Ekološki dolg nas sili k pospešeni pripravi nacionalnega načrta obnove narave

Danes v Sloveniji obeležujemo dan ekološkega dolga. To je dan, ko smo v državi porabili vse razpoložljive vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Globalni dan ekološkega dolga je sicer kasneje, v začetku avgusta, se je pa v zadnjih 50 letih pomembno pomaknil proti sredini leta.

Ta pereči dolg bomo lahko zmanjšali, če bomo zmanjšali porabo naravnih virov in obnovili naravo, da nam bo lahko še naprej zagotavljala potrebne ekosistemske storitve, ki jih bomo zaradi podnebnih sprememb potrebovali še več.

Slovenija je v skladu z Uredbo (EU) 2024/1991 o obnovi narave že pristopila k pripravi nacionalnega načrta obnove narave, ki ga mora predložiti Evropski komisiji do 1. septembra 2026. Ministrstvo za naravne vire in prostor je objavilo novico o pripravi načrta, v kateri je sporočilo, da je bila ustanovljena medresorska posvetovalna delovna skupina, ministrstvo pa namerava v proces vključevati tudi druge deležnike in civilno družbo. Priprava nacionalnega načrta obnove narave je namreč proces, v katerega morajo biti vključeni vsi sektorji, saj gre za nacionalno prioriteto, proces pa mora biti transparenten.

Po zgledu priprave nacionalnega energetskega načrta in njegove obnove (na portalu Energetika) javnost upravičeno pričakuje, da bo ministrstvo javno objavilo načrt priprave, ki bo vključeval pregledno časovnico vključevanja strokovne in druge javnosti. Nevladne organizacije zaenkrat v proces (še) niso bile povabljene, medtem ko že sodelujejo v delovnih skupinah v nekaterih drugih državah (npr. Hrvaška, Portugalska, Španija, Irska, Češka). Transparentnost in odprtost procesa je pomembna, saj bo le tako lahko tudi strokovna in širša javnost prispevala svoje znanje ter krepila zavedanje o nujnosti obnove narave v Sloveniji. Slovenija je s svojo bogato naravo, ki jo intenzivno trži v turistične namene, še vedno območje biodiverzitetne vroče točke, ki so globalno vse redkejše. Zatorej je v našem skupnem interesu, da to ohranjamo in krepimo – tudi z obnovo delov narave, ki so že stagnirali.

Evropska komisija je za izvajanje uredbe o obnovi narave in pripravo nacionalnih načrtov obnove pripravila tudi nekaj pripomočkov, ki bodo državam olajšali pripravo načrta:

Budno oko koalicije okoljskih organizacij

Koalicija mrež okoljskih nevladnih organizacij (EEB, WWF, BirdLife in ClientEarth), ki so v zvezi z uredbo o obnovi narave začele kampanjo #RestoreNature, aktivno spremlja proces priprave nacionalnih načrtov obnove po državah članicah EU in bo pripravila evalvacijo osnutkov načrtov. V okviru te skupine so bile pripravljene tudi Smernice in priporočila za ambiciozne načrte obnove narave (prevod), WWF je izdal publikacijo 10 Key Principle for Effective Marine and Coastal Restoration, ClientEarth pa Renewable Energy for Nature and People.

Civilna družba je glede obnove narave v Evropi zelo angažirana, izkazuje velik interes za aktivnosti in sodelovanje, žal pa izvedba uredbe o obnovi narave na ravni EU za zdaj še ni pridobila ustrezne finančne podpore, kar bo nedvomno oteževalo njeno ambiciozno izvedbo.

Uspešni projekti obnove in ohranjanja biodiverzitete v Evropi

Biodiverzitetna kriza je največja kriza, s katero se trenutno spopada človeštvo. Čeprav je izumiranje vrst naraven proces, je danes jasno, da je človek z uničevanjem in degradacijo habitatov, vnosom polutantov, netrajnostno rabo naravnih virov, vnosem tujerodnih vrst in s povečanjem izpustov toplogrednih plinov v ozračje dinamiko izumiranja popolnoma spremenil.

V Evropi je kar 81 % habitatov v EU je v neugodnem ali slabem stanju. Podatki so zelo zaskrbljujoči tudi pri pticah skoraj polovica vseh vrst ptic je v upadu, vsaki osmi vrsti pa grozi izumrtje.

Kako se spopasti s krizo biodiverzitete?

Z izgubo biotske raznovrstnosti se moramo spoprijet z obnovo narave, hkrati pa se moramo osredotočiti tudi na varovanje narave, ki jo še imamo. Brez povečanja EU sredstev za obnovo in ohranjanje biotske raznovrstnosti, krize biodiverzitete ne bo mogoče rešiti.

Na srečo je v teku že veliko uspešnih in navdihujočih projektov, s katerimi pomagamo naravi, najdete jih v publikaciji izdani s strani Bankwatch in EuroNatur.

