Izkrivljanje resnice o delu DOPPS-a

Na seji Državnega zbora 17. 4. 2023 je poslanka SDS Alenka Jeraj navedla cel kup neresnic, s katerimi je grobo omalovaževala delo DOPPS-a. Z izmišljotinami je zavajala poslance in ministre in, ker se seje prenašajo, so posnete in na voljo na spletu, tudi širšo javnost.

Največjo laž je izrekla na koncu svojega nastopa, kjer je trdila, da se je zaradi »DOPPS-ovcev« Koščeva učna pot vsled pozne košnje po 1. avgustu zarasla z grmovjem. Zato so se po njenem kosci z Naravnega rezervata Iški morost premaknili na travnike in njive kmetov čez Iško. »Marsikaj sem že slišal, večje neumnosti pa še ne«, je povedal direktor DOPPS, doc. dr. Damijan Denac. »Prvič, na Naravem rezervatu Iški morost smo iz degradiranih in z vrbovjem zaraslih površin sprva v projektu LIFE Kosec, nato pa dodatno še v kohezijskem projektu Poljuba, skupaj obnovili 12 hektarjev prvovrstnih barjanskih travišč. Vse te površine vzdržujemo s košnjo, saj gre za močno ogrožene habitatne tipe. Torej absolutno ne drži, da bi se zaradi kasnejše košnje te površine zaraščale z grmovjem. Nasprotno, s košnjo zaraščanje z lesno vegetacijo preprečujemo. Na teh površinah smo pomembno povečali biodiverziteto. Kosec ni izginil z Iškega morosta, ampak tukaj uspešno gnezdi, saj z izvajanjem pozne košnje mladičev ne pokosimo. Število niha zaradi letne dinamike, saj je kosec ptica selivka, na njegovo številčnost pa vplivajo tudi dejavniki med selitvijo. Na rezervatu redno in še vedno gnezdijo v povprečju 4 pari. Za ilustracijo, površina NRIM-a predstavlja zgolj 0,5 % celotnega Barja, tukaj pa gnezdi 5 % vse barjanske populacije.« je pojasnil.

Po mnenju poslanke naj bi bile velik problem za talne gnezdilke tudi poplave, ker odnesejo gnezda ptic. Poplave res zalijejo gnezda talnih gnezdilk, vendar so poplave naraven fenomen, s katerim sobivajo ptice tisočletja in zanje ekološko in evolucijsko sploh niso problem. Poplave nikoli ne uničijo celotne populacije in so zgolj t.i. stohastični dogodki, na katere so populacije ptic z mehanizmi migracij med subpopulacijami zelo dobro prilagojene.

Pričakovali bi, da si Jerajeva, predstavnica stranke SDS, preden se loti pojasnjevati področje varstva narave, ekologije ali populacijske dinamike, še posebej pa dela DOPPS-a, prej o tem kaj malega prebere in obišče Naravni rezervat Iški morost. Trdi, da je domačinka, a tam očitno že dolgo ni bila, sicer koscu ne bi odrekala ne travnikov, ne raja v našem rezervat. Da JE RAJ, izkazujejo naše raziskave, pa naj si poslanka ALENKA še tako izmišlja!

Travniške površine v Naravnem rezervatu Iški morost v letu 2002 in letu 2022. Vir: Google.

Posnetek izjav poslanke Jeraj si lahko ogledate TUKAJ (od 3:02:00 naprej).

Nakup 1,1 hektarja površin v NR Iški morost

S podporo nemške fundacije EuroNatur smo kupili 1,1 ha zemljišč znotraj NR Iški morost. Gre za naravovarstveno in strateško naložbo. Na kupljenih parcelah bomo izboljšali in dolgoročno skrbeli za občutljive in ogrožene barjanske travniške habitate s prevladujočo modro stožko (Molinia caerulea).

