Arhiv oznak: zlatovranka

Zaključil se je Mladinski ornitološki raziskovalni tabor »Štrk 2015«

, Novice

V petek, 3. julija 2015 se je v Polani zaključil Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015, katerega se je udeležilo 25 otrok iz vseh koncev države. V petih dneh so otroci pod vodstvom mentorjev raziskovali Pomurje in Slovenske Gorice, rezultate svojih odkritji pa so v petek javnosti predstavili v Lovenjakovem dvoru v Polani, kjer so bili tudi nastanjeni.

Letošnji Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015 je društvo organiziralo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Odvil se je med 29. junijem in 3. julijem 2015 v Pomurju, naša bazna točka pa je bil Lovenjakov dvor v Polani. 25 mladih iz cele Slovenije je tako 5 dni spoznavalo naravo Goričkega, Murske ravni, reke Mure in Slovenskih goric.

6 delovnih skupin, 6 raziskovalnih tematik

Na taboru je delovalo 6 delovnih skupin pod vodstvom izkušenih mentorjev, vsaka izmed njih pa se je posvetila raziskovanju posebne tematike. Tako smo tekom tabora raziskovali vodne ptice na Ledavskem jezeru, sove v Pomurju s poudarkom na velikem skoviku in pegasti sovi, rjavega srakoperja, smrdokavro, črno ter belo štorkljo. Skupaj smo opazili kar nekaj zanimivih vrst, izmed katerih velja izpostavit sledeče:

2015_7_9_tabor2_tilenbasle

Udeleženci in mentorji MORT 2015.
foto: Tilen Basle

– smrdokavra
– čebelar
– zlatovranka
– črna štorklja
– ribji orel
– črna čigra
– mali galeb
– pegasta sova
– veliki skovik
– kosec
– hribski škrjanec

Nove generacije za naravovarstveno prihodnost

Mladi so na zaključni prireditvi predstavili odkritja in doživetja s tabora in tako obiskovalcem podali nova znanja, katera so sami pridobili med raziskovalnim delom. Naučili so se prepoznavanja ptic, terenskega in raziskovalnega dela, osnov pisanja znanstvenih del in priprave na javno predstavitev. Seveda pa so se ob vsem zelo zabavali, letos celo v notranjem bazenu, kateri je bil na voljo v Lovenjakovem dvoru. Seveda pa je med zabavnimi dejavnostmi kot že mnogo let zapored prevladoval nogomet, katerega znanje so pokazale tudi punce.

Na zaključni prireditvi je zbrane ob mladih nagovoril tudi dr. Damijan Denac, direktor DOPPS, ki je poudaril pomen izobraževanja mladih generacij za prihodnji zelen preboj v Sloveniji, kot tudi dr. Mitja Slavinec, predstavnik ZOTKS. Slednji je poudaril pomen takšnih raziskovalnih in izobraževalnih taborov za mlade generacije, ki znanje podajajo na načine zunaj okvirjev formalnega izobraževanja in priložnosti za krepitev le teh v prihodnje.

Slovenske gorice obiskali člani društva za ohranjanje zlatovrank iz Avstrije

, Novice

V začetku novembra smo člani DOPPS v osrednjih Slovenskih goricah gostili člane društva Lebende Erde im Vulkanland (L.E.i.V), ki se na avstrijskem Štajerskem ukvarjajo z varstvom in ohranjanjem zlatovrank. Osnovni namen njihovega obiska je bil ogled nekdanjega območja Natura 2000 Slovenske gorice – doli, kjer so do leta 2005 gnezdile zlatovranke ali zlatovrenke, kot jim pravijo domačini.

Nekdaj enotna populacija se zdaj ponovno širi v Slovenijo

2014_12_1_zlatovranka_skupina_Mojca_Podletnik

O razlogih za izumrtje zlatovranke v Sloveniji.
foto: Mojca Podletnik

Pred letom 2005, ko je v Slovenskih goricah nazadnje gnezdila zlatovranka, so ornitologi zlatovranke na jugovzhodu avstrijske Štajerske in pri nas šteli kot enotno populacijo zlatovrank na robu njene razširjenosti v tem delu Evrope. Že takrat so avstrijski kolegi z nameščanjem gnezdilnic pomagali slovenskim, saj so se zavedali, da bodo brez izboljšanja življenjskih pogojev in ohranitve zlatovrank v Sloveniji, v prihodnje težko ohranili zadnje zlatovranke tudi pri njih. V Slovenskih goricah je bilo za zlatovranke žal prepozno, na avstrijskem Štajerskem pa ornitologi z ogromnimi napori in velikimi finančnimi spodbudami za kmete ohranjajo še zadnje 3 pare!