Publikacija prikazuje številne načine, na katere lahko uporabimo EU sredstva za varovanje in obnovo biotske raznovrstnosti in vključuje 10 primerov uspešnih projektov obnove in ohranjanja biodiverzitete iz petih evropskih držav, tudi iz Slovenije, ki prikazujejo, da imajo javne finance zelo pomembno vlogo pri ohranjanju narave.

Vabljeni k branju!

Publikacija Led by nature

 

Evropski parlament glasoval za sprejem Uredbe o obnovi narave

Včeraj je Evropski parlament s solidno večino izglasoval Uredbo o obnovi narave (ang. Nature restoration law) in tako Evropi dal zgodovinsko priložnost, da s skupnimi napori v naše življenje vrnemo izgubljeno naravo. V obdobju, ko našo celino pretresajo poplave, suše in požari, bo ta uredba Evropejcem zagotovila varnejšo in bolj zdravo prihodnost, saj bo pomembno prispevala k blaženju učinkov podnebnih sprememb, k dolgoročni prehranski varnosti, čisti pitni vodi in kakovostnemu ozračju.    

Predlog uredbe, ki ga je Evropska komisija objavila junija 2022, je bil predmet dolgotrajnih pogajanj med evropskimi institucijami in v trilogu med Komisijo, Svetom in Parlamentom je bil v začetku lanskega novembra vendarle sprejet politični dogovor o njeni končni vsebini. Uredba je bila po eni strani ves čas tarča različnih interesnih skupin, ki so si neusmiljeno prizadevale za njeno razgradnjo ali celo popolno zavrnitev, po drugi strani pa je prejela podporo več kot enega milijona prebivalcev EU, ki se zavedamo, da brez ohranjene narave za naše skupnosti ni prave prihodnosti. Z velikim olajšanjem smo prejeli vest, da Evropski parlament danes naših glasov ni preslišal.

Uredba predstavlja ključen zakonodajni okvir za izvajanje Strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naše življenje, ki v središče postavlja obnovo vseh ključnih evropskih ekosistemov. Do leta 2030 bo tako treba vzpostaviti konkretne ukrepe za obnovo biodiverzitete gozdov, rek in jezer, kmetijske krajine, urbanih okolij in morij na vsaj 20% površine kopnega in 20% površine morja v EU, do leta 2050 pa v vseh ekosistemih, ki so potrebni obnove. Svoj prispevek k temu cilju bodo države članice začrtale v nacionalnih načrtih obnove, v katerih bodo opredelile konkretna območja in ukrepe na teritorijih svojih držav. 

Uredba bo stopila v veljavo po formalnem priznanju s strani držav članic, ki ga pričakujemo marca ali aprila letos. Na DOPPS-u bomo spremljali proces izvajanja uredbe in po lastnih močeh in možnostih prispevali k njeni uveljavitvi na nacionalnem nivoju.

Pomembno vlogo za sprejem tega prelomnega zakona je s kampanjo #RestoreNature odigrala koalicija mednarodnih nevladnih organizacij za varstvo narave: BirdLife Europe, ClientEarth, World Wildlife Fund (WWF EU) in European Environmental Buro (EEB). Ob včerajšnji zmagi so podali tole izjavo: »Uredba o obnovi narave je že ves čas veliko več kot zakonodaja za obnovo narave. Je simbol, da se Evropa lahko in se tudi bo zavezala k boju za ohranitev našega planeta. Olajšani smo, da so evropski poslanci poslušali dejstva in znanost in se niso vdali populizmu in zastraševanju. Zdaj pozivamo države članice, da sledijo njihovemu zgledu in sprejmejo ta prepotrebni zakon za vračanje narave v Evropo.«

Zakon EU o obnovi narave

Evropska komisija je junija 2022 vložila Predlog zakona EU o obnovi narave, ki vključuje pravno zavezujoče cilje obnove za različne ekosisteme po vsej EU. Nov zakon je ključna in edinstvena priložnost za spopadanje z izgubo biotske raznovrstnosti in podnebno krizo, hkrati pa ustvarja številne koristi za naše zdravje, gospodarstvo, prehransko varnost in splošno dobro počutje.

Narava, kakršno poznamo, vse hitreje izginja. Povsod po Evropi je nujno potrebna obsežna obnova narave, da zaustavimo izgubo biotske raznovrstnosti, ohranimo ključne koristi, ki jih zagotavlja narava (čist zrak in voda, hrana, opraševanje pridelkov) in naredimo Evropo bolj odporno na vplive podnebnih sprememb, kot so hude suše in poplave.

Zakon EU o obnovi narave je velika priložnost, da naredimo eno najboljših naložb, tako za naravo kot tudi ljudi in gospodarstvo. Vsak EUR, vložen v obnovo narave, doda med 8 in 38 EUR ekonomske vrednosti.

