Ptičarijada 2019 – najbolj ptičarski dogodek leta!

Z velikim veseljem napovedujemo PTIČARIJADO 2019, ki bo letos potekala na Kozjanskem, na območju Kozjanskega regijskega parka, in sicer v soboto, 28. septembra 2019.

Tako kot vsa leta doslej, bo tekmovalni del potekal v dopoldanskem času. Skupine se bodo pomerile v dveh disciplinah: številu opazovanih in številu fotografiranih vrst. Skupino morajo sestavljati vsaj trije člani. Omejitev navzgor je samo posredna, saj morajo na terenu delovati kot skupina.

Družabno srečanje po tekmovanju bo potekalo v popoldanskem času na Čerčkovi domačiji pri Podsredi, in je namenjeno vsem članom DOPPS.

Dogodek bo potekal v soorganizaciji s Kozjanskim regijskim parkom.

Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo, da se najkasneje do torka, 24. 09. 2019, prijavite pri Tjaši Zagoršek na naslov tjasa.zagorsek@dopps.si ali po telefonu 031 439 051. Ob prijavi prosim sporočite ime tekmovalne skupine ter imena posameznih članov skupine. Vsem tistim, ki se boste prijavili v tekmovalni del, bomo pravočasno poslali natančna navodila.

Tekmovanje ni pogoj za srečanje, zato pridite, veseli vas bomo!

Veselimo se snidenja z vami!

Srečko in Bela – iz istega gnezda, pa vendar na različnih poteh

Letošnja pomlad z deževnim in mrzlim majem belim štorkljam ni bila naklonjena. Grob pregled rezultatov popisa vrste na nivoju celotne države kaže, da je bila to ena najslabših gnezditvenih sezon za štorklje od leta 1999, odkar potekajo vsakoletni popisi. Srečno so jo odnesle le štorklje, ki so s prihodom na gnezdišča malo kasnile in imele zato v maju namesto majhnih mladičev, ki še niso sposobni lastne termoregulacije, šele jajca, ki so jih vztrajno grele.

Bela štorklja (Ciconia ciconia).
Foto: Davorin Tome

Eden takšnih parov je gnezdil v Mateni na Ljubljanskem barju. Vzredil je tri mladiče, od katerih sta bila dva sredi julija opremljena z GPS sledilnima napravama, ki beležita njune premike. Srečko in Bela, kot so ju v sodelovanju s širšo javnostjo poimenovali v družbi Elektro Ljubljana, ki je finančno podprla projekt, sta se tako pridružila Zuri in Fortuni, ki smo jo opremili leta 2015 v Ponovi vasi, ter Pavletu, ki smo mu nahrbtnik nadeli leto kasneje v Mali vasi pri Grosuplju.

Prve krajše izlete iz domačega gnezda v bližnjo okolico sta mladi štorklji pričeli delati v začetku avgusta, nato pa sta jo sredi avgusta istočasno mahnili do Lesc in nazaj na domače gnezdo, temu pa je čez nekaj dni sledil še skupen izlet na Vrhniko. Glede na pretekle izkušnje z Zuri in Fortuno, ki sta se prek Balkana in Bližnjega vzhoda selili po skoraj enaki poti, smo podobnost v selitveni poti pričakovali tudi v primeru Srečka in Bele. Vendar pa so se njune poti 20. avgusta ločile, saj se je Srečko podal v Italijo, Bela pa štiri dni kasneje na Balkan. V času pisanja tega prispevka, prve dni septembra, je Srečko že prečkal Sredozemsko morje in se nahaja v severi Tunizij. Bela je v tem času prečkala Marmarsko morje in se bliža osrednji Turčiji.

Evropske bele štorklje se v južne kraje selijo po dveh glavnih poteh, in sicer čez Bospor (vzhodnoevropska populacija, na jesenski selitvi povprečno preštejejo okoli 70.000 osebkov) in Gibraltar (zahodnoevropska populacija; na jesenski selitvi povprečno preštejejo več kot 55.000 osebkov). Po jadranski selitveni poti, ki jo je ubral Srečko, se jih seli le malo – do nekaj sto osebkov. Prvoletne bele štorklje se na svoji prvi poti na prezimovališče do določene stopnje zanašajo na svoj notranji čut, v veliki meri pa so odvisne tudi od bolj izkušenih osebkov, s katerimi potujejo v jati.

Spremljajte Srečka in Belo na poti v Afriko!
Zemljevid se osveži štirikrat dnevno, zato je najbolje, da si spletno stran dodate med bližnjice.