Naravni rezervat Iški morost. Foto: Tilen Basle

Zaključna predstavitev projekta Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR

Pisan sestav projektnih partnerjev (vodilni ZRSVN, KGZ LJ in NG, DOPPS, NRP, KPLB ter 7 KMG z Ljubljanskega barja, Planinskega polja in območja Pivke) je strnil glavne projektne dosežke, ki se navezujejo na prenovo KOPOP ukrepa Habitati ptic vlažnih travnikov (VTR), in jih vsem navzočim predstavili. Na DOPPS smo bdeli nad tem, da predlagana prenova ukrepa ne »izpusti« prav nobene travniške vrste ptic in da izpolnjevanje vsebinskih zahtev prenovljenega ukrepa dolgoročno ne slabša travniških habitatnih tipov, temveč jih ohranja oziroma regenerira. Dodatno smo predlagali nova območja z možnim vpisom v VTR in se zavzeli za poenotenje osnovnih plačil VTR povsod po državi.

Veliki strnad, drevesna cipa, repaljščica in kosec. Foto: Alen Ploj

Izziv nam je predstavljal dvokratni natančen popis kosca na 8 SPA območjih in čim hitrejši prenos podatkov o lokacijah pojočih koscev vse od popisovalcev do ARSKTRP. Omenjeno smo uspešno opravili znotraj začrtanih časovnih okvirjev. Zakaj so lokacije koscev tako pomembne? Površine v VTR, na katerih je kosec v tekočem letu prisoten, se bodo kosile pozno (od 1. avgusta dalje), za zagotavljanje gnezditvene uspešnosti. Travnike v VTR, na katerih se v tekočem letu kosec ne nahaja, pa se lahko kosi prej (od 10. julija dalje). Zatiranje morebitnih tujerodnih vrst je tako bolj učinkovito, kmetje imajo v primeru mokrih poletij na razpolago več manevrskega časa za košnjo in spravilo. Pred 10. julijem večina drugih travniških vrst že odgnezdi, košnja v dveh terminih pa pripomore k mozaičnosti kmetijske kulturne krajine.

Uspešnost predlaganega ukrepa je hočeš ali nočeš odvisna od števila vpisanih površin v ta KOPOP, torej od kmetijskih gospodarstev. Z željo po čim večjem vpisu v prenovljeni VTR smo zasnovali atraktiven ukrep. V ta namen smo uvedli rezultatski del ukrepa. Na kratko: VTR površine s koscem, ki ga smatramo kot krovno travniško vrsto, bodo dobile dodatno izplačilo. Višina le-tega bo odvisna od števila koscev na GERKih ter oddaljenosti koscev od GERKov v VTR.

Na številnih delavnicah in predstavitvah predloga prenove VTR smo vselej naleteli na zelo pozitiven odziv s strani nosilcev KOPOP ukrepov (KMG-jev) kot tudi končnih odločevalcev (MKGP). To je gotovo rezultat dobrega interdisciplinarnega sodelovanja. Zato pričakujemo, da bo prenova VTR v obliki, kot smo jo predstavili danes, zaživela v novem programskem obdobju, morda že prej.

Obogateni populaciji barjanskega okarčka in hrošča puščavnika

Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje se od začetka leta 2018 izvaja projekt PoLJUBA, katerega glavni namen je izboljšanje stanja naravnega okolja, s poudarkom na ohranjanju ter revitalizaciji sedmih ogroženih živalskih vrst in treh habitatnih tipov. Projektne aktivnosti so usmerjene predvsem v neposredne ukrepe varstva. V prvih dveh letih projekta so bili v ospredju odkupi zemljišč, saj je to osnova za ustvarjanje pogojev za ohranitev izginjajočih avtohtonih vrst.

Gosenica barjanskega okarčka.
Foto: Tatjana Čelik

Projektne aktivnosti se bodo v prihodnje izvajale na kar 149 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč, od katerih je bilo 48 % uspešno odkupljenih. Za nekatera zemljišča so bile z zainteresiranimi kmeti sklenjene pogodbe o skrbništvu, na podlagi katerih bodo skrbniki izvajali projektnim vrstam in habitatnim tipom prilagojeno kmetijsko prakso. Na ostalih zemljiščih ukrepe izvajajo s pomočjo zunanjih izvajalcev. Na območju Rakove jelše bodo na površinah v zaraščanju vzpostavili kompleks ekstenzivnih travnikov s sistemom mejic in novo interpretacijsko pot.

