Evropska komisija je v sredo, 13. 3. 2024, Republiki Sloveniji poslala obrazloženo mnenje zaradi neupoštevanja Direktive o habitatih in Direktive o pticah v zvezi z zaščito travišč, travniških ptic in metulja barjanskega okarčka (INFR(2019)4058). Zaradi slabšanja stanja populacij omenjenih vrst in habitatov je Slovenija že leta 2019 prejela uradni opomin, po katerem je sicer sprejela določene ukrepe, ki pa stanja niso izboljšali. Slovenija ima zdaj na voljo dva meseca, da se odzove in sprejme potrebne ukrepe, sicer se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču Evropske unije. Več si lahko preberete TUKAJ.

V letu 2023 smo prešteli najmanj koscev na območjih Natura 2000 doslej. Foto: Tomaž Mihelič

Predmet kršitve evropske in nacionalne naravovarstvene zakonodaje so upadi naslednjih vrst oz. skupin ptic:

• travniške gnezdilke: glede na podatke državnega monitoringa pogostih ptic kmetijske krajine so populacije vrst, ki gnezdijo na travnikih, od leta 2008 do 2023 upadle za 42,8 ± 3,2 %.
• veliki skovik Otus scops na območju Natura 2000 Goričko: število klicočih samcev je glede na podatke državnega monitoringa upadlo s 157 v letu 2004 na 72 v letu 2023.
• kosec Crex crex na območjih Natura 2000 Ljubljansko barje, Breginjski Stol in Planinsko polje: število klicočih samcev na Ljubljanskem barju se je zmanjšalo s 146 v letu 2003 na 32 v letu 2023, na Breginjskem Stolu s 84 v letu 2004 na 7 v letu 2023 ter na Planinskem polju s 23 v letu 2004 na 12 v letu 2023.
• repaljščica Saxicola rubetra na območju Natura 2000 Ljubljansko barje: število parov se je zmanjšalo s 1850-2250 konec 1990-tih (kar je bila osnova za oceno velikosti populacije ob vstopu Slovenije v EU 2004) na okoli 500 parov v letih 2020-2021.
• veliki škurh Numenius arquata na območju Natura 2000 Ljubljansko barje: število parov se je zmanjšalo z 9-12 v letu 2011 na zgolj en par v letu 2023.

Pregnojen travnik. Foto: Katarina Denac

Predmet uradnega opomina in zato tudi obrazloženega mnenja je tudi slabo stanje travišč, predvsem na določenih območjih Natura 2000. Mnoga od teh travišč so kvalifikacijska, torej so bila območja opredeljena (med drugim tudi) z namenom njihovega varovanja.

Slabo stanje travišč povzročajo predvsem različne netrajnostne prakse upravljanja, povezane z intenzivnim kmetijstvom, na primer spreminjanje ekstenzivnih travnikov v njive in intenzivne travnike, ki so košeni večkrat letno z zgodnjo prvo košnjo, gnojeni in/ali intenzivno pašeni.

V manjši meri biodiverziteto ogroža tudi opuščanje ekstenzivnega kmetovanja, kar vodi v zaraščanje krajine z grmovjem in drevjem – ta dejavnik je pomemben npr. pri zaraščanju habitata kosca na območju Natura 2000 Breginjski Stol.

Določene vrste ptic kmetijske krajine pa ogroža tudi odstranjevanje ali propadanje krajinskih elementov, kot so mejice, visokodebelni sadovnjaki ter solitarna lesna vegetacija (osamela drevesa ali grmi).

Viri:
DENAC, K., STANIČ, D., BOŽIČ, L., KMECL, P., BLAŽIČ, B., DENAC, D., BORDJAN, D., KOCE, U., MIHELIČ, T. (2023): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2023 in sinteza monitoringa 2021-2023. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DOPPS, Ljubljana.

Poročilo (pdf)

KMECL, P., GAMSER, M., ŠUMRADA, T. (2023): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic v letih 2021, 2022 in 2023 za določitev vrednosti slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine – končno poročilo. DOPPS, Ljubljana.

Poročilo (pdf)

ZRSVN (2019): Povzetek poročila po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018.