Predsednik L.E.i.V. Bernard Wieser, malo v šali, malo zares: »V zadnjih dveh letih se je financiranje ukrepov za ohranitev zlatovrank pri nas zelo zmanjšalo. Glede na dejstvo, da je zlatovranka pri vas na Goričkem zopet uspešno gnezdila, pričakujemo, da boste Slovenci v naslednjih 10 letih prevzeli pobudo za njeno ohranitev na tem območju«.

Skupne aktivnosti za izboljšanje življenjskih razmer za zlatovranke

2014_12_1_Jakobski_dol_Gregor_Domanjko

Podoba Jakobskega dola v jeseni.
foto: Gregor Domanjko

V prihodnje z društvom Lebende Erde im Vulkanland načrtujemo skupne aktivnosti, ki bi zlatovrankam lahko pomagale pri ponovni naselitvi v Slovenskih goricah. Zato je obisk štel tudi kot ogled posameznih dolov, kjer bi izvedli nekatere ukrepe. Ogledali smo si dolino Velke, kjer je zlatovranka nazadnje gnezdila, se z njimi sprehodili v Jurovskem dolu in Malni ter izlet končali v Jakobskem dolu oz. Zgornji Velki.

Koordinator obiska Gregor Domanjko: »Avstrijskim kolegom smo predstavili razloge za izumrtje zlatovranke v Slovenskih goricah, ki so podobni tistim pri njih; pretirana uporaba fitofarmacevtskih sredstev, izsuševanje travnikov in sprememba v koruzne njive ter posek mejic in posamičnih dreves zaradi lažjega obdelovanja s traktorji. Posledično je zlatovranka izgubila mesta za gnezdenje, drastično pa se je zmanjšalo tudi število žuželk. «

Z namenom predstaviti problematiko zlatovrank v Slovenskih goricah domačinom bomo v februarju v knjižnici v Lenartu izvedli predavanje o izvedenih naravovarstvenih ukrepih za ohranitev zlatovrank na Goričkem.

Popisi gnezdilk v letu 2014

, Novice

V letu 2014 smo na društvu s pomočjo številnih prostovoljcev izvedli 666 terenskih dni za monitoring 18 izbranih kvalifikacijskih vrst ptic na Mednarodno pomembnih območjih za ptice (IBA) oziroma območjih Natura 2000 za ptice (SPA).

Spremljanje populacij izbranih vrst ptic na Mednarodno pomembnih območjih za ptice (monitoring IBA, ang. Important Bird Area) poteka od leta 2004. Vanj je vključenih okoli 30 kvalifikacijskih vrst ptic Natura 2000 območij, ki se jih vzorči različno intenzivno. V shemi monitoringa vsako leto sodeluje med 100 in 200 prostovoljcev.

V letu 2014 smo v okviru Monitroinga populacij izbranih vrst ptic popisali 18 vrst gnezdilk, in sicer vodomca, kotorno, kostanjevko, veliko uharico, podhujko, belo štorkljo, zlatovranko, kosca, srednjega detla, vrtnega strnada, črnočelega srakoperja, hribskega škrjanca, triprstega detla, malo in grahasto tukalico, kozačo in pisano penico.

Na podlagi podatkov večletnih monitoringov smo ugotovili, da so populacije številnih vrst doživele zmeren upad, pri populacijah nekaterih vrst smo opazili zmeren porast. V Sloveniji je prvič po devetih letih ponovno gnezdila zlatovranka, in sicer na zahodnem delu Goričkega.

