Veliki skoviki – kaj so nam povedali o svojih bivališčih

Poleti 2015 smo z GPS sledilnimi napravami opremili pet velikih skovikov, od tega štiri samice in enega samca, leto pred tem pa testno eno samico.

Naš namen je bil raziskati, na katerih površinah se prehranjujejo, saj je to z varstvenega vidika eden pomembnejših podatkov. Uporabne podatke za analizo smo dobili od treh samic (Afrodita, Artemida, Hera). Velikosti njihovih domačih okolišev, torej območij, kjer so lovile hrano za mladiče in zase, so bile primerljive z rezultati radijske (VHF) telemetrije izpred nekaj let. Afrodita in Artemida sta se gibali na območju, velikem 12,8 ha oziroma 6,3 ha, medtem ko smo z VHF telemetrijo za dva samca in eno samico določili domače okoliše velikosti 8,3-24,2 ha. Močno pa je izstopala velikost domačega okoliša samice Here, ki je merila kar 132,1 ha. Najdaljše razdalje med gnezdom in prehranjevališčem so v primeru Afrodite in Artemide znašale 260 m, pri Heri pa skorajda 2.000 m.

Artemida, nam je pomagala razkriti tančice iz življenja velikih skovikov, foto: Mojca Podletnik

Artemida, nam je pomagala razkriti tančice iz življenaj velikih skovikov, foto: Mojca Podletnik

Kot najpomembnejše površine so se za naše tri samice izkazale mejice ter visokodebelni sadovnjaki, najbolj negativno pa so nanje vplivale njive. Za vsak dodaten odstotek površine mejic se je verjetnost za prisotnost velikega skovika povečala za 1,77 %, z vsakim dodatnim odstotkom visokodebelnih sadovnjakov pa za 1,24%. Nasprotno pa se je ta verjetnost močno zmanjšala s povečevanjem površine njiv, in sicer za vsak odstotek njiv kar za 9,24 %.

Večplastni pomen mejic in sadovnjakov

Tako mejice kot sadovnjaki imajo za velikega skovika večplastni pomen, saj jih uporablja kot gnezdišča, pevska mesta, preže in lovne površine. Neposrednega pomena travnikov za prehranjevanje sicer nismo uspeli dokazati, vendar pa nanj vseeno sklepamo iz podatka, da je bilo na območjih s skoviki razmerje med njivami in travniki 1.7, na območjih brez njih pa 3.1. Posredno na velik pomen travnikov sklepamo tudi iz sestave plena na Goričkem, ki smo ga ugotavljali v letih 2012 in 2013. V njej so močno prevladovale velike kobilice iz družine pravih cvrčalk, bramorji in murni. Večina teh vrst se namreč zadržuje v mejicah, grmiščih ter na traviščih, bramor pa tudi na njivah. Poudariti je treba, da so gostote kobilic bistveno višje na pozno ali občasno košenih travnikih, zato takšni travniki za velikega skovika predstavljajo boljše prehranjevališče kot gnojeni, večkrat košeni in sejani travniki.

Še tako dobra prehranjevališča pa za velikega skovika nimajo pomena, če na njih ne najde tudi prež – mejic, posameznih dreves, grmov, žic, količkov, ograj in podobno. Teh primanjkuje zlasti na velikih, enotnih njivskih površinah, kakršne nastanejo po komasacijah. V okviru opravljene raziskave bomo zato oblikovali tudi varstvene ukrepe, za katere menimo, da bi ob doslednem izvajanju lahko pripomogli k povečanju populacije te ogrožene sove na Goričkem.

Podrobnejše informacije so dostopne v poročilu.
Poročilo: Raziskava prehranjevališč velikega skovika Otus scops z metodo GPS telemetrije.

Pet velikih skovikov s posebno nalogo

2015_7_16_Artemida_logger_mojcapodletnik

Artemida z nameščeno sledilno napravo.
foto: Mojca Podletnik

V okviru projekta Učinkovito upravljanje z ekstenzivnimi travniki na Natura 2000 Goričko ali krajše Gorički travniki smo v začetku julija na pet velikih skovikov Otus scops namestili GPS logerje (sledilne naprave). Z njihovo pomočjo želimo najti mesta, kjer skoviki najpogosteje iščejo hrano, kar je ključno za pripravo učinkovitih varstvenih smernic za to vrsto na Goričkem.

Z GPS logerji smo opremili štiri samice in enega samca, vsem pa smo, kot je že v navadi, nadeli imena. Prva z nameščenim logerjem je bila skovikinja po imenu Artemida, sledile so ji še Demetra, Hera in Helena. Edinega samca smo poimenovali Apolon. Vsi ujeti veliki skoviki so bili tudi obročkani.

2015_7_16_Hera_google

Sledi (lokacije prehranjevališč in razdalje) Here.

Logerji so bili nameščeni na hrbet ptice kot nahrbtnik, kajti ta način ptico najmanj moti. Pred nameščanjem logerja smo ptice stehtali, kajti masa logerja ne sme preseči 3% telesne mase skovika. Samo nameščanje se je izkazalo za lažji del naloge, nekoliko težje pa je bilo opremljene skovike ujeti nazaj. Od petih nameščenih logerjev smo uspeli dobiti nazaj tri, in sicer s samic Artemide, Helene in Here. Demetra si je loger snela, Apolon pa je očitno negnezdeč, klateški samec in ga kljub večkratnim poskusom nismo uspeli več uloviti.

Prvi podatki o lokacijah prehranjevališč in razdaljah, ki jih skovik preleti med iskanjem hrane, so tako že na voljo, sledi pa poglobljena analiza lokacij in priprava poročila.

Več informacij o projektu najdete tukaj.