Novinarska konferenca in predstavitev projekta Gorička krajina

Javni zavod Krajinski park Goričko skupaj s partnerjema vabi na novinarsko konferenco projekta Gorička krajina s predstavitvijo doslej izvedenih projektnih aktivnosti v petek, 13. septembra 2019, ob 10. uri na gradu Grad. V projektu Gorička krajina, v katerem sodelujeta tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – zavod Murska Sobota in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, so aktivnosti posvečene izboljšanju stanja ohranjenosti treh travniških habitatnih tipov, treh travniških vrst metuljev, dveh vrst ptic, dveh vrst hroščev ter trem vrstam netopirjev. Več o projektu.

Dogodek bo potekal v koncertnem salonu gradu Grad.

Lastovke niso v napoto samo inšpektorjem

Tudi trgovce in upravljalce zdravilišč moti njihova prisotnost. Vsaj 30 gnezd mestnih lastovk je bilo nezakonito odstranjenih v Termah Olimia ter 16 gnezd pod streho trgovine Tuš v Polzeli.

Na Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo konec prejšnjega tedna prejeli več obvestil o nezakonitem odstranjevanju gnezd mestnih lastovk.
Ker se niso obnašale po pravilih zdraviliškega turizma je vsaj 30 parov mestnih lastovk izgubilo svoje gnezdo na bazenskem kompleksu Term Olimia. Kako so končala njihova jajca in mladiči? Verjetno zelo podobno kot pred trgovino Tuš Polzela. Po naročilu vodje v trgovini je bilo odstranjenih 16 gnezd, ker bi naj kvarili podobo trgovine. Ko so delavci pometali mladiče iz domačega gnezda so jih kot smeti pustili na asfaltu.
Za oba primera smo podali prijavo na pristojno inšekcijsko službo.

Fotografija uničenih gnezd mestnih lastovk.

V Poročilu o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji smo ocenili, da je letno v Sloveniji uničenih med 50 in 200 gnezd mestnih lastovk v času gnezdilne sezone. Glede na število zabeležnih primerov je zelo jasno, da smo številko močno podcenili.

Mestna lastovka je zavarovana živalska vrsta z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/06 z vsemi spremembami). Po Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 z vsemi spremembami) je živali prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga ubijati, poškodovati, odvzemati iz narave ali vznemirjati (14. člen ZON), kršenje tega pa je hujša kršitev splošnega varstvenega režima (160. člen ZON). Prav tako je po Uredbi o zavarovanih prosto živečih vrstah prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati živali živalskih vrst iz poglavja A priloge 1 te uredbe, kamor sodi tudi mestna lastovka. Prav tako je prepovedano zavestno odstranjevanje, sprememba, poškodovanje ali uničenje struktur nujno potrebnih za razmnoževanje (npr. gnezda).

Medtem ko se Slovenija v svetu razglaša za zeleno destinacijo z bogato in ohranjeno naravo in nam zelene parole še kako ustrezajo za vabljenje turistov, je resnica na domačem pragu žal pogosto drugačna. Uničena gnezda mestnih lastovk niso le protizakonito dejanje, so tudi izkaz pomanjkanja vsakega sočutja do živih bitij, popolne brezbrižnosti odgovornih in zanikanja lastne narodove kulture – glej denimo pesem Lastovkam Simona Gregorčiča. Naša nacionalna identiteta “do narave prijaznih” je s pobijanjem lastovk postavljena na laž.
Sporočilo za javnost (pdf)

POLETNE PTIČJE NOVICE

Navdušujoč članek Zakaj potrebujemo ptice (bolj kot ptice potrebujejo nas) nam bo razkril, da so ptice kot opraševalci, naravni čistilci, razširjevalci semen, oblikovalci pokrajin, navdihovalci in še mariskaj naši nujno potrebni spremljevalci. V nadaljevanju se sprašujemo Ali je varstvo ptic v intenzivni kmetijski krajini sploh mogoče? Naravovarstvena skrb se stopnjuje v članku Na poti brez vrnitve? Lovrenc Lipej predstavlja plenilce na vrhu prehranjevalne verige, morske pse in skate, ki so izjemno pomembni za analize bioakumulacije in biomagnifikacije strupenih in drugih snovi.

Na počitnice vas tokrat »peljemo« na zanimiv grški otok Kefalonija, želvji raj. Popeljali pa vas bomo tudi v skrvnostni svet bobnarice, naše najbolj skrite čaplje. Med tujo literaturo smo našli prispevek o zvočnih snemalnikih, ki že zelo dobro nadomestujejo terenske popisovalce.

