Mali ponirek(Tachybaptus ruficollis)
Mali ponirek je majhen vodni ptič. V svatovskem perju ima kostanjevo rjavo obarvan vrat, v zimskem perju pa postanejo lica, vrat in prsi oker barve. Kljun ima čokat in koničast. Kot vsi ponirki se zelo dobro potaplja. Hrani se pretežno z ličinkami žuželk, mehkužci, raki in majhnimi ribicami.
Gnezdi na stoječih ali počasi tekočih vodah bogatih z vodnim rastlinjem, iz katerega si splete plavajoče gnezdo. Ko v času valjenja za kratek čas zapusti gnezdo, jajca pokrije z vodnim rastlinjem, da jih ne opazijo plenilci in se ne pregrejejo na soncu. Za mladiča, ki se izvali prvi, poskrbi samec, samica pa naprej vali preostala jajca. Gnezdi lahko tudi kolonijsko.
Pozimi se osebki večinoma pomaknejo na hitreje tekoče vode, ki ne zamrznejo. Posebej veliko jih prezimuje na stari strugi reke Drave. V Sloveniji je stalnica. Gnezdi na vodah v nižinah vzhodne in osrednje Slovenije. V alpskem svetu so znano gnezdišče Zelenci, na Primorskem pa Škocjanski zatok in Sečoveljske soline.
foto: Alen Ploj
Čopasti ponirek(Podiceps cristatus)
Čopasti ponirek je vodna ptica z izrazito dolgim vratom, koničastim kljunom, črnimi čopki na glavi in rdeče-rjavimi “zalizci”, ki pa v zimskem času izginejo. Zgornji del telesa je temen, spodnji pa bel.
Spomladi, v času svatovanja, samec in samica pred parjenjem izvajata značilen paritveni ples na vodi, med katerim v kljunu neredko držita gnezdilno gradivo. Za gnezdo uporabita vodno rastlinje, največkrat rogoz. Gnezdo praviloma prosto plava in je dobro skrito v trsju ali pa je komaj zakrito in zasidrano v bližini brega. Kadar starša zapustita gnezdo zaradi iskanja hrane, jajca pokrijeta z rastlinjem. Starša mladiče v njihovih prvih dnevih prenašata na hrbtu, saj so tako varnejši pred plenilci.
V Sloveniji je čopasti ponirek stalnica, razširjena ob nižinskih vodah. Najpogostejši je v severovzhodni Sloveniji, v drugih regijah pa gnezdi večinoma v manjšem številu.
foto: Tone Trebar
Zlatouhi ponirek(Podiceps auritus)
Ta vrsta je ime dobila po zlatorumenih peresih nad očmi, ki so v kontrastu s črno obarvano glavo. Pozimi se ostro začrtana črna kapa jasno loči od svetlega dela lic in vratu.
Zlatouhi ponirek gnezdi na Islandiji in ponekod v Skandinaviji. Pozimi se redno pojavlja ob obalah zahodne Evrope, na velikih akumulacijah v srednji Evropi in ob obalah Jadranskega morja. V Sloveniji je reden, a maloštevilen zimski gost.
foto: Alen Ploj
Črnovrati ponirek(Podiceps nigricollis)
Pridno potapljajoči se črnovrati ponirek preživi več časa pod vodo kot nad njo. Prehranjuje se predvsem z vodnimi žuželkami, rakci in mehkužci. Pozimi ima temno kapo in umazano siv vrat, spomladi pa se »preobleče« v temno obleko in zamenja ušesna peresa v zlato-rumeno barvo.
Gnezdo je v primerjavi z drugimi ponirki precej skrito. Partnerja si kmalu po izvalitvi razdelita mladiče in jih raznašata na hrbtu. Pogosto gnezdi več parov skupaj, če je le na voljo dovolj hrane in gnezdilnega materiala. V Sloveniji je v zimskem času najbolj pogost na morju in večjih sladkovodnih površinah, medtem ko gnezdi maloštevilno le na severovzhodu države.
foto: Davorin Tome
Rjavovrati ponirek(Podiceps grisegena)
V svatovskem perju ima rjavovrati ponirek rdeče-rjav vrat, bela lica in grlo ter črno kapo na glavi. Malce manjši je od čopastega ponirka in ima prav tako zanimiv svatovski ples, pri katerem se partnerja z navpično iztegnjenim vratom dvigujeta iz vode ter se dotikata s kljuni. Hrano si lovi pod vodo, njegov plen pa so večinoma nevretenčarji, vodne žuželke in njihove ličinke.
V hladni polovici leta se pri nas na večjih rekah in morju zadržujejo tudi ponirki iz severovzhodne Evrope, kjer je ta vrsta kot gnezdilka bolj pogosta. V Sloveniji je edino gnezdišče te vrste na Cerkniškem jezeru.
foto: Tomi Trilar