Poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji za leto 2020

Izdali smo tretje poročilo o delu na projektu Adriatic Flyway 4: Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti. Poročilo obsega naše delo v letu 2020 na področju boja proti nezakonitemu lovu in ubijanju ptic v Sloveniji.

Skupno smo v letu 2020 v bazo primerov vpisali 134 novih primerov, od tega 55 primerov (41 %) nezakonitega zadrževanja in trgovine s pticami, 44 primerov (33 %) nezakonitega lova z drugimi metodami, 21 primerov (16 %) nezakonitega lova s strelnim orožjem in 13 primerov (10 %) zastrupljanja ptic. Nezakonitega transporta ptic prek državne meje nismo zabeležili.

Zaradi nezakonitega lova in ubijanja je bilo v letu 2020 prizadetih 39 vrst ptic, ki so po Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah zavarovane. Prizadeti sta bili tudi dve vrsti, ki sta po Zakonu o divjadi in lovstvu uvrščeni med lovno divjad, to sta mlakarica Anas platyrhynchos in siva vrana Corvus cornix. V primeru slednjih smo ugotovili, da je lov nanje potekal na območju, kjer po Zakonu o divjadi in lovstvu ni dovoljen, to je na površinah naselij in zaselkov. Prav tako smo v treh primerih ugotovili nezakonito zadrževanje osebkov sive vrane.

Na službe, pristojne za preganjanje tovrstnega kriminala, smo vložili 80 prijav, in sicer le za primere z zadostnimi dokazi ali utemeljenim sumom o nezakonitem ravnanju. Na policijo smo podali 25 prijav, na Inšpektorat RS za okolje in prostor smo poslali 52 prijav in pet prijav smo poslali na Inšpektorat za lovstvo in ribištvo.

Skupno je bilo v letu 2020 nazaj v naravo po uspešni rehabilitaciji izpuščenih 37 osebkov ptic, ki so bile nezakonito ustreljene ali ulovljene in zadrževane v ujetništvu.

Deleži zabeleženih primerov nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji po regijah.

Največ primerov smo v letu 2020 zabeležili v Osrednjeslovenski (32,3 %), Gorenjski (15,8 %), Obalno-kraški (10,5 %) in Podravski regiji (10,5 %), najmanj pa na območju Posavske (1,5 %) in Primorsko-notranjske regije (1,5 %).

Na območju Sežane sta bila v razmiku enega tedna najdena kar dva poškodovana osebka sokola selca (Falco peregrinus).
Pri obeh pticah je rentgensko slikanje pokazalo, da sta bili ptici ustreljeni s puško šibranico, saj je bilo v telesih ptic najdenih več izstrelkov šiber. Za en osebek izstrelki niso bili usodni in je bil a ptica po nekajmesečnem zdravljenju pripravljena za vrnitev v naravo.

Poročilo je v tiskani obliki na voljo v pisarni društva ter v Centru za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok.

Spletna verzija poročila je dostopna na spletni strani StopKrivolov.

V boju za preživetje

V Evropi je populacija divje grlice Streptopelia turtur od leta 1980 doživela strm upad. Upada tudi globalno, zato je od leta 2015 uvrščena med ranljive vrste. Vzrokov za upad je več, med njimi tudi uničevanje gnezditvenega habitata zaradi intenziviranja kmetijstva (izsekovanje grmišč in mejic) in pomankanje hrane zaradi splošno razširjene uporabe herbicidov. Med golobi je divja grlica edina trans-saharska selivka, zato so zanjo pomembne tudi razmere na prezimovališčih in selitvi, kjer ima zelo močen negativni vpliv lov.

V zadnjih 15-ih letih se je populacija divje grlice v Evropi zmanjšala za 30 %. Glavni razlogi za upad populacije so degradacija in izguba habitatov zaradi intenziviranja kmetijstva ter zakonit kot tudi nezakonit lov.

V letu 2018 je Evropska komisija razvila mednarodni akcijski načrt varovanja divje grlice.
Glavni prioriteti sta:
– upravljanje habitatov vrste na način, ki bo omogočil gnezdenje čim več parom divjih grlic in
– povečanje možnosti njihovega preživetja.

