Arhiv oznak: popis

Ponovno je za nami zelo uspešna Gugalnica

, Novice

Konec tedna smo ponovno izvedli uspešen in zelo številčen popis velike uharice na Krasu. Skrb za veliko uharico je tudi letos povezala več kot 180 srčnih ljudi in skupaj nam je v večernih urah sinhrono uspelo popisati celotno območje Krasa in okolice. Narava popisa omogoča, da se nam na terenu pridružijo tudi novinci in zelo nas veseli, da se vas je kar nekaj priključilo tudi letos. Kaže, da bo število varuhov velike uharice lahko vsako leto raslo, kar je zelo spodbudno, saj bolje kot vrsto poznamo bolj učinkovito jo lahko varujemo.

Popis velike uharice. Foto: Gregor Bernard

Na Gugalnici – skupinskem popisu velike uharice, ki smo jo skupaj s Parkom škocjanske jame letos organizirali že 26. leto zapored, smo popisali 13 teritorijev znotraj SPA Kras. Ker pa je to območje zaradi števila udeležencev postalo »pretesno« za vse popisovalce, smo v Vipavski dolini in Postojnskem evidentirali še 8 teritorijev in tako popisali skupaj 21 teritorijev, kar je izjemen uspeh.

Samec velike uharice nas je na Gugalnici prijetno presenetil

Število registracij velikih uharic je, v primerjavi s številom udeležencev, vsako leto precej majhno in posledično je med samim popisom ne more slišati prav vsak.

Letos, pa nam je teritorialni samec v Parku Škocjanske jame pripravil prijetno presenečenje in s tem omogočil, da so njegovo oglašanje slišali tudi tisti, ki je morda na svoji popisni točki niso zabeležili. Oglašal se je prav iz lokacije, kjer smo se po popisu zbrali na predavanju in nam tako zelo popestril zaključno druženje. Para v Škocjanskih jamah smo še posebej veseli, saj je rezultat naravovarstvenih prizadevanj v sklopu projekta ZaKras.

Še vedno imaš priložnost slišati našo največjo vrsto sove

V naslednjih dnevih bodo še potekali popisi velike uharice in če želiš pomagati, se nam pridruži na terenu. Več informacij o tem, kako se nam lahko pridružiš, najdeš na spletni strani VARUHI VELIKE UHARICE.

Spremljaj gnezditev velike uharice

J-UHU! Obe gnezdi, ki jih spremljamo preko živih kamer sta že zasedeni, dan pred Gugalnico pa smo opazili že prvo jajce.

Spremljaj gnezditev tudi ti!

 

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2024

, Novice

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 v okviru štetja sako leto skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišč. Izvedba štetja v tako velikem obsegu ne bi bila mogoča brez velikega vloženega truda množice predanih popisovalcev. Vaš prispevek je zelo dragocen, saj prav vsak sodelujoči prispeva kamenček v mozaik čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto.

Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v letu 2024, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujem za opravljeno delo!

Luka Božič
nacionalni koordinator IWC

Štetje vodnih ptic bo leta 2024 v soboto, 13., in nedeljo, 14. januarja. Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh vodnih telesih po Sloveniji.

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2024 – napotki in kontakti lokalnih koordinatorjev (pdf)
Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2024 – obrazec (pdf)

eVnos – prosimo vas, da ga uporabite!

Izkušnje minulih let kažejo, da se je e-vnos podatkov odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in omogoča hiter pregled podatkov vsem popisovalcem.

eVnos je dostopen na strani: atlas.ptice.si

Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo »IWC – navodila za vnos podatkov«.
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«. Po prijavi si lahko na spletnem portalu ogledate in/ali naložite karte vaših odsekov oz. lokalitet. Karte s seznamom odsekov najdete v zavihku Šifranti/Karte IWC v zgornji vrstici.

Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje. V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si

Prisrčno vabljeni, da svoje utrinke s popisa delite z nami! Prosimo vas, da jih pošljete na ursa.gajsek@dopps.si.

