki je vsebinsko, varstveno in raziskovalno nadaljeval projekt LIVEDRAVA in pomagal dolgoletnemu prostovoljnemu trudu članov DOPPS Štajerske sekcije. Projekt je potekal v okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja Interreg in združil partnerje iz Slovenije in Hrvaške.

V okviru projekta smo speljali številne redne aktivnosti za varstvo navadne čigre na Ptujskem jezeru, katere smo dopolnili z nekaterimi novostmi. Gnezditvene otoke na Ptujskem jezeru smo prekrili z novo plastjo proda, na enega izmed njih pa testno položili borovo lubje, ki zavira rast rastlin. V letu 2018 je na otokih tako gnezdilo 218, v letu 2019 pa 117 parov navadnih čiger. Čigram je v obeh letih delalo družbo skoraj 1000 parov rečnih in nekaj manj kot 30 parov črnoglavih galebov. Raziskovalno delo smo skupaj s projektnimi partnerji dopolnili z GPS telemetrijo navadne čigre in raziskavo genetike populacij navadne čigre ob reki Dravi in Savi v Sloveniji in na Hrvaškem. Ugotovitve so bile predstavljene v tematski številki revije Acrocephalus in so pomembno vplivale tudi na pripravo Čezmejnega akcijskega načrta varovanja celinske populacije navadne čigre.

Veliko smo postorili tudi na področju izobraževanja in ozaveščanja. Opazovalnico na desnem bregu Ptujskega jezera (zgrajeno v sklopu projekta LIVEDRAVA) smo opremili z informativno tablo in stacionarnim spektivom, ki omogoča opazovanje ptic na jezeru. Ob opazovalnici smo vsako leto organizirali tudi Dan odprtih vrat kolonije čiger in tako mimoidočim predstavili navadno čigro in pomen njenega ohranjanja. Mladinski tabor »Čigra« organiziran julija 2019 je prvič združil mlade ornitologe iz Slovenije in Hrvaške, ki so skupaj z mentorji teden dni raziskovali navadno čigro in ptice reke Drave. Vsebinski sklop je dopolnila še tematska številka revije Svet ptic, v celoti posvečena navadni čigri in prvič v zgodovini prevedena tudi v hrvaški jezik.

Predstavili smo le nekaj pomembnejših dosežkov projekta, vendar je teh še veliko, mnogi pa se bodo pokazali šele v prihodnje. Med njimi je najpomembnejši zagotovo uspešno sodelovanje vseh partnerjev in števila nova poznanstva, ki smo jih navezali tekom projekta. Za veliko mero zaupanja, potrpežljivosti in dobre volje se zato zahvaljujemo vsem partnerjem. V projektu so sodelovali: Nacionalni inštitut za biologijo, Udruga BIOM, Javna ustanova za upravljanje zaštićenim područjima i drugim zaštićenim dijelovima prirode na području Zagrebačke županije „Zeleni prsten”, Prirodoslovno-matematički fakultet Sveučilišta u Zagrebu in DOPPS.

     

Z GPS napravami opremljeni jastrebi odjadrali na svobodo

Pretekli ponedeljek smo sodelavci DOPPS-a v okviru hrvaško-slovenskega projekta LIKE – Living on the Karst Edge (Življenje na Kraškem robu) sodelovali pri spuščanju beloglavih jastrebov iz zavetišča v Beliju na Cresu. Sedem jastrebov je po nekajtedenskem okrevanju v oskrbi predanih sodelavcev Centra Beli ter partnerjev Zoološki vrt in društva BIOM iz Zagreba zapustilo svoj začasni dom in poletelo v modrino kvarnerskega neba. V okviru projekta LIKE pa smo ob tej priložnosti sodelavci BIOM-a in DOPPS-a vse jastrebe opremili z GPS oddajniki, s pomočjo katerih jih bomo spremljali na njihovih poteh po Kvarnerju in širše po Evropi. Namen telemetrične raziskave v okviru projekta LIKE je proučiti značilne poti beloglavih jastrebov, ki gnezdijo v Kvarnerju in za katere je znano, da predvsem v poletnem času dnevno preletavajo tudi Slovenijo na poti do prehranjevališč v Alpah. Prav tako pa bo na ta način možno oceniti uspešnost in pomen rehabilitacije v zavetišču na Beliju.

Opremljanje jastreba z oddajnikom in njegov izpust. Foto: Urša Koce

Od začetka letošnjega leta je v zavetišče prišlo kar 13 jastrebov, večina je potrebovala pomoč, ker so pri poletavanju iz gnezd na skalnih pečinah nesrečno pristali v morju. Tokrat so bili po oceni strokovnjakov na življenje v divjini pripravljeni mladi jastrebi Elektra, Kupala, Kargadur, Tramuntana, Kvarner in Perun ter edini odrasli osebek po imenu Merag. Vsem želimo uspešen povratek v njihov pravi dom, nas pa naj še naprej razveseljujejo s svojimi veličastnimi preleti prek sinjega neba!

Z oddajnikom opremljen jastreb ponovno na svobodi. Foto: Urša Koce in Matej Gamser