Na Goričkem smo s projektom Upkač odstrli še nekaj tančic iz življenja dveh tipičnih gnezdilk mozaične kmetijske krajine – smrdokavre in velikega skovika, ki s svojo prisotnostjo dokazujeta, da je na stiku različnih življenjskih okolij pestrost življenjskih oblik največja.
Številčnost obeh vrst je na Goričkem v minulih 15 letih (1998–2013) upadla za kar 75 odstotkov.
V okviru projekta Upkač smo raziskovalci in prostovoljci društva na Goričkem opravili raziskave, s katerimi smo pridobili dragocene podatke o življenju velikega skovika in smrdokavre. Le s poznavanjem njune biologije smo lahko predlagali učinkovite varstvene ukrepe zanju. Ukrepanje je nujno, saj je stanje resnično zaskrbljujoče!
Ekološke raziskave smrdokavre in velikega skovika
Zanimalo nas je predvsem, s čim se te ptice prehranjujejo, kako velika območja v okolici gnezd uporabljajo in kakšne morajo biti značilnosti teh območij. Travniki, visokodebelni sadovnjaki in vsi drugi potrebni elementi pokrajine morajo biti namreč ravno pravšnji, da lahko skrbni starši vsako leto ulovijo dovolj hrane za preživetje mladičev.
Najpogostejši plen smrdokavre je bil bramor.
foto: arhiv DOPPS
Podnevi smo se osredotočili na smrdokavro, ponoči pa na nočno aktivnega velikega skovika. Našli smo osem smrdokavrinih gnezd, večinoma v naravnih duplih v jablanah in v slivi, dve pa tudi v gnezdilnicah. Med iskanjem gnezd velikih skovikov smo pregledali več kot 100 naravnih dupel, vendar je bilo na koncu vseh osem najdenih gnezd v gnezdilnicah.
Ob vhodu v dupla in gnezdilnice smo namestili kamere, s čimer smo dobili posnetke plena, ki so ga starši nosili mladičem.
Podatke o smrdokavrinih prehranjevališčih, ki so bila najpogosteje na košenih travnikih, kolovozih ter travnatih robovih cest in njiv, smo zbrali z opazovanjem staršev z daljnogledom. Pri velikih skovikih pa smo na štiri ptice namestili radijske (VHF) oddajnike in ponoči s telemetrijo spremljali njihovo gibanje. Prehranjevali so se na travnikih, v nasadu črnega bezga, grmiščih in visokodebelnih sadovnjakih.
Največja grožnja je izginjanje primernih prehranjevalnih habitatov
Na podlagi ekoloških raziskav domnevamo, da je največjo grožnjo za obe vrsti predstavlja izginjanje primernih prehranjevalnih površin, kot posledica opuščanja tradicionalnih načinov kmetovanja – izginjanja ekstenzivnih travnikov ter splošnim zmanjšanjem pokrajinske mozaičnosti.
Natančni vzroki, odkriti z raziskavami o ekoloških zahtevah obeh vrst, so nam pomagali oblikovati učinkovite varstvene ukrepe – naravovarstvene smernice.
Podrobnejše informacije o ekoloških raziskavah so objavljene v monografiji Ptice Goričkega.
V Videogaleriji si lahko ogledate kratki dokumentarni film Upkač.