Divja grlica. (vir: BirdLife Europe)

Nujna je omejitev lova divjih grlic!

Lov na divje grlice je treba prepovedati vsaj za štiri leta, da si populacija opomore. Lov je bil dovoljen v desetih članicah Evropske unije: Avstriji, Bolgariji, Cipru, Franciji, Grčiji, Italiji, Malti, Portugalskem, Romuniji in Španiji. Lovili so jih tudi Bosni in Hercegovini, Črni gori, severni Makedoniji, Srbiji, Turčiji in Ukrajini.

Selitvene poti divje grlice: zahodna, centralna in vzhodna selitvena pot. (vir: International Single Species Action Plan for the Conservation of the European Turtle-dove Streptopelia turtur (2018 to 2028))

Vzdolž zahodne selitvene poti je lovni pritisk na vrsto visok, zato je edino smiselno, da se lov na divje grlice začasno prepreči. Francija, Portugalska in Španija so se že odzvale in prepovedale lov na divjo grlico v lovni sezoni 2021–2022.

Vzdolž centralno-vzhodne selitvene poti se, zaradi pomankanja podatkov, le predvideva, da je lovni pritisk visok, zato so predlagali zmanjšanje ulova za 50 %. Večina držav je sledila priporočilom.

Dobremu vzoru Francije, Portugalske in Španije so sledili tudi v Izraelu in prepovedali lov na divjo grlico za tri leta.

Stop krivolov!

Poleg zakonitega je treba omejiti tudi nezakonit lov. V Evropi je največ krivolova na Jonskih otokih v Grčiji, kjer vsako pomlad nezakonito ubijejo veliko število selečih divjih grlic.

Srečanje prostovoljcev – Adriatic Flyway 4

V okviru projekta Adriatic Flyway 4, bomo v sredo, 26. 5. 2021, ob 17.00, organizirali drugo srečanje prostovoljcev.
Ker nam trenutne epidemiološke razmere v državi ne dopuščajo srečanja v živo, smo za vas pripravili spletni posvet tema katerega bo izboljšanje učinkovitosti sodelovanja med vladnimi in nevladnimi organizacijami s področja boja proti nezakonitemu kriminalu nad pticami.

V ta namen smo na posvet povabili tudi dva predavatelja mag. Uršulo Belaj, višjo kriminalistično inšpektorico specialistko s sektorja za splošno kriminaliteto Uprave za kriminalistično policijo Generalne policijske postaje ter podsekretarja Martina Golčerja, univ. dipl. prav. iz Inšpektorata RS za okolje in prostor.

Spletni posvet bomo izvedli preko video konferenčnega portala ZOOM na povezavi
https://zoom.us/j/97431333501?pwd=TzZyakhFKzZqTHRsK29lUkVla2Vxdz09 (Meeting ID: 974 3133 3501, Passcode: 233522).

Vabljeni, da se posveta udeležite, ter pripravite kakšno vprašanje, komentar ali samo misel za naša predavatelja.
Za uspešno odkrivanje in preganjanje nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji je nujno medsebojno sodelovanje.
In Vi, dragi prostovoljci, ste ključ do uspešnega dela.

 

Komisija pozvala Malto k zaustavitvi lova na ščinkavce

Konec novembra smo evropski parnerji BirdLife podpisali pismo podpore BirdLife Malte, ki ga je ta naslovila evropskemu komisarju za okolje zaradi nezakonitega lova na ščinkavce. Evropska komisija se je hitro odzvala in oblasti na Malti pozvala k upoštevanju zakonodaje EU in sodbe Evropskega sodišča.