V okviru kampanje #RestoreNature pozivamo države članice Evropskega parlamenta in Evropske komisije, naj po hitrem postopku sprejmejo Zakon o obnovi narave, ki bo naslovil biodiverzitetno in podnebno krizo.

»Ukrepati moramo še preden podnebna kriza in kriza biotske raznovrstnosti popolnoma uideta izpod nadzora. Upoštevati moramo nujnost in poskrbeti, da večina ukrepov obnove ekosistemov ne bo preložena na naslednje desetletje – po letu 2030. Zdajšnje desetletje mora biti prelomna točka, da naravi omogočimo okrevanje, ki ga nujno potrebuje.« je povedala Sabien Leemans, WWF.

Kampanjo podpira 207 organizacij civilne družbe, tudi DOPPS. Med drugim želimo doseči:

  • sprejem Zakona o obnovi narave do konca leta 2023,
  • začetek intenzivne obnove narave do leta 2030, in sicer na celini in morjih EU,
  • vzpostavitev jasnih ciljev obnove narave za vse ekosisteme, ki so opredeljeni v pravnem predlogu,
  • zagotovilo, da bodo vsi cilji v celoti doseženi najkasneje do leta 2040,
  • sprejem v celoti izvedljivih ciljev,
  • zagotovilo, da se stanje v obnovljenih ekosistemih ne bo hitro ponovno poslabšalo,
  • podporo močnemu okviru odgovornosti,
  • osredotočeno financiranje obnove narave,
  • vzdržanje pred interesi, ki izpodbijajo zakon.

 

Z obnovitvijo narave moramo pričeti takoj!

#RestoreNature

 

EU bo predlagala nov zakon, s katerim bo obnova narave postala pravno zavezujoča na ravni EU

Narava, kakršno poznamo, vse hitreje izginja. Glavni razlog? Človeška aktivnost. Prekomerna sečnja, intenzivno kmetijstvo in ribolov so miljone vrst organizmov pripeljali na rob izumrtja. Evropska komisija bo predlagala nov zakon, s katerim bo obnova narave pravno zavezujoča za države, članice EU. Toda zakon v trenutni obliki ne vsebuje niti definicije, kaj naj bi to dejansko pomenilo.

Evropska komisija v teh tednih poziva javnost k oddaji svojega mnenja o tem, kako bi morala potekati obnova narave v EU – povratne informacije sprejemajo do 5. aprila 2021.

BirdLife Europe, Evropski okoljski biro (European Environmental Bureau) in pisarna WWF za evropske politike so zato pričeli s kampanijo #RestoreNature, ki zahteva takojšnjo obnovo narave po vsej Evropi. Njihovo sporočilo Evropski komisiji je preprosto: Le s smiselnimi in odločnimi spremembami na kopnem in v morju lahko povrnemo biotsko raznovrstnost, ki je pogoj našega obstoja na planetu. Je ključnega pomena pri blaženju podnebnih sprememb in pri prilagajanju nanje ter pri preprečevanju širjenja bolezni v prihodnosti.

Z akcijo #RestoreNature lahko državljani iz EU (ter tudi izven) zahtevamo, da EU pripravi dober zakon, ki bo ustrezno naslovil problematiko izginjanja narave v Evropi in drugod ter tako »povrnil zemljo, morje in vodo nazaj naravi.«

Takšna zakonodaja na ravni EU lahko prinese resnične spremembe za ljudi in za naravo, vendar le, če temelji na znanosti. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bo tak zakon predstavlja le novo orodje za lažno komuniciranje okoljske odgovornosti oz. »green-washing«.

Govorimo o obstoju naših dragocenih mokrišč, barij, travnikov, gozdov, poplavnih ravnic, rek in oceanov. Hkrati gre tudi za naše podnebje, naše zdravje in preživetje človeštva. Potrebno je ohraniti preostalo neokrnjeno naravo, vendar samo to ni dovolj – območja moramo obnoviti in jih vrniti naravi. Od tega je nenazadnje odvisno tudi naše preživetje.

“Smo v obdobju šestega masovnega izumiranja, ko vrste izginjajo več kot 100-krat hitreje od naravnega izumiranja. Vse to se dogaja pred našimi očmi in s pogubnimi posledicami za naše podnebje, zdravje in dobro počutje. Če nas v vse slabše stanje okolja in narave ne prepriča izuba biotske raznovrstnosti, nas bo vsaj panedemija? Vse kaže na to, da je njen izvor povezan s prekomernim izkoriščanjem naravnih virov!” je povedal Tilen Basle, varstveni ornitolog DOPPS.

Podpišite peticijo TUKAJ in v vašem imenu bomo poslali sporočilo Evropski komisiji.

Več o kampanji #RestoreNature si lahko ogledate na www.restorenature.eu