BOBROSLED

Ljubitelji ptic in ornitologi ste odlični opazovalci ne le ptic ampak vsega živega. Pred nami je IWC, zato vas Inštitut Lutra prijazno prosi, da med popisom ptic spremljate tudi morebitne znake bobrove prisotnosti. Podatki bodo izjemno uporabni za spremljanje stanja razširjenosti bobra ter varstvo narave, h kateremu si prizadevamo vsi ljubitelji narave.

Vabimo vas, da svoja morebitna opažanja bobrove prisotnosti vnesete v aplikacijo Bobrosled. Znaki prisotnosti bobra na terenu so obglodana drevesna debla in veje (bober se pozimi hrani z lubjem), bobrišče (brlog iz vej ali luknja v brežini vodotoka), bobrov jez, bobrove stečine oziroma drče na brežinah, odtisi tac ter živi ali mrtvi osebki. Fotografije s podrobnejšimi opisi znakov bobrove prisotnosti dobite TULE, aplikacijo za vpis prisotnosti pa TUKAJ.

Iskrena hvala za vaše sodelovanje!

Inštitut Lutra

25. popis bele štorklje v Sloveniji prinaša nove rekorde

, Novice,Sporočila za javnost

Letos obeležujemo 25. obletnico popisa bele štorklje v Sloveniji. Ob tem jubileju smo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) organizirali prvo Srečanje varuhov bele štorklje iz vse Slovenije, ki ga je omogočila družba Elektro Ljubljana. Na dogodku so bili prvič predstavljeni rezultati že 25. zaporednega popisa bele štorklje v Sloveniji, ki so rekordni.

Popis bele štorklje. Foto: Urša Gajšek

Vseslovenski popis bele štorklje na društvu izvajamo že od leta 1999. Gre za enega od popisov DOPPS z najdaljšo zgodovino.

Popis izvajamo po mednarodno uveljavljeni metodi. Tekom popisa obiščemo vsa gnezda bele štorklje v Sloveniji ter preverimo gnezditveno uspešnost štorkelj. Izvajamo ga med koncem junija in začetkom julija, ko so mladiči že tako veliki, da jih zlahka preštejemo. Zelo pomemben del popisa je pogovor z domačini, ki nam sporočajo dragocene podatke, ki jih sami na popisu ne moremo pridobiti. Gre za podatke o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodih štorkelj in drugih zanimivostih. Na popisu si vedno podrobno ogledamo tudi gnezdo in ocenimo, če je le to stabilno in varno.

Rezultate letošnjega popisa smo prvič predstavili na družabnemu dogodku, ki je danes, 29.7.2023, na Griču pri Klevevžu, povezalo varuhe bele štorklje iz vse Slovenije. Varuhi štorklje so posamezniki, ki skrbijo za štorkljina gnezda, spremljajo potek gnezdenja ali štorkljam kakorkoli pomagajo.

Letos je v Sloveniji gnezdilo največ parov doslej

Tekom celotnega letošnjega popisa je popisovalce spremljal občutek, da je letos posebno leto. Bele štorklje so namreč zasedale tudi gnezda, ki so bila po 10 let prazna in neobiskana. Na določenih območjih po Sloveniji smo lahko opazovali jate do 70 osebkov belih štorkelj. To so prizori, ki jih sicer običajno vidimo jeseni, ko se štorklje združujejo v jate in odpravljajo na selitev.

V letu 2014 je v Novi vas na Blokah poletelo kar 6 mladičev. Foto: Damijan Denac

Občutek ni bil lažen – prav na 25. obletnico vseslovenskega popisa beležimo rekordno zasedenost gnezd. Pri nas je gnezdilo kar 300 parov. To je 31 parov več, kot jih je gnezdilo lansko leto, ko smo ravno tako dosegli nov rekord – 269 gnezdečih parov. Kljub rekordni zasedenosti, pa je bil gnezditveni uspeh, torej število mladičev, ki so poleteli, povprečen. Letos je poletelo 473 mladičev. Največ mladičev je poletelo leta 2020 (596).