scinkavec (Fringilla coelebs)
Foto: Gregor Bernard

Komisija poziva Malto k pravilni uporabi direktive o pticah (Direktiva 2009/147/ES), ki določa splošen sistem varstva prostoživečih ptic in dovoljuje odstopanja le pod strogimi pogoji. Evropski zeleni dogovor in evropska strategija za biotsko raznovrstnost kažeta, da je bistveno, da EU zaustavi izgubo biotske raznovrstnosti, in sicer tako, da biotsko raznovrstnost varuje in obnavlja. Malta je od leta 2011 vsako leto odobrila odstopanja za spomladanski lov na prepelice, od leta 2012 pa vsako leto odstopanja za jesenski lov cikovta in zlate prosenke. Ta odstopanja sistematično ne izpolnjujejo zahtev, določenih v zakonodaji, kar se nanaša zlasti na pomanjkljiv nadzor pogojev, opredeljenih v teh odstopanjih, zaradi česar so poleg ciljnih vrst prizadete tudi druge vrste. Malta z zanašanjem na nezadostne ali netočne informacije o populacijah prostoživečih ptic in razpoložljivih alternativah prav tako ni izpolnila osnovnih pogojev za odobritev takih odstopanj. Veliko število nezakonito ustreljenih prostoživečih ptic na Malti navsezadnje kaže na veliko sistemsko nezmožnost vzpostavitve splošnega sistema varstva, kot ga zahteva člen 5 direktive o pticah. Malta je poleg tega nedavno odobrila lov na ščinkavce s pastmi v raziskovalne namene in je več let dovoljevala lov na ščinkavce s pastmi v rekreativne namene, kar je ukrep, za katerega je Sodišče EU ugotovilo, da ni v skladu z direktivo o pticah. Komisija meni, da novi sistem odstopanj, ki je bil sprejet oktobra 2020 in dovoljuje lov na ščinkavce s pastmi v raziskovalne namene, pomeni zaobitje sodbe Sodišča EU, saj dovoljuje lov na ščinkavce s pastmi v podobnih pogojih kot pred to sodbo, čeprav pod drugačno ureditvijo. Komisija se je zato odločila, da Malti pošlje dva uradna opomina. Malta ima zdaj na voljo dva meseca, da sprejme potrebne ukrepe, sicer se Komisija lahko odloči, da ji pošlje obrazloženo mnenje.

Podpiramo Malto v boju proti lovu na ptice

Zelenec (Chloris chloris)
Foto: Erik Šinigoj

Lov ščinkavcev se na Malti kljub sodbi in prepovedi Evropskega sodišča nadaljuje.

Malta se je v pristopnih pogajanjih za članstvo v EU zavezala, da do leta 2008 izkorenini lov na ščinkavce. V letu 2014 je vlada lov ponovno dovolila, dokler v letu 2017 ni bilo izdano zadnje opozorilo Evropske komisije, ki je primer predalo Sodišču Evropske unije. Slednje je junija 2018 Malto spoznalo krivo nespoštovanja pravil Evropske direktive o pticah.

Malteška vlada je letos ponovno dovolila lov na ščinkavce, kljub zavezam do Evropske komisije in sodišča. V izogib zavezam poskuša vlada tokrat lov opravičiti v znanstveno-raziskovalne namene. S tem izgovorom je ogroženih na tisoče selečih se repnikov, ščinkavcev, liščkov, dleskov, čižkov, grilčkov in zelencev, ki gnezdijo tudi v slovenskih gozdovih in travnikih.

BirdLife Malta je na Evropskega komisarja za okolje naslovila pismo in ga pozvala k raziskavi primera in ustreznemu ukrepanju. Poziv smo skupaj s 24 evropskimi BirdLife partnerji podprli tudi na DOPPS-u.

Kralj neba obležal zastrupljen na polju

Osebka kritično ogrožene vrste ujede, najdena zastrupljena v bližini Pragerskega. Kdo je krivec?

Belorepec (Haliaeetus albicilla)
Foto: Alen Ploj

Pred dobrima dvema tednoma smo bili na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije s strani LD Črešnjevec obveščeni, da se pri zadrževalniku Medvedce pri Pragerskem nahajata dve obnemogli večji ujedi. Naša ornitologa sta se takoj odpravila na teren. Ob pomoči predstavnice LD Črešnjevec sta prečesala območje ter na njivski površini SZ od zadrževalnika Medvedce našla prvo odraslo ptico vrste belorepec (Haliaeetus albicilla). Ta odrasel belorepec je bil v izjemno slabem stanju in ni mogel leteti, sfrfotal je dobra dva metra, nato pa obnemogel z razprtimi peruti. Drugi mladosten belorepec je bil od prvega oddaljen približno 400 metrov. Ta se je s tal sicer dvignil in poletel, vendar le za 20 metrov, nakar je omagal. Ornitologa sta oba belorepca varno ujela in ju še isti dan predala v veterinarsko oskrbo v Zatočišče za prosto živeče živali na Muti. Mladosten osebek je obročkan z madžarskim obročkom maja 2017 v Balatonlelle, Somogy na Madžarskem.