V letu 2014 smo na 10 popisnih ploskvah na Krasu zabeležili 21 samcev vrtnega strnada , foto: Tomaž Mihelič

V letu 2014 smo na 10 popisnih ploskvah na Krasu zabeležili 21 samcev vrtnega strnada.
foto: Tomaž Mihelič

Vrtnemu strnadu grozi izumrtje

Pri populaciji vrtnega strnada smo v obdobju 2005-2014 zabeležili negativen populacijski trend. Strmi upad, ki ga je vrsta doživela, je jasen znak, da je treba nemudoma pričeti z izvajanjem varstvenih ukrepov in izvesti dodatne ekološke raziskave, s katerimi bi lahko ukrepe še izboljšali in prilagodili ekologiji vrste. V nasprotnem primeru bo vrtni strnad v Sloveniji v nekaj letih izumrl!
 

Predlog za novi gozdni rezervat

V letu 2014 smo na SPA Snežnik-Pivka popisali 19-22, na SPA Julijci pa 29-31 osebkov triprstih detlov. Trend je zaradi kratkega obdobja popisovanja (2011-2014) še negotov. Vodja projekta, Katarina Denac ugotavlja, da »na Snežniškem dosega vrsta največje gostote na transektu Pogorelček«, zato predlaga, da se »na območju med Grajševko, Ovčarijo, Leskovo dolino in gozdarsko kočo Stiska oblikuje in razglasi nov gozdni rezervat, namenjen prednostno triprstemu detlu.«

Podrobnejše informacije o populacijah izbranih vrst gnezdilk so dostopne v poročilu.
Monitoring populacij izbranih vrst ptic – popisi gnezdilk 2014 (pdf)

Pobuda za zlatovranko

, Novice

Na Zavod za varstvo narave in pristojno ministrstvo smo poslali pobudo za uvrstitev zlatovranke med kvalifikacijske vrste Natura 2000

Zlatovranka

Na društvu smo vložili pobudo, da se zlatovranko uvrsti med kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Goričko, kjer je letos zlatovranka gnezdila prvič v Sloveniji po 9 letih.
foto: Michael Tiefenbach

Na Goričkem je v letu 2014 uspešno gnezdil en par zlatovrank, kar pomeni prvo ponovno gnezditev te kritično ogrožene gnezdilke kmetijske kulturne krajine v Sloveniji po 9 letih.

Edino zlatovranki posvečeno območje Natura 2000 Slovenske gorice – doli je bilo s spremenjeno Uredbo o območjih Natura 2000, ki je bila sprejeta v letu 2013, izbrisano, zato smo skupaj z Javnim zavodom Krajinski park Goričko pozvali Zavod RS za varstvo narave ter ministrstvo, pristojno za okolje, da zlatovranko kot kvalifikacijsko vrsto uvrstijo med kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Goričko.

S to pobudo na društvu želimo omogočiti učinkovitejše varstvo te kritično ogrožene vrste in ji ponovno zagotoviti mesto med prioritetnimi vrstami kmetijske kulturne krajine znotraj omrežja varovanih območij Natura 2000 v Sloveniji.

S strani pristojnih institucij pričakujemo hiter, jasen in pozitiven odgovor, hkrati pa smo še vedno mnenja, da je bil izbris Slovenskih goric s seznama območij Natura 2000 neutemeljen.

Dopis na Zavod RS za varstvo narave (pdf)
 

Preberite več o uspešni gnezditvi zlatovranke na Goričkem.

 

Odgovor pristojnih iz dne 13. 10. (za zdaj) žal negativen

Dne 13. 10. 2014 smo prejeli odgovor Zavoda RS za varstvo narave na skupno pobudo Javnega zavoda Krajinski park Goričko in DOPPS za uvrstitev zlatovranke med kvalifikacijske vrste na SPA Goričko. Zlatovranka v Sloveniji žal še naprej ostaja brez varstva v okviru omrežja Natura 2000. Zgolj upamo lahko, da bodo »sistemski ukrepi«, ki jih načrtuje ZRSVN, res izboljšali stanje njenega življenjskega okolja do te mere, da se bo njena populacija okrepila.

Odgovor ZRSVN (pdf)

Vrnitev zlatovrank na Goričko in v Slovenijo

, Novice
Zlatovranka

Odrasla zlatovranka in mladič.
foto: Robi Gjergjek

Po skoraj 10 letih je zlatovranka, že izumrla gnezdilka slovenske kulturne krajine, ponovno gnezdila v eni od gnezdilnic, ki so jih na Goričkem postavili prostovljci DOPPS in zaposleni v Krajinskem parku Goričko. Par zlatovrank je uspešno vzgojil pet mladičkov.

