Sivi muhar(Muscicapa striata)
Sivi muhar je majhna, pretežno gozdna ptica pevka. Najpogosteje ga vidimo vzravnano sedečega na plotu ali suhi veji, od koder se zaganja za žuželkami in nato spet seda na staro prežo ali v njeno bližino. Zanj je značilno tudi trzanje s perutmi in repom. Zgoraj je sivo-rjav, spodaj pa bel s temnejšimi, vzdolžnimi progami na oprsju.
V Sloveniji ga najdemo povsod z izjemo visokogorja in območji z obsežnimi strnjenimi gozdovi. Prvotno je gnezdilec gozdov, ki pa se je dobro prilagodil urbanim površinam. Zato ga pogosto najdemo v parkih in na vrtovih.
foto: Jure Novak
Mali muhar(Muscicapa parva)
Mali muhar je majhna in izredno spretna ptica, ki pogosto trza z repom. Samec je spomladi sivorjavo obarvan z vpadljivim oranžno-rdečim grlom, ki rahlo spominja na taščico. Repna peresa so značilno črno-belo obarvana. Za to vrsto so izrednega pomena stari in vlažni bukovi gozdovi z veliko odmrlega lesa. Za gnezdenje izbira naravna poldupla, dupla ali odlomljene vrhove sušic. Prezimuje v Indiji in Pakistanu.
V Sloveniji je redek gnezdilec, ki je najbolj razširjen v alpskem svetu, kjer ga najdemo predvsem v dolinah in zatrepih. Najbolj pogost je v Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alpah.
foto: Alen Ploj
Črnoglavi muhar(Ficedula hypoleuca)
Samci črnoglavega muharja so zgoraj črni, z izrazito belino na perutih, spodaj pa čisto beli. Samice so manj izstopajoče in zgoraj povečini rjave.
V Sloveniji je vrsta zelo redka in posamična gnezdilka, splošno razširjena pa je v srednji, severni in vzhodni Evropi. Pri nas se črnoglavi muhar pogosteje pojavlja na selitvi, ko ga lahko opazujemo po celi državi, predvsem v svetlih listnatih gozdovih.
foto: Tomi Trilar
Belovrati muhar(Ficedula albicollis)
Belovrati muhar je svoje ime dobil po samčevem belem ovratniku. Ta znak ga tudi loči od podobnega črnoglavega muharja, vrsti pa se razlikujeta tudi po obsegu beline v perutih in na trtici ter po petju in oglašanju.
Vrsta gnezdi predvsem v poplavnih gozdovih ter svetlih bukovih in bukovo-hrastovih gozdovih. Na pobočjih gričev in hribovji. Na številčnost najpomembneje vpliva razpoložljivost ustreznih gnezdilnih dupel. V večjih gostotah lahko gnezdi le v starejših sestojih z nadpovprečno količino mrtvega drevja.
Pri nas je lokalno zelo pogosta gnezdilka nižinskih gozdov vzhodne Slovenije, nižje gostote so tudi v osrednji in južni Sloveniji. V zahodni polovici države ga sploh ni.
foto: Dejan Bordjan