Oba belorepca sta bila ob najdbi obnemogla, blatna in umazana, kar kaže na to, da sta bila na lokaciji že vsaj dober dan. Sumimo, da sta bili ptici zastrupljeni, na kar so kazali tudi njuni klinični znaki ob najdbi – nekoordinirano gibanje, slabotnost, mišično – živčne kontrakcije in pospešeno dihanje. Strup je bil zelo verjetno počasi delujoč, a živali pri takšni zastrupitvi izjemno trpijo.

Obnemogel odrasel belorepec pred predajo v veterinarsko oskrbo.
Foto: Neža Kocjan

Belorepec je v Sloveniji zavarovana vrsta, prav tako je vrsta na Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije (Uradni list RS, št. 82/02, z vsemi spremembami), kjer je opredeljen kot kritičmo ogrožena vrsta. Gre za redko in maloštevilno vrsto z velikim naravovarstvenim pomenom za celotno državo in mednarodno skupnost. Izguba že enega osebka ima velik udarec na stabilnost celotne populacije, ki je v Sloveniji majhna in šteje zgolj 8 – 11 parov .

Zastrupitve ptic na Dravsko – Ptujskem polju niso redkost. Leta 2015 je prišlo do nezakonite zastrupitve petih osebkov rjavih lunjev (Circus aeruginosus) in enega osebka krokarja (Corvus corax) na Natura 2000 Črete. Drugi primer množične zastrupitve ptic se je zgodil aprila 2018, ko je na območju Ptujskega jezera poginilo 167 osebkov rečnih galebov (Chroicocephalus ridibundus) in pet ujed. V manjšem obsegu se je zastrupitev galebov ponovila tudi aprila 2019. Kljub preiskavam in vključenosti pristojnih inštitucij, vzroki zastrupitve v teh primerih niso bili odkriti. Dopuščamo možnost, da je vzrok teh zastrupitev zaradi podobnega vzorca pojavljanja enak. Podrobnih podatkov o verjetnem vzroku zastrupitve belorepcev še nimamo, ptici pa na srečo dobro okrevata in ju bo kot kaže možno vrniti v naravo. Na društvu ob tem pozivamo vse pristojne organe k temeljiti preiskavi primera in odločnemu ukrepanju.

Na DOPPS se od leta 2018 v okviru projekta Adriatic Flyway 4 – »Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti«, ukvarjamo tudi s problematiko nezakonitega zastrupljanja ptic v Sloveniji. Na osnovi podatkov in trenutnem poznavanju problematike ocenjujemo, da je v Sloveniji letno nezakonito zastrupljenih med 100 – 500 ptic. Primere nezakonitega zastrupljanja je zelo težko odkrivati, saj se ta dejanja dogajajo dokaj razpršeno. Pogosto pa med ljudmi tudi niso prepoznana kot prekršek, ki bi ga bilo potrebno prijaviti. Zato ob tem nesrečnem dogodku pozivamo vse ljubitelje narave in ptic, da tudi takšne dogodke prijavijo na dopps@dopps.si ali številko policije 113.

Kriminala nad pticami bistveno več kot smo mislili

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo izdali poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji za časovno obdobje med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2018.

Doslej smo verjeli, da je Slovenija nekakšna oaza, kjer so ptice selivke varne pred nezakonitim ubijanjem. Sploh če se primerjamo s sosednjo Italijo in balkanskimi državami, kjer je kriminal nad pticami vsesplošno razširjen. A pričujoče poročilo kaže, da je kriminala nad pticami bistveno več, kot smo verjeli doslej.

Na osnovi trenutnega poznavanja problematike, ki pa je še vedno nepopolno, ocenjujemo, da je v Sloveniji letno nezakonito ulovljenih ali ubitih 11.000–50.000 ptic.

