Arhiv oznak: travniki

Zaključna predstavitev projekta Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR

, Novice

Pisan sestav projektnih partnerjev (vodilni ZRSVN, KGZ LJ in NG, DOPPS, NRP, KPLB ter 7 KMG z Ljubljanskega barja, Planinskega polja in območja Pivke) je strnil glavne projektne dosežke, ki se navezujejo na prenovo KOPOP ukrepa Habitati ptic vlažnih travnikov (VTR), in jih vsem navzočim predstavili. Na DOPPS smo bdeli nad tem, da predlagana prenova ukrepa ne »izpusti« prav nobene travniške vrste ptic in da izpolnjevanje vsebinskih zahtev prenovljenega ukrepa dolgoročno ne slabša travniških habitatnih tipov, temveč jih ohranja oziroma regenerira. Dodatno smo predlagali nova območja z možnim vpisom v VTR in se zavzeli za poenotenje osnovnih plačil VTR povsod po državi.

Veliki strnad, drevesna cipa, repaljščica in kosec. Foto: Alen Ploj

Izziv nam je predstavljal dvokratni natančen popis kosca na 8 SPA območjih in čim hitrejši prenos podatkov o lokacijah pojočih koscev vse od popisovalcev do ARSKTRP. Omenjeno smo uspešno opravili znotraj začrtanih časovnih okvirjev. Zakaj so lokacije koscev tako pomembne? Površine v VTR, na katerih je kosec v tekočem letu prisoten, se bodo kosile pozno (od 1. avgusta dalje), za zagotavljanje gnezditvene uspešnosti. Travnike v VTR, na katerih se v tekočem letu kosec ne nahaja, pa se lahko kosi prej (od 10. julija dalje). Zatiranje morebitnih tujerodnih vrst je tako bolj učinkovito, kmetje imajo v primeru mokrih poletij na razpolago več manevrskega časa za košnjo in spravilo. Pred 10. julijem večina drugih travniških vrst že odgnezdi, košnja v dveh terminih pa pripomore k mozaičnosti kmetijske kulturne krajine.

Uspešnost predlaganega ukrepa je hočeš ali nočeš odvisna od števila vpisanih površin v ta KOPOP, torej od kmetijskih gospodarstev. Z željo po čim večjem vpisu v prenovljeni VTR smo zasnovali atraktiven ukrep. V ta namen smo uvedli rezultatski del ukrepa. Na kratko: VTR površine s koscem, ki ga smatramo kot krovno travniško vrsto, bodo dobile dodatno izplačilo. Višina le-tega bo odvisna od števila koscev na GERKih ter oddaljenosti koscev od GERKov v VTR.

Na številnih delavnicah in predstavitvah predloga prenove VTR smo vselej naleteli na zelo pozitiven odziv s strani nosilcev KOPOP ukrepov (KMG-jev) kot tudi končnih odločevalcev (MKGP). To je gotovo rezultat dobrega interdisciplinarnega sodelovanja. Zato pričakujemo, da bo prenova VTR v obliki, kot smo jo predstavili danes, zaživela v novem programskem obdobju, morda že prej.

Odgovor Republike Slovenije na uradni opomin Evropske komisije

, Novice,Sporočila za javnost

Novembra 2019 smo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) naslovili zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero smo želeli pridobiti odgovor Republike Slovenije (RS) na uradni opomin Evropske komisije v zvezi z upadom travniških vrst ptic in barjanskega okarčka. MOP nam je zahtevo zavrnilo, zaradi česar smo se pritožili na Urad informacijskega pooblaščenca. Ta je v poglobljeni odločbi odpravil zavrnilno odločbo MOP in mu naložil, da nam morajo v roku 31 dni posredovati zahtevano informacijo. MOP nam je nato v manj kot tednu dni poslal zahtevani odgovor RS. Oba dokumenta – odločbo Informacijskega pooblaščenca in odgovor RS na uradni opomin – si lahko preberete spodaj.

Odločba IP, 30.1.2020 (pdf)

Odgovor RS na uradni opomin EK (pdf)

Hribski škrjanec (Lullula arborea).
foto: Alen Ploj

Pet velikih skovikov s posebno nalogo

, Novice
2015_7_16_Artemida_logger_mojcapodletnik

Artemida z nameščeno sledilno napravo.
foto: Mojca Podletnik

V okviru projekta Učinkovito upravljanje z ekstenzivnimi travniki na Natura 2000 Goričko ali krajše Gorički travniki smo v začetku julija na pet velikih skovikov Otus scops namestili GPS logerje (sledilne naprave). Z njihovo pomočjo želimo najti mesta, kjer skoviki najpogosteje iščejo hrano, kar je ključno za pripravo učinkovitih varstvenih smernic za to vrsto na Goričkem.