V letu 2019 so v okviru projekta pričeli z gojenjem barjanskega okarčka za namene doselitve in obogatitve populacije na Ljubljanskem barju. Strokovnjakinja za metulje, dr. Tatjana Čelik z Biološkega inštituta Jovana Hadžija Znanstveno raziskovalnega center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), je v preteklem letu bdela nad gosenicami, ki so se iz jajčec izlegle v nadzorovanem okolju novo vzpostavljene gojilnice. Ko se bodo gosenice konec meseca maja zabubile, jih bodo prenesli v njihovo naravno okolje, in sicer na območje Naravnega rezervata Iški morost (NRIM), od koder je vrsta nedavno izginila, habitat pa je kljub temu še primeren. V naravo bodo v dveh sezonah doselili 240 osebkov barjanskega okarčka, s katerimi bodo obogatili tudi zadnjo obstoječo populacijo v okolici Iga.

Prav tako so na območju NRIM za potrebe varstva habitata kosca nadaljevali z vzdrževanjem in izboljšanjem stanja obstoječih mokrotnih travnikov. Pričeli so s sečnjo grmovja in posameznih dreves na 4,1 ha veliki površini, kjer bodo v nadaljevanju projekta obnovili mokrotna travišča. Z namenom spremljanja učinka izvedenih del je bil v sodelovanju z ZRC SAZU izveden prvi popis vegetacije in kartiranje habitatnih tipov znotraj rezervata. V okolici Bevk in Iga pa je bil izveden tudi začetni popis vegetacije z namenom zasledovanja učinkov časovno prilagojene košnje travnikov, ki ustrezajo ekološkim zahtevam metulja strašničinega mravljiščarja.

Ličinka hrošča puščavnika.
Foto: Jasna Tarman

V poletnem času so izvedli prvo doselitev hrošča puščavnika. Raziskava, izvedena s pomočjo feromonskih vab in prestreznih pasti v letih 2018 in 2019, ni potrdila prisotnosti vrste na projektnem območju, so pa strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za biologijo identificirali območje, primerno za obstoj vrste. V Mestnem logu so na drevesa namestili 15 hrastovih gnezdilnic, v katere so naselili ličinke puščavnika, vzgojene iz osebkov, ki so bili vzeti iz ljubljanskega parka Tivoli. Iz njih naj bi se v letošnjem letu razvili prvi odrasli hrošči. Ti bodo v prihodnje naselili bližnja primerna dupla in osnovali stabilno prostoživečo populacijo.

Na celotnem območju Ljubljanskega barja so bila določena mesta za izkop različnih oblik vodnih teles za močvirsko sklednico in hribskega urha, in sicer luže, mlake in razširitve obstoječih terciarnih jarkov. Z namenom izboljšanja življenjskega prostora za koščičnega škratca so pričeli z obnovo izbranih odsekov nekaterih sekundarnih jarkov. Prav tako je potekal izlov tujerodnih želv.

V naravnem rezervatu Strajanov breg so v preteklem letu izvedli ročno košnjo trave in enoletnih poganjkov lesnih rastlin, odstranjevali so invazivno tujerodno rastlinje in drevesno zarast, sledila bo še ureditev hidroloških razmer potoka Strajanov breg. Skozi vse leto se je izvajal monitoring nivoja talne vode, opravili pa so tudi začetni popis vegetacije in pojavljanja Loeselove grezovke.