V obdobju od leta 2000 do 2018 smo zabeležili 262 primerov nezakonitega ravnanja. Največ je bilo primerov nezakonitega zadrževanja in trgovine s pticami. Na udaru so predvsem ptice pevke, ki se jih lovi in zadržuje v kletkah. Kaže, da je lov ptic pevk v Sloveniji zelo razširjen predvsem v zahodnem in osrednjem delu države. Velik je odstotek primerov nezakonitega lova na ptice s strelnim orožjem, kjer so žrtve predvsem ribojede vrste ptic ter ujede in sove.

Zabeležili smo tudi 39 primerov lovljenja ptic s pastmi, na mreže in limanice. Tukaj so glavne žrtve manjše ptice pevke ter ujede. Ravno na slednje je precej razširjen lov s pastmi. Čeprav poteka v manjšem obsegu, je glede na prizadete vrste izjemno problematičen.

Iskreno upamo, da bomo s tem poročilom osvetlili in približali problematiko nezakonitega lova, ubijanja in zadrževanja ptic v Sloveniji širši javnosti ter tudi državnim institucijam, ki bi naj bile prva bojna linija v boju proti kriminalu nad pticami.

Sporočilo za javnost

Poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji za obdobje 2000 – 2018

Zelena luč tožilstva za tihotapce pobitih ptic

Slovensko tožilstvo je s sklepom tihotapcem ptic pevk in podobnim kriminalcem sporočilo, da lahko svoje nečedne posle brez strahu opravljajo še naprej.

V 15 škatlah je bilo 1349 osebkov zavarovanih vrst ptic, ki so bile ustreljene oz. ulovljene v Romuniji ter tihotapljene čez Slovenijo. Foto: Tjaša Zagoršek

V začetku oktobra 2018 je mobilni carinski oddelek Ljubljana na postajališču Lukovica ustavil voznika avtobusa s prikolico, pri katerem so med prtljago odkrili 15 škatel s skupaj 1349 mrtvimi pticami zavarovanih vrst. Ptice so bile ulovljene oz. ustreljene v Romuniji, voznik pa jih je želel nezakonito prepeljati v Italijo. O zasegu so poročali številni mediji in priznavali uspeh slovenskih organov.

Ker smo na DOPPS-u želeli izvedeti za sodni epilog primera, smo kot informacijo javnega značaja od Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani pridobili sklep z obrazložitvijo brez osebnih podatkov osumljencev.

Zgroženi smo ugotovili, da je okrožni državni tožilec kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami po KZ zoper tri osumljene državljane Romunije zavrgel. Po njegovem mnenju ni bil podan utemeljen sum, da bi storili naznanjeno kaznivo dejanje.

Okrožni državni tožilec je dalje v obrazložitvi sklepa navedel, da je kazensko ovadbo zavrnil, ker ni bilo s potrebno zanesljivostjo izkazano, da bi osumljenci vedeli kaj prevažajo, ter da bi se zavedali protipravnosti svojega ravnanja.

V 15 škatlah je bilo 1349 osebkov zavarovanih vrst ptic, ki so bile ustreljene oz. ulovljene v Romuniji ter tihotapljene čez Slovenijo. Foto: Tjaša Zagoršek

Glede na količino tihotapljenega blaga je skrajno neverjetno, da osumljenci odgovorni za prevoz niso vedeli ničesar o ilegalni pošiljki in jim ni bilo jasno ne od koga so jo prevzeli ne komu v Italiji je bila namenjena. In ker niso vedeli ničesar, ni bil izkazana protipravnost njihovega ravnanja. Vprašamo se lahko samo ali bi tožilec prišel do enakega sklepa tudi v primeru prevoza drog ali orožja? Kakšno je tudi sporočilo takšnega sklepa za organe, ki na terenu iščejo nezakonite pošiljke? Da je njihovo delo zaman in je tako vseeno če tihotapce odkrijejo ali ne, saj se jim nič ne zgodi in ko jih bodo dobili naslednjič, se jim bodo ti lahko veselo smejali v brk?