Z GPS logerji smo opremili štiri samice in enega samca, vsem pa smo, kot je že v navadi, nadeli imena. Prva z nameščenim logerjem je bila skovikinja po imenu Artemida, sledile so ji še Demetra, Hera in Helena. Edinega samca smo poimenovali Apolon. Vsi ujeti veliki skoviki so bili tudi obročkani.

2015_7_16_Hera_google

Sledi (lokacije prehranjevališč in razdalje) Here.

Logerji so bili nameščeni na hrbet ptice kot nahrbtnik, kajti ta način ptico najmanj moti. Pred nameščanjem logerja smo ptice stehtali, kajti masa logerja ne sme preseči 3% telesne mase skovika. Samo nameščanje se je izkazalo za lažji del naloge, nekoliko težje pa je bilo opremljene skovike ujeti nazaj. Od petih nameščenih logerjev smo uspeli dobiti nazaj tri, in sicer s samic Artemide, Helene in Here. Demetra si je loger snela, Apolon pa je očitno negnezdeč, klateški samec in ga kljub večkratnim poskusom nismo uspeli več uloviti.

Prvi podatki o lokacijah prehranjevališč in razdaljah, ki jih skovik preleti med iskanjem hrane, so tako že na voljo, sledi pa poglobljena analiza lokacij in priprava poročila.

Več informacij o projektu najdete tukaj.

Kosci na Ljubljanskem barju izginjajo zaradi zgodnje košnje

, Novice

Kosec je vrsta ptice suhih ali močvirnih ekstenzivnih travnikov, ki se k nam priseli v mesecu maju. Za njegovo uspešno gnezdenje in preživetje je izredno pomembno, da so takšni travniki negnojeni, predvsem pa da so košeni zelo pozno. V letu 2014 smo na društvu skupaj z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave in Javnim zavodom Krajinski park Ljubljansko barje izvedli popis pokošenosti travnikov na Ljubljanskem barju.

2015_3_4_trabniki_barje_popisi_DOPPS

Rezultati popisa in kartiranja lepo kažejo problematiko na Ljubljanskem barju – zgodnjo košnjo.
vir: DOPPS

Cilj popisa je bilo ugotoviti pokošenost travnikov na območju SPA Ljubljansko barje, poudarek pa je bil predvsem na času košnje in kolikokrat v letu se ta izvede. Datumi popisov so sovpadali s ključnimi mejniki gnezditvene fenologije kosca, saj so to obdobja, ko je kosec zelo občutljiv na vse posege v njegovem življenjskem prostoru.

  • 20. maj – začetek valjenja prvih samic
  • 5. – 25. junij – izvaljeni mladiči prvega legla
  • 10. julij – 5. avgust – mladiči prvega legla postano sposobni leteti

Rezultati – upravljanje travnikov na Ljubljanskem barju za kosca ni primerno

Skupaj smo popisali 3.269 ha površin, kar predstavlja 26,4% površine SPA Ljubljansko barje. Nekoliko več kot 60% popisanih površin so predstavljali travniki, 23% površin njive, ostanek pa je pripadal drugim načinom rabe tal. Iz vseh treh popisov lahko zaključimo, da predstavljajo travniki na Ljubljanskem barju veliko ekološko past, saj za kosce izgledajo kot primeren gnezditveni habitat, v resnici pa gre za smrtonosno past. Ob tretjem popisu je bilo tako nepokošenih le še 23,7% travnikov, v tem času pa večina mladih koscev še ni sposobna ubežati kosilnici. To pomeni, da več kot tri četrtine travnikov na Barju koscu ne omogoča uspešne gnezditve!

“Ljubljansko barje je daleč najpomembnejše območje za kosca v državi. Še leta 1999 smo tu zabeležili 238 pojočih samcev, skoraj polovico nacionalne populacije. Do danes se je število več kot prepolovilo, lani smo jih zabeležili le še 114. A naša raziskava pokošenosti razkriva, da je večina teh preostalih koscev na Barju ujeta v smrtonosno ekološko past, saj se travniki pokosijo, še preden so mladiči sposobni ubežati kosilnici,” je povedal Tomaž Jančar, varstveni ornitolog DOPPS.

Več o koscu si lahko prebere v zavihku Karizmatične vrste, o naših prizadevanjih za ohranitev koscev na Ljubljanskem barju pa na tej povezavi.

Kratko poročilo: Popis pokošenosti travnikov na Ljubljanskem barju v letu 2014 (pdf)