Na gnezditveni uspeh bele štorklje v veliki meri vpliva vreme, predvsem v maju. V tem obdobju mladiči še nimajo razvite lastne termoregulacije, zato jih v letih, ko je v maju hladno in deževno vreme, veliko pogine. V takem vremenu imajo bele štorklje tudi nekaj težav pri zagotavljanju zadostne količine hrane za mladiče, zato lahko kakšnega izvržejo iz gnezda, da povečajo verjetnost preživetja ostalih mladičev v gnezdu.

Ko so mladiči že večji, ima na njihovo preživetje vreme manjši vpliv. Kljub vsem uničujočim neurjem, ki so v zadnjih tednih divjala po Sloveniji, je velika večina mladičev uspešno poletela.

Največ 6 mladičev v gnezdu

V 25. letih je iz slovenskih gnezd poletelo skupaj 11.107 mladičev. Samo eno gnezdo je bilo uspešno vseh 25 let. To je gnezdo v Sinji Gorici na Ljubljanskem barju iz katerega so prav vsa leta poleteli mladiči. Skupaj kar 75, v povprečju 3 na leto. Največje število mladičev naenkrat v gnezdu je bilo 6 in sicer se je to zgodilo leta 2014 na gnezdu v Novi vasi na Blokah. Najbolj nenavadne lokacije gnezd so bile sirena gasilskega doma, nosilec avtocestne table in mobitelova antena. Najbolj SZ gnezdo v Sloveniji je na smreki na Bledu, najbolj JZ pa v Ilirski Bistrici. Obe gnezdi je letos povsem razdejalo neurje. Močna neurja so postala nova nevarnost za štorklje pri nas, a na srečo so varuhi štorkelj rešili obe gnezdi in so uspešno nadaljevale z gnezdenjem.

Na DOPPS-u se zahvaljujemo vsem popisovalcem gnezd, članom, prostovoljcem in informatorjem, brez katerih cenzusa ne bi bilo. Zahvaljujemo se Ministrstvu za naravne vire in prostor in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki v okviru monitoringa financirata popis štorklje na območjih Natura 2000. Še posebej pa Zavodu za varstvo narave, elektro podjetjem in gasilcem, ki neposredno sodelujejo pri intervencijah na gnezdih in nameščanju gnezditvenih podstavkov. Zahvala gre prav tako Azilu za prostoživeče živali in vsem drugim veterinarskim ambulantam, ki pomagajo poškodovanim štorkljam in jim omogočijo vrnitev v naravo.

Kontaktna oseba za medije:
Urša Gajšek, ursa.gajsek@dopps.si

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2023

, Novice

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 v okviru štetja sako leto skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišč. Izvedba štetja v tako velikem obsegu ne bi bila mogoča brez velikega vloženega truda množice predanih popisovalcev. Vaš prispevek je zelo dragocen, saj prav vsak sodelujoči prispeva kamenček v mozaik čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto.

Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v letu 2023, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujem za opravljeno delo!

Luka Božič
nacionalni koordinator IWC

Štetje vodnih ptic bo leta 2023 v soboto, 14., in nedeljo, 15. januarja. Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh vodnih telesih po Sloveniji.

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2023 – napotki in kontakti lokalnih koordinatorjev (pdf)
Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2023 – obrazec (pdf)

eVnos – prosimo vas, da ga uporabite!

Izkušnje minulih let kažejo, da se je e-vnos podatkov odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in omogoča hiter pregled podatkov vsem popisovalcem.

eVnos je dostopen na strani: atlas.ptice.si

Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo »IWC – navodila za vnos podatkov«.
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«. Po prijavi si lahko na spletnem portalu ogledate in/ali naložite karte vaših odsekov oz. lokalitet. Karte s seznamom odsekov najdete v zavihku Šifranti/Karte IWC v zgornji vrstici.

Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje. V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si

Prisrčno vabljeni, da svoje utrinke s popisa delite z nami! Prosimo vas, da jih pošljete na ursa.gajsek@dopps.si.

BOBROSLED

Ljubitelji ptic in ornitologi ste odlični opazovalci ne le ptic ampak vsega živega. Pred nami je IWC, zato vas Inštitut Lutra prijazno prosi, da med popisom ptic spremljate tudi morebitne znake bobrove prisotnosti. Podatki bodo izjemno uporabni za spremljanje stanja razširjenosti bobra ter varstvo narave, h kateremu si prizadevamo vsi ljubitelji narave.

Vabimo vas, da svoja morebitna opažanja bobrove prisotnosti vnesete v aplikacijo Bobrosled. Znaki prisotnosti bobra na terenu so obglodana drevesna debla in veje (bober se pozimi hrani z lubjem), bobrišče (brlog iz vej ali luknja v brežini vodotoka), bobrov jez, bobrove stečine oziroma drče na brežinah, odtisi tac ter živi ali mrtvi osebki. Fotografije s podrobnejšimi opisi znakov bobrove prisotnosti dobite TULE, aplikacijo za vpis prisotnosti pa TUKAJ.

Iskrena hvala za vaše sodelovanje!

Inštitut Lutra

Popisi žuželk v okviru projekta EIP VIVEK

, Novice

Junija in julija smo v okviru projekta EIP VIVEK na površinah, vključenih v obnovo habitatnega tipa 6210 (*) (polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk)), habitatnega tipa 6410 (travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caerulae)) ter na površini, kjer smo vzpostavili cvetni pas, opravili popise kobilic in drugih travniških vrst žuželk.

Donorski travnik za obnovo HT 6210 (*) v Šalovcih. Foto: Ana Vaupotič

Popise žuželk smo opravili tako na naravovarstveno dobro ohranjenih površinah, s katerih smo pridobili rastlinski material za obnovo (t. i. donorskih površinah), kot tudi na površinah v obnovi (t. i. recipientskih površinah).

Recipientske površine ležijo na dveh območjih – na območju Dravsko-Ptujsko-Središkega polja (v bližini naselij Grabe in Obrež) ter na območju Ljubljanskega barja (opuščena njiva v Naravnem rezervatu Iški morost (NRIM)). Material za obnovo površin na Dravsko-Ptujsko-Središkem polju smo pridobili z dobro ohranjenih travnikov v bližini naselij Šalovci in Budinci na Goričkem, za obnovo opuščene njive v NRIM pa z dobro ohranjenega travnika znotraj rezervata.

Meritve abundance žuželk smo na območjih Goričkega in Dravsko-Ptujsko-Središkega polja letos opravili prvič, saj so površine v obnovi nekdanje njive, kjer vegetacija predhodno ni bila vzpostavljena. Na opuščeni njivi v NRIM pa je bila travniška vegetacija že vzpostavljena, tako da smo meritve prvič izvedli že v lanskem, drugič pa v letošnjem letu.

Meritve smo izvedli s pomočjo vzorčnega lesenega kvadratnega okvirja dimenzij 1×1 m, ki smo ga na vsaki površini položili na tla na 10 naključnih mestih in prešteli vse žuželke znotraj kvadrata.

Na donorski površini za obnovo HT 6210 (*) v bližini Šalovcev smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 16  kobilic kratkotipalčnic, 16 kobilic dolgotipalčnic, 20 škržatkov in 13 osebkov metuljev (določili smo 3–5 različnih vrst metuljev). Na travniku smo zabeležili tudi veliko murnov, znotraj 10 vzorčnih kvadratov smo jih popisali 11. Na recipientski površini v bližini Grab smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 14 kratkotipalčnic, 11 dolgotipalčnic, 4 kačje pastirje in 2 čebeli. Na donorski površini za vzpostavitev cvetnih pasov v Budincih na Goričkem smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 9 kratkotipalčnic, 20 dolgotipalčnic, 19 škržatkov in 5 metuljev, zabeležili smo tudi 10 murnov. Na recipientski površini v bližini Obreža smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 4 kratkotipalčnice, 5 dolgotipalčnic, 1 škržatka, 2 metulja, 2 čebeli in 3 kačje pastirje. Na obeh recipientskih površinah smo zabeležili tudi kačje pastirje, ki so se tam verjetno zadrževali zaradi reke Drave, ki teče ob njima.