Odgovor Republike Slovenije na uradni opomin Evropske komisije

Novembra 2019 smo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) naslovili zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero smo želeli pridobiti odgovor Republike Slovenije (RS) na uradni opomin Evropske komisije v zvezi z upadom travniških vrst ptic in barjanskega okarčka. MOP nam je zahtevo zavrnilo, zaradi česar smo se pritožili na Urad informacijskega pooblaščenca. Ta je v poglobljeni odločbi odpravil zavrnilno odločbo MOP in mu naložil, da nam morajo v roku 31 dni posredovati zahtevano informacijo. MOP nam je nato v manj kot tednu dni poslal zahtevani odgovor RS. Oba dokumenta – odločbo Informacijskega pooblaščenca in odgovor RS na uradni opomin – si lahko preberete spodaj.

Hribski škrjanec (Lullula arborea).
foto: Alen Ploj

Komu zvoni? Koscu na Ljubljanskem barju …

V torek, 3.7. 2018 se je na Igu odvila novinarska konefernca, kjer je bil medijem predstavljen projekt PoLjuba – »Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja«. S projektom smo na DOPPSu pričeli že v januarju 2018.

Projekt se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in v manjšem delu iz nacionalnega proračuna in bo trajal do izteka leta 2021. Vodilni partner projekta je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, poleg DOPPS-a pa v njem sodelujeta tudi Zavod RS za varstvo narave in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. V projektu si bomo prizadevali za vzpostavljanje in ohranjanje ugodnega stanja treh habitatnih tipov, ene rastlinske ter sedmih živalskih vrst, določenih v Programu upravljanja območij Natura 2000.

Kosec Foto: Peter Buchner

Na DOPPSu bomo svoje projektne aktivnosti usmerili predvsem v vrsto kosec (Crex crex), kjer bomo z upravljanjem na celotni površini zavarovanega območja Iški morost skušali doseči obnovitev pomembnega življenjskega prostora te močno ogrožene travniške ptice.

Kosec je zelo posebna vrsta, značilna za poplavljene, ekstenzivne travnike, kot so nekoč prevladovali na območju Ljubljanskega barja. Ker pa je takšnih travnikov čedalje manj in vse bolj prevladuje intenziviranje kmetijske prakse populacija kosca na barju močno upada. Pred 20 leti smo imeli na tem območju polovico vseh koscev v državi, letos pa je rekordno nizko leto, in smo našteli le 46 pojočih samcev, kar je 15% populacije izpred 20 let. Vzroki za takšen upad so znani: vse bolj napredujoče intenziviranje kmetijske prakse, predvsem izsuševanje barja, preoravanje travnikov v njive, intenziviranje travnikov, itd. in rezultat je zelo nesrečen graf, ki ga za kosca imamo.

Naše projektne aktivnosti bodo usmerjene v upravljanje na celotni površini zavarovanega območja, kjer bomo skušali doseči obnovitev pomembnega življenjskega prostora te močno ogrožene travniške ptice. To bomo dosegali s prilagojeno košnjo in spravilom, z odstranjevanjem krhlike, z ročnim odstranjevanjem grmičevja ter z zatiranjem zlate rozge. Samo kakovost travnikov bomo izboljševali tudi s povečanjem vlažnosti, pri čemer bomo opremili osuševalne jarke z mikrozapornicami. S tem bomo izpolnili dva zelo pomembna cilja, in sicer veliko vlažnost v času vegetacije (z nameščanjem zapornic) in povečano nosilnost terena z začasno osušitvijo v času košnje in spravila (z umaknjenimi zapornicami). Pravo razmerje suhosti/vlažnosti bomo spremljali s pomočjo piezometrov (napravo za spremljanje nivoja vode), ki nam bodo pokazali učinkovitost naših ukrepov.

Na takšen način bomo pridobili znanje za nadaljnje upravljanje z območjem in z vlažnimi travniki na Barju nasploh, ter pomagali koscu in spremenili trend na grafu.

Kosec na Barju 2015, rezultati popisa

Letošnji popis koscev na Ljubljanskem barju razkriva, da se je njegov življenjski prostor močno skrčil. Na Barju so le še tri nekoliko večja območja s pomembnim deležem primernega habitat za kosca: (1) ob reki
Iščici, (2) okrog NR Iški morost in vasi Lipe ter (3) med Bevkami in Notranjimi Goricami.