Tihotapljenje ptic pevk je v Evropi resen naravovarstveni problem. Gre za izjemno dobro organizirano obliko kriminala predvsem na območju jugovzhodne in srednje Evrope. Slovenija je, poleg Hrvaške in Madžarske, ena izmed glavnih tranzitnih držav, prek katere kriminalci vsako leto na italijanski črni trg pretihotapijo več deset tisoč ptic in pri tem bogato zaslužijo.

Slovensko tožilstvo je s takšnim sklepom tihotapcem ptic pevk in podobnim kriminalcem sporočilo, da lahko svoje nečedne posle brez strahu opravljajo še naprej. Čez Slovenijo je nezakonit transport nezakonito pobitih ptic skrajno preprost in netvegan, saj je edino kar mora tihotapec reči organu pregona, če ga že dobijo, da se protipravnosti svojih dejanj ne zaveda pa je. Črni trg z živalmi in njihovimi deli je v svetovnem merilu po obsegu takoj za trgovino z ljudmi, drogami in orožjem. Pri nas se očitno tega nekateri ne zavedajo in ga z lahkotnostjo odločitev podpirajo.

Sporočilo za javnost (PDF)

Za dodatne informacije pokličite:
– Tjaša Zagoršek, DOPPS, 041 955 988

Pred krivolovci očitno niso varne niti najbolj ogrožene vrste

V ribogojnici ribiške družine Bled so kriminalisti zasegli past, ki je bila ciljno postavljena in namenjena lovu na ogroženo vidro.

Vidra (Lutra lutra), foto: Hrvoje Teo Oršanič

V petek 1. februarja je član Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije med popisom vodnih ptic na območju vodotoka Jezernice naletel na šokanten prizor. V ribogojnici ribiške družine Bled je bila ciljno nastavljena past namenjena lovu na vidro. Takoj je obvestil kranjske kriminaliste, ki so zadevo dokumentirali, past zasegli in zadevo predali inšpektorju za lovstvo in ribištvo Igorju Simšiču.

Kot so povedali na Inštitutu Lutra: ”Vidra je redka in ogrožena živalska vrsta, ki je v Sloveniji zavarovana po Zakonu o ohranjanju narave in z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Kot domorodna vrsta je predmet okoljske odgovornosti, in enako velja za njen habitat. Ker pa je tudi mednarodno varovana vrsta, je ugodno stanje vrste in njenega življenjskega okolja potrebno ohranjati tudi na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb.

Dodali so še: ”Na Inštitutu Lutra v zadnjem času vse pogosteje prejemamo vprašanja lastnikov ribnikov, na kak način lahko uspešno zavarujejo svoje ribe pred vidro. Posredujemo ustna ali pisna navodila, ki so objavljena tudi na spletni strani www.arso.si in v publikaciji VIDRA V RIBNIKU, ki je na voljo na Inštitutu Lutra.

Past, ki je bila na objektu ribiške družine Bled nastavljena za lov na vidro (Foto: PU Kranj)

Na Inštitutu za ohranjanje naravne dediščine – Lutra, so nam tudi potrdili, da ne gre za prvi primer ko nekateri lastniki ribnikov in ribogojnic poskušajo vidro ujeti s pastmi ali jo celo ustreliti. Gre za nesprejemljiva in nezakonita dejanja ki se očitno dogajajo tudi v Sloveniji.

Na DOPPS smo v preteklosti že evidentirali ubijanje ribojedih vrst ptic na različnih ribogojnicah po Sloveniji, in očitno se nezakonita praksa nadaljuje. Zaskrbljujoče je predvsem, ker je bila past nastavljena na objektu s katerim upravlja ribiška družina. Seveda se ob tem odpira vprašanje, kaj se na tem območju dogaja tudi z ribojedimi pticami, kot sta siva čaplja in vodomec.

Ob tej žalostni novici bi želeli sporočiti, da se primeri nezakonitega lova očitno dogajajo pogosteje kot smo predvidevali doslej. Ker je primere izredno težko odkrivati, naprošamo vse ljubitelje ptic in narave, da nam pri tem pomagajo in ob zaznavi suma nezakonitega ubijanja ptic informacijo posredujejo na dopps@dopps.si ali na telefon 041 955 988. Potrudili se bomo, da bo kar najučinkovitejše obravnavana s strani pristojnih služb.

Sporočilo za javnost (pdf)