Na območju NRIM smo v lanskem letu na 10 vzorčnih kvadratih na donorski površini zabeležili 23 kratkotipalčnic in 35 škržatkov, na recipientski površini pa 15 kratkotipalčnic in 44 škržatkov. V letošnjem letu smo na recipientski površini z uporabo enake metode zabeležili več žuželk kot v letu poprej in celo več kot pri popisu donorske površine. Popisali smo 32 kratkotipalčnic, 23 škržatkov, 16 muh, 7 čebel, 2 hrošča, 2 čmrlja, 2 metulja, oso, obada in stenico. Večje število zabeleženih žuželk in večja vrstna pestrost kažeta na verjetno izboljšanje stanja ohranjenosti površine v primerjavi s stanjem pred preizkusom obnove.

V vseh primerih smo na donorskih površinah zabeležili višje število žuželk kot na recipientskih. Večino naravovarstveno pomembnih travniških skupin žuželk, kot so škržatki, metulji, poljski murni in čebele, smo zabeležili na prav vseh površinah. Rezultati meritev pogostosti žuželk, ki so dobri indikatorji biotske pestrosti travnikov, nam bodo v pomoč pri vrednotenju uspešnosti izvedbe teh ukrepov na projektnih površinah.

Projekt EIP VIVEK delno financirata Evropska unija iz Evropske¬ga kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.

 

 

Petelinji zajtrk (po ornitološko seveda)

, Novice

V soboto (14. 5. 2022) zjutraj je v Bohinju potekal zagotovo najbolj množičen Petelinji zajtrk do sedaj. Pa ne tak, kot si ga predstavlja večina Slovencev, ampak skupni zajtrk vseh petelinarjev, ki so pred tem navsezgodaj sodelovali pri obsežnem popisu divjega petelina. Vsak pravi popis divjega petelina se namreč konča z zasluženim zajtrkom in pogovori s kolegi petelinarji.

Petelinji zajtrk nam je pripravil Žiga Gabrovec, varuh divjega petelina. Foto: Barbara Mihelič

V skupni akciji je bilo popisano celotno območje Jelovice, zaradi velikega števila udeležencev pa smo lahko popisali veliko širše območje, predvsem v Bohinju in na Pokljuki. Poleg prostovoljcev DOPPS, so se nam pridružili še naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka, z Zavoda za gozdove Slovenije in lokalnih lovskih družin.

Poleg popisov ta vikend, so se letos na Jelovici vršili tudi predhodni popisi, rezultati pa kažejo, da je populacija divjega petelina na območju Jelovice še vedno v upadu. Njegova številčnost se je v obdobju zadnjih dvajsetih let prepolovila.

Po zgodnjih popisih je bil v Bohinju organiziran slasten Petelinji zajtrk, ki ga je pripravil varuh divjega petelina Žiga Gabrovec, glavni kuhar pri Žigola in finalist MasterChef Slovenia 2021. Preko videa je udeležence nagovoril Feri Lainšček, avtor istoimenskega romana, po katerem je bil posnet tudi film. Pozdravil je ornitološko različico Petelinjega zajtrka in zaupal izvor tega ponarodelega imena.

Varstveni ornitolog DOPPS Tomaž Mihelič, vodja popisa in dogodka, je ob tem dejal: »Stanje divjega petelina na Jelovici je alarmantno. Vrsta se, kot kaže, vztrajno umika v višje lege, kjer še najde primeren habitat, ki ga predstavljajo stari, svetli iglasti gozdovi s podrastjo borovnice. Vsi skupaj se bomo morali zavzeti za njegovo ohranitev in zato sem vesel, ko vidim preko 50 popisovalcev na Petelinjem zajtrku. Ni nam vseeno za petelina.«

V nadaljevanju nam je predstavil zadnje telemetrične raziskave o divjemu petelinu v Sloveniji in pomembnost ohranjanja naravnih gozdov ter mirnih con za ohranjanje tega dragocenega gozdnega specialista.