Zemljevid

Rjavi poligoni predstavljajo mesta z istopajočo gostoto koscev. Izrisani so s Kernelovo metodo. Intenzivnejša barva ustreza večji gostoti.

Ljubljansko barje je že veliko let pod posebnim drobnogledom ornitologov, saj gre za eno izmed najbolj dragocenih območij za travniške in druge vrste ptic kmetijske kulturne krajine pri nas. Tukaj med drugim prebiva tudi največja slovenska populacija koscev, saj jih na Barjanskih mokrotnih travnikih gnezdi skoraj polovica. Prostovoljci na društvu število pojočih samcev preštejemo vsako let že od leta 2002, dvakrat pa smo jih tudi v 90. letih.

Tomaž Jančar, koordinator popisa, je po analizi podatkov povedal: “Rezultati kažejo, da je letos znova pelo več samcev, kar je seveda razveseljivo. Poleg morda ugodnejših vremenskih razmer lahko to verjetno pripišemo tudi dejstvu, da smo letos popise opravili časovno bolj skoncentrirano in prej, ko je bilo pokošenih še nekoliko manj travnikov.”

Sadove so obrodile tudi dodatne delavnice za popisovalce spomladi: “Letos smo s pomočjo prostovoljcev napravili izjemen napredek pri natančnosti določanja lokacij. Velik del ploskev je bil popisan s pomočjo GPS naprav ali s pomočjo triangulacije. To je zelo pomembno, saj bomo tako lahko natančneje analizirali, kaj se je s temi travniki tekom leta dogajalo, in koliko koscev sploh lahko uspešno odgnezdi.”

Kosec, foto: Tomaž Mihelič

Število pojočih samcev koscev (Crex crex) se je na Ljubljanskem barju, najpomembnejšem območju zanje v Sloveniji, od začetka 90. let že skoraj prepolovilo.
foto: Tomaž Mihelič

Za kosce je na Ljubljanskem barju vse manj prostora

Žal je populacija koscev na Barju od začetka 90. let upadla že za skoraj polovico, nič bolje pa ne kaže tudi na večini drugih pomembnejših območjih zanje v državi. Glavni vzrok za nazadovanje je intenzivno kmetijstvo, v zadnjih letih na Ljubljanskem barju predvsem v obliki intenzifikacije ekstenzivnih travnikov in zgodnje košnje, ki koscu ne omogoča niti vzreje prvega legla.

Z namenom večjega razumevanja vpliva intenzifikacije rabe travnikov na koščevo populacijo smo zato na društvu hkrati s popisi koscev tudi letos organizirali popis pokošenosti travnikov in rabe drugih zemljišč, s čimer želimo posredno raziskati njihov gnezditveni uspeh. Te podatke ornitologi trenutno še analizirajo, zato bodo rezultati predvidoma znani v naslednjem mesecu.

Rezultati popisa kosca na Ljubljanskem barju v letu 2015 – predstavitev (ppsx)

Popis kosca na Ljubljanskem barju – delavnica za predstavitev prenovljene metode

Kosec je ptica suhih ali mokrotnih travnikov, za njegovo preživetje pa je posebaj pomembno, da so ti negnojeni in pozno košeni. Kot že mnogo let zapored, bomo tudi letos popisali kosca na Ljubljanskem barju, ki je zanj eno najpomembnejših območji v državi.

2015_4_30_kosec_peterbuchner

Pojoč kosec.
foto: Peter Buchner

Letos bomo metodo popisa kosca na barju nekoliko osvežili in nadgraditi. S popisi pokošenost travnikov na Barju, s katerimi smo pričeli predlani, se nam namreč odpirajo številne možnosti za dobre analize, ki pa zahtevajo še nekoliko bolj natančno določanje lokacije pojočih koscev, kot smo to počeli dosedaj. S kombiniranjem obeh popisov bomo lahko ocenili, koliko koscev sploh uspe odgnezditi. Videti je namreč, da veliko večino gnezd in mladičev pokonča prezgodnja košnja.

