Zadnji dnevi oktobra in začetek novembra so prinesli dobre novice na področju varstva narave in ohranjanja biodiverzitete. V kolumbijskem mestu Cali so se namreč zbrali predstavniki okoli 190 držav pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP16), očitno odločenih, da naredijo korak naprej v skladu s Kunminško-Montrealskim globalnim biodiverzitetnem sporazumom, ki je bil kot načrt ukrepov za obnovo narave do leta 2030 sprejet na predhodnem srečanju pogodbenic leta 2022.

Države so (se) tako na vrhu COP16 v Kolumbiji med drugim:

• dogovorile, da avtohtona ljudstva in lokalne skupnosti dobijo večjo vlogo pri varstvu biodiverzitete;
• sprejele globalni akcijski načrt o biodiverziteti in zdravju;
• posebno pozornost namenile biodiverziteti in podnebnim spremembam ter zagotavljanju finančnih sredstev za izvajanje potrebnih ukrepov.

Da še nikdar doslej ni bilo bolj jasno, da lahko “sklenemo mir z naravo” le s sočasnim izvajanjem dveh ključnih mednarodnih dokumentov – že omenjenega Kunminško-Montrealskega globalnega biodiverzitetnega sporazuma in javnosti morda nekoliko bolj poznanega Pariškega sporazuma –, je ob zaključku vrha poudarila izvršna direktorica Konvencije o biološki raznovrstnosti Astrid Shoemaker. Prav tako je izpostavila, da so države iz Calija vsemu svetu poslale odločen poziv za ukrepanje.

Foto: CBD Executive Secretary

Pomenljive besede Astrid Shoemaker o sklepanju miru z naravo izhajajo iz pomembnega znanstvenega poročila “Making Peace with Nature: A scientific blueprint to tackle the climate, biodiversity and pollution emergencies“. Gre za znanstveni načrt za reševanje izrednih podnebnih, biodiverzitetnih in okoljskih razmer, ki opredeljuje, kako se njihovega reševanja lotiti skupaj, v okviru ciljev trajnostnega razvoja.

Na podlagi ugotovljenega stanja in dejstev dokument podaja usmeritve za izhod iz teh izrednih razmer, je torej nekakšen vodnik za doseganje sinergij med človeštvom in naravo. Poročilo je nastalo v letu 2021 in je bilo pripravljeno za 5. okoljsko konferenco Združenih narodov, na kateri je  bila sprejeta tudi pomembna Resolucija o na naravi temelječih rešitvah v podporo trajnostnemu razvoju.

Za doseganje izhoda iz okoljskih kriz je bila na COP16 posebna pozornost namenjena biodiverziteti in podnebnim spremembam s poudarkom na pomenu na naravi temelječih rešitev za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter njihovih potrebnih sinergije s podnebnimi ukrepi.

S podnebnimi spremembami pa je povezan tudi na COP16 sprejet globalni akcijski načrt o biodiverziteti in zdravju. Ta med ukrepi poudarja vključevanje medsebojne povezanosti biodiverzitete in zdravja v povezavi s podnebnimi spremembami v politike in načrte. Posebej na naravi temelječe rešitve in/ali ekosistemski pristopi lahko okrepijo odpornost na učinke podnebnih sprememb, ki škodujejo zdravju ljudi.