Cilj akcije gozdni specialisti je poudariti, da za ohranitev naših najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic potrebujemo več naravi prepuščenih gozdov. V Sloveniji namreč z gradnjo gozdnih prometnic in posledično intenziviranjem gospodarjenja izgubljamo stare, odmaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Zato smo na DOPPS pričeli z akcijo zbiranja sredstev za nakup 10 hektarjev gozda, ki ga bomo vrnili naravi. Tako bomo pričeli povečevati površino naravnih gozdov v Sloveniji, s čimer bomo ohranjali dragocene vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane.

Odziv javnosti je zelo razveseljiv, saj smo uspeli zbrati že 25.000 EUR za ciljni nakup gozdov, ki jih bomo prepustili naravi. To pomeni, da smo v dveh mesecih že več kot na polovici zastavljenega cilja.

Po svojih močeh lahko pomaga prav vsak. Informacije o tem najde na spletni strani: www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Gugalnica se vrača – skupinski popis velike uharice

, Novice

Velika uharica. Foto: Tomaž Mihelič

Z veseljem vas vabimo na Gugalnico, družabni skupinski popis velike uharice, ki bo letos končno spet lahko potekal v živo!

Gugalnica je dogodek, kjer se prelivata znanje in pozitivna energija, ki jo uporabimo za učinkovitejše varstvo vrste. Na popisu združimo koristno s prijetnim, zato vsak od udeležencev doprinese, da lahko popišemo večje območje in nam je druženje po popisu prijetnejše.

Na Gugalnici lahko sodeluje vsak.

Popis je nezahteven, neizkušeni udeleženci pa imate možnost, da se priključijo izkušenim in se tako hitro priučijo popisa. Vse več nas je takih, ki obiskujemo dogodek že vrsto let, kar ga dela še prijetnejšega. Letos imamo možnost, da se po dveh letih ponovno snidemo v živo, preštejemo vrste Varuhov velike uharice, predvsem pa izmenjamo dogodivščine, ki so se v tem času povečanega individualizma nabrale.

Gugalnica na Krasu bo letos potekala v soboto, 5. marca 2022, popoldan. Zborno mesto bo ob 16.00 na parkirišču pri Škocjanskih jamah (rezervni »vremenski« datum en teden kasneje). Popis traja do 19h, sam dogodek pa se navadno zaključi v poznih večernih urah. Več o popisu najdete lahko na i-Gugalnica2022.

Nameščanje oddajnika. Foto: Tomaž Mihelič

Popis organiziramo skupaj s Parkom škocjanske jame, zato bomo zopet na izjemni lokaciji.

Na popisu se bomo razkropili po Krasu. Po popisu bo predavanje o veliki uharici in druženje. V času korone se je nabralo ogromno novih informacij iz življenja in varstva velike uharice v Sloveniji, ki bi jih radi delili z vami. Največ smo jih pridobili na projektu Za KRAS, v katerem smo se s projektnimi partnerji konkretno lotili varstvene problematike mirnih con, srednje napetostnih daljnovodov, z natančnimi podatki iz telemetrije pa imamo prvič v Sloveniji možnost vpogleda v skrito življenje naših uharic.

Prosim, da se zaradi lažje organizacije dogodka prijavite s kratkim sporočilom na e-naslov tomaz.mihelic@dopps.si in poslali vam bomo natančnejša navodila za udeležbo dogodka. Sporočite tudi število udeležencev.

Se veselimo snidenja,

Tomaž Mihelič in ostali gostitelji

 

Družabni del Gugalnice odpovedan!

