Danes v Sloveniji obeležujemo dan ekološkega dolga. To je dan, ko smo v državi porabili vse razpoložljive vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Globalni dan ekološkega dolga je sicer kasneje, v začetku avgusta, se je pa v zadnjih 50 letih pomembno pomaknil proti sredini leta.
Ta pereči dolg bomo lahko zmanjšali, če bomo zmanjšali porabo naravnih virov in obnovili naravo, da nam bo lahko še naprej zagotavljala potrebne ekosistemske storitve, ki jih bomo zaradi podnebnih sprememb potrebovali še več.
Slovenija je v skladu z Uredbo (EU) 2024/1991 o obnovi narave že pristopila k pripravi nacionalnega načrta obnove narave, ki ga mora predložiti Evropski komisiji do 1. septembra 2026. Ministrstvo za naravne vire in prostor je objavilo novico o pripravi načrta, v kateri je sporočilo, da je bila ustanovljena medresorska posvetovalna delovna skupina, ministrstvo pa namerava v proces vključevati tudi druge deležnike in civilno družbo. Priprava nacionalnega načrta obnove narave je namreč proces, v katerega morajo biti vključeni vsi sektorji, saj gre za nacionalno prioriteto, proces pa mora biti transparenten.
Po zgledu priprave nacionalnega energetskega načrta in njegove obnove (na portalu Energetika) javnost upravičeno pričakuje, da bo ministrstvo javno objavilo načrt priprave, ki bo vključeval pregledno časovnico vključevanja strokovne in druge javnosti. Nevladne organizacije zaenkrat v proces (še) niso bile povabljene, medtem ko že sodelujejo v delovnih skupinah v nekaterih drugih državah (npr. Hrvaška, Portugalska, Španija, Irska, Češka). Transparentnost in odprtost procesa je pomembna, saj bo le tako lahko tudi strokovna in širša javnost prispevala svoje znanje ter krepila zavedanje o nujnosti obnove narave v Sloveniji. Slovenija je s svojo bogato naravo, ki jo intenzivno trži v turistične namene, še vedno območje biodiverzitetne vroče točke, ki so globalno vse redkejše. Zatorej je v našem skupnem interesu, da to ohranjamo in krepimo – tudi z obnovo delov narave, ki so že stagnirali.
Evropska komisija je za izvajanje uredbe o obnovi narave in pripravo nacionalnih načrtov obnove pripravila tudi nekaj pripomočkov, ki bodo državam olajšali pripravo načrta:
- celostni vodnik za izvajanje uredbe The Nature Restoration Regulation;
- Guidance on the Framework for Monitoring Methodology for High-diversity Landscape;
- enotna oblika (obrazec) za nacionalne načrte je bila v javni obravnavi januarja, sprejeta v marcu in bo objavljena predvidoma do konca aprila;
- vzpostavljena je bila osrednja spletna točka za obnovo narave BISE (Biodiversity Information System for Europe), kjer je tudi Nature Restoration Regulation Reference Portal.
Budno oko koalicije okoljskih organizacij
Koalicija mrež okoljskih nevladnih organizacij (EEB, WWF, BirdLife in ClientEarth), ki so v zvezi z uredbo o obnovi narave začele kampanjo #RestoreNature, aktivno spremlja proces priprave nacionalnih načrtov obnove po državah članicah EU in bo pripravila evalvacijo osnutkov načrtov. V okviru te skupine so bile pripravljene tudi Smernice in priporočila za ambiciozne načrte obnove narave (prevod), WWF je izdal publikacijo 10 Key Principle for Effective Marine and Coastal Restoration, ClientEarth pa Renewable Energy for Nature and People.
Civilna družba je glede obnove narave v Evropi zelo angažirana, izkazuje velik interes za aktivnosti in sodelovanje, žal pa izvedba uredbe o obnovi narave na ravni EU za zdaj še ni pridobila ustrezne finančne podpore, kar bo nedvomno oteževalo njeno ambiciozno izvedbo.
Predlog uredbe, ki ga je Evropska komisija objavila junija 2022, je bil predmet dolgotrajnih pogajanj med evropskimi institucijami in v trilogu med Komisijo, Svetom in Parlamentom je bil v začetku lanskega novembra vendarle sprejet politični dogovor o njeni končni vsebini. Uredba je bila po eni strani ves čas tarča različnih interesnih skupin, ki so si neusmiljeno prizadevale za njeno razgradnjo ali celo popolno zavrnitev, po drugi strani pa je prejela podporo več kot enega milijona prebivalcev EU, ki se zavedamo, da brez ohranjene narave za naše skupnosti ni prave prihodnosti. Z velikim olajšanjem smo prejeli vest, da Evropski parlament danes naših glasov ni preslišal.