Zlatovranka je v Sloveniji nazadnje uspešno gnezdila leta 2005 na območju Natura 2000 Doli Slovenskih goric. Zadnji par je to območje zapustil po dolgoletnem zmanjševanju populacije teh ptic v Sloveniji, ki je bil med drugim rezultat intenzivnih sprememb kmetijske kulturne krajine tekom dveh desetletij pred tem. Vse do letošnjega leta so se v Sloveniji nato pojavljali zgolj posamezni osebki. Opazili smo tudi poskuse gnezdenja, vendar ptice nikoli niso bile uspešne.

Postavitev prež

Letos so člani pomurske sekcije DOPPS postavili še 15 dodatnih lovilnih prež za zlatovranko.
foto: Gregor Domanjko

Prostovoljci ogroženim pticam priskočili na pomoč

V letu 2013 so naši prostovoljci v pomurski sekciji DOPPS postali posebno pozorni. Na mejno območje Goričkega so namreč z območja Natura 2000 Südoststeirisches Hügelland, kjer gnezdi zadnja in edina populacija zlatovrank v Avstriji, priletele štiri zlatovranke. V zgornji Ledavski dolini, kjer so za zlatovranke še vedno privlačni ekstenzivno rabljeni travniki, so se zadrževale celo poletje.

Gnezdilnica za zlatovranke

Primerno zaščitena gnezdilnica za zlatovranke.
foto: Gregor Domanjko

Z namenom, da tem ogroženim pticam izboljšamo življenjske pogoje na območju Natura 2000 Goričko, so člani sekcije ter zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko v sodelovanju z avstrijskimi kolegi lani in letos na robovih travnikov namestili 40 t. i. lovilnih prež, s katerih zlatovranke zelo rade lovijo. Obenem so se z nekaterimi lastniki travnikov dogovorili, da so travnike pokosili in jih niso več mulčili, letos pozimi pa so namestili še več kot 30 gnezdilnic za zlatovranke.

Velik uspeh – zlatovranka je spet tu!

Skupni ukrepi obeh organizacij so se izkazali za pravilne in uspešne, saj so pripomogli, da je par zlatovrank v eni izmed teh gnezdilnic letos poleti na Goričkem ponovno vzgojil pet mladičkov. Po besedah mag. Michaela Tiefenbacha, verjetno največjega strokovnjaka za varstvo zlatovrank v Avstriji, so to odlični temelji za ponovno vzpostavitev skupne populacije zlatovrank na obmejnem območju obeh držav.

 
Več o gnezdenju zlatovrank v prispevku, objavljenem v reviji Svetu ptic. (pdf)

Postavitev “lovilnih prež” za zlatovranko

, Novice

Deset članov Pomurske sekcije DOPPS in drugi prostovoljci smo v sodelovanju z Javnim zavodom Krajinski park Goričko (JZ KPG), v soboto, 26. aprila postavili 15 “lovilnih prež” za zlatovranko.

Lesene preže dolge 3 do 4 metre smo postavili v Nuskovi, kjer med kmetijskimi zemljišči še prevladujejo travniki in kjer so zaposleni v JZ KPG letos postavili več gnezdilnic za zlatovranko. Iz lovilnih prež, postavljenih na robu parcel različnih lastnikov travnikov, zlatovranke (in tudi druge vrste, kot na primer kanje, postovke, srakoperji), kot že ime pove, lovijo svoj plen. V poštev pridejo predvsem na območjih, kjer ni več električnih žic, iz katerih zlatovranke najraje lovijo.

Po akciji smo pregledali še “stare” preže, ki smo jih postavljali lansko leto in jih po potrebi dodatno stabilizirali. Zdaj pa upamo, da se bo zlatovranka zopet vrnila na Goričko. Mimogrede, v sosednji Avstriji, tri kilometre čez mejo, so se prvi primerki že vrnili iz Afrike.

Več fotografij si lahko ogledate na FB strani društva: https://www.facebook.com/pticeDOPPS