Prenovljeno metodo bomo predstavili popisovalcem in jo predebatirali na delavnici, katero bomo ponovili dvakrat: v torek 5. in v četrtek 7. maja, obakrat ob 19 h. Delavnica bo v društvenih prostorih na Tržaški 2 v Ljubljani. Na delavnico ste vabljeni tako dosedanji, kot tudi novi in morebitni bodoči popisovalci. Obe delavnico bosta enaki, pridite na tisto, ki vam časovno bolj ustreza.

Če imate pametni telefon, ga prinesite s sabo. Predstavili bomo, kako nam tehnika lahko imenitno pomaga tudi pri popisu kosca.

Lepo vabljeni!

Kosci na Ljubljanskem barju izginjajo zaradi zgodnje košnje

Kosec je vrsta ptice suhih ali močvirnih ekstenzivnih travnikov, ki se k nam priseli v mesecu maju. Za njegovo uspešno gnezdenje in preživetje je izredno pomembno, da so takšni travniki negnojeni, predvsem pa da so košeni zelo pozno. V letu 2014 smo na društvu skupaj z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave in Javnim zavodom Krajinski park Ljubljansko barje izvedli popis pokošenosti travnikov na Ljubljanskem barju.

2015_3_4_trabniki_barje_popisi_DOPPS

Rezultati popisa in kartiranja lepo kažejo problematiko na Ljubljanskem barju – zgodnjo košnjo.
vir: DOPPS

Cilj popisa je bilo ugotoviti pokošenost travnikov na območju SPA Ljubljansko barje, poudarek pa je bil predvsem na času košnje in kolikokrat v letu se ta izvede. Datumi popisov so sovpadali s ključnimi mejniki gnezditvene fenologije kosca, saj so to obdobja, ko je kosec zelo občutljiv na vse posege v njegovem življenjskem prostoru.

  • 20. maj – začetek valjenja prvih samic
  • 5. – 25. junij – izvaljeni mladiči prvega legla
  • 10. julij – 5. avgust – mladiči prvega legla postano sposobni leteti

Rezultati – upravljanje travnikov na Ljubljanskem barju za kosca ni primerno

Skupaj smo popisali 3.269 ha površin, kar predstavlja 26,4% površine SPA Ljubljansko barje. Nekoliko več kot 60% popisanih površin so predstavljali travniki, 23% površin njive, ostanek pa je pripadal drugim načinom rabe tal. Iz vseh treh popisov lahko zaključimo, da predstavljajo travniki na Ljubljanskem barju veliko ekološko past, saj za kosce izgledajo kot primeren gnezditveni habitat, v resnici pa gre za smrtonosno past. Ob tretjem popisu je bilo tako nepokošenih le še 23,7% travnikov, v tem času pa večina mladih koscev še ni sposobna ubežati kosilnici. To pomeni, da več kot tri četrtine travnikov na Barju koscu ne omogoča uspešne gnezditve!

“Ljubljansko barje je daleč najpomembnejše območje za kosca v državi. Še leta 1999 smo tu zabeležili 238 pojočih samcev, skoraj polovico nacionalne populacije. Do danes se je število več kot prepolovilo, lani smo jih zabeležili le še 114. A naša raziskava pokošenosti razkriva, da je večina teh preostalih koscev na Barju ujeta v smrtonosno ekološko past, saj se travniki pokosijo, še preden so mladiči sposobni ubežati kosilnici,” je povedal Tomaž Jančar, varstveni ornitolog DOPPS.

Več o koscu si lahko prebere v zavihku Karizmatične vrste, o naših prizadevanjih za ohranitev koscev na Ljubljanskem barju pa na tej povezavi.

Kratko poročilo: Popis pokošenosti travnikov na Ljubljanskem barju v letu 2014 (pdf)