, Novice,Sporočila za javnost

Vabimo vas, da nam z individualnimi popisi pomagate izvesti Gugalnico – popis velike uharice

Zaradi novih priporočil pri omejevanju širjenja koronavirusa bomo popis velike uharice izvedli brez druženja. Pripravljene popisovalce zato naprošamo, da pomagajo in popis opravijo individualno.

Upamo, da bo popis čim bolj temeljit in primerljiv s preteklimi popisi, saj je ravno to namen monitoringa. Družabni del bomo letos izpustili, bomo pa poskrbeli, da bo skupinski duh ostal in da bodo zbrani podatki dostopni vsem udeležencem. Predstavili bomo tudi letošnje rezulate telemetrije in dela na varstvu velike uharice. Za presenečenje, ki smo vam ga pripravili vam povemo tik pred popisom.

Vse, ki ste pripravljeni izvesti popis zato naprošamo, da to sporočite koordinatorju popisa na naslov: tomaz.mihelic@dopps.si Poslali vam bomo navodila in lokacijo popisa.

Idealno je, če popis glede na vremenske razmere lahko opravite v nedeljo zvečer (15. marec 2020) Popis se izvaja na v naprej določenih točkah med 17.45 in 19.15. Lokacije in navodila bomo poslali vsem prijavljenim na individualni popis.

Hvala vsem, ki nam pomagate pri zbiranju dragocenih varstvenih podatkov za to vrsto in upamo, da nam bo uspelo pokazat kako veliki in uspešni druščini Varuhov velike uharice pripadate.

Srečno na popisu,
Tomaž Mihelič

Gugalnica – Dan velike uharice

, Novice

Z veseljem vas ponovno vabimo na Gugalnico, družabni skupinski popis velike uharice!

Letošnji, že 21. popis organiziramo skupaj z domačini na Kraškem robu v sklopu projekta LIKE »Living on the Karst Edge«.

Namen Gugalnice je učinkovitejše varstvo naše največje sove, z dogodkom pa združimo prijetno s koristnim in skupaj popišemo vrsto. Vsak od udeležencev pripomore, da lahko pregledamo čim večje območje, posvetimo pa se tudi izobraževanju, izmenjavi izkušenj in druženju.

Pri varstvu velike uharice lahko sodeluje vsak. Popis je nezahteven, neizkušeni udeleženci pa imate možnost, da se priključijo izkušenim in se tako hitro priučijo popisa. Vse več nas je takih, ki obiskujemo dogodek že vrsto let, kar ga dela še prijetnejšega. Več o popisu najdete lahko na i-Gugalnica2019.

Popis na Krasu, ki se bo odvil v sklopu Dneva velike uharice, bo letos potekal v soboto, 16. marca 2019 popoldan. Zbrali se bomo ob 15h v Dolu pri Hrastovljah (rezervni »vremenski« datum en teden kasneje).

Letos se bo veliko dogajalo že pred popisom, ko bodo potekale aktivnosti in animacije za otroke, celotno dogajanje pa bo usmerjeno v spoznavanje in zbliževanje z veliko uharico. Popisovalci se bodo razkropili po terenu v manjših skupinah, otroci pa bodo imeli priložnost poslušati uharico v Zanigradu, s skupino namenjeno samo njim. Po popisu bo tudi predavanje o veliki uharici in druženje. Gostoljubni domačini na Kraškem robu nam bodo tokrat pomagali pripraviti izjemen dogodek, na katerem ne bo manjkalo lokalnih dobrot, kot tudi prijetno družbo in vzdušje.

Prosimo, da se zaradi lažje organizacije dogodka prijavite s kratkim sporočilom na e-naslov ursa.koce@dopps.si in poslali vam bomo natančnejša navodila za udeležbo dogodka. Sporočite tudi število odraslih udeležencev in otrok.

Se veselimo snidenja,

Tomaž Mihelič in ostali gostitelji

Projekt LIKE se sofinancira v okviru Programa sodelovanja INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška v programskem obdobju 2014–2020.