Odličen fotograf in univerzitetni profesor, Tom Turk, nam jemlje dih s svojimi čudovitimi fotografijami ptic. Gotovo zanimivo branje pa vam bo tudi intervju s Tomažem Miheličem, glavnim urednikom Atlas ptic Slovenije in kratek prispevek o slovesni predstavitvi atlasa. Ob praznovanju 40. obletnice DOPPS nam je Iztok Geister predstavil svoj pogled na slovenski razvoj ornitologije in društva. Pozabavali pa se boste ob branju prigod pisarne ob zvonenju ornitofona in temu pripadajočimi zgodbami. Ker se v društvu vedno veliko dogaja, boste deležni kar nekaj strani branja o delavnicah, razvijajočih se projektih, popisih, dogodkih DOPPS …

Uživajte v branju!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

    Kazalo

    • 4: Ptice naših krajev
    • 6: Sedem razlogov, zakaj potrebujemo ptice
    • 10: Kefalonija – želvji otok
    • 14: Je varstvo ptic v intenzivni kmetijski krajini mogoče?
    • 18: Na poti brez vrnitve?
    • 21: Človek proti tehnologiji
    • 22: Bobnarica
    • 24: Ali je sobivanje planinskih orlov in vetrnih elektrarn možno?
    • 26: V zraku, na drevesu in v vodi
    • 28: Tomaž Mihelič – srčno med pticami in ljudmi
    • 31: Šest dejstev o navadni čigri
    • 32: Nasveti za opazovanje
    • 34: Ornitofon, skovik in lepotici
    • 35: Slovesnost ob predstavitvi Atlasa ptic Slovenije
    • 38: O motivih ustanovitve društva pred štirimi desetljetji (II. del)
    • 42: Program predavanj, izletov, akcij DOPPS, september 2019
    • 44: Novice

    PDF revije Svet ptic, leto 2019, letnik 25, številka 01.
    Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

    Navadna čigra združila mlade iz Slovenije in Hrvaške

    V nedeljo se je na Ptuju zaključil že 31. Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki je tokrat prvič združil mlade iz Slovenije in Hrvaške. Tabor je bil organiziran v sklopu čezmejnega Interreg projekta ČIGRA, zato smo se na taboru še posebej posvetili spoznavanju navadne čigre na Ptujskem jezeru.

    Cilj letošnjega tabora je bil spoznavanje življenja navadne čigre ob reki Dravi in drugih ptic, katerih življenjski prostor je bolj ali manj povezan z reko. Tabora se je udeležilo 28 mladih iz Slovenije in Hrvaške, ki so pod vodstvom sedmih mentorjev iz DOPPS in BIOM teden dni raziskovali ptice in njihove življenjske prostore, spoznavali različne metode dela in se ob tem zabavali.

    Opazovanje kolonije navadnih čiger. Foto: Neža Kocjan

    Kje se prehranjujejo čigre?

    Na otokih Ptujskega jezera gnezdi največja celinska kolonija navadnih čiger v Sloveniji, ki je v letošnjem letu štela približno 100 parov. Mladi ornitologi so imeli priložnost opazovati dogajanje na koloniji, katero si čigre delijo z rečnimi in črnoglavimi galebi. Ob tem so izvedeli več o ekologiji vrste in razlogih za varstvene ukrepe, ki jih na Ptujskem jezeru izvajamo. Vse skupine smo se še posebej posvetile raziskovanju prehranjevališč navadne čigre. Razporedili smo se okoli jezera in beležili prelete ter obnašanje navadnih čiger (lovi, leti z plenom ali brez…). Na jezeru je nekaj čiger lovilo v plitvejših delih ob severnem in južnem nasipu, največ čiger pa se je po hrano odpravilo v staro strugo reke Drave proti Mariboru ali Ormožu. Nekaj čiger je ribice lovilo tudi na sotočju kanala in stare struge pri Ptuju. Poznavanje prehranjevališč navadnih čiger je zelo pomembno za dolgoročno varstvo vrste, saj tako kot primerna gnezdišča tudi količina razpoložljive hrane vpliva na velikost populacije.

    Rjavih srakoperjev vse manj

    Šturmovci so bili v preteklosti (pred zajezitvijo Drave v Markovcih) velik otok sredi Drave, kjer so okoliški kmetje pasli živino. Danes se je njihova podoba precej spremenila, gozdove in pašnike so nadomestila polja, preostali travniki pa se zaraščajo. Z mladimi smo se odločili prešteti vse rjave srakoperje na ploskvah, katerih jih bolj ali manj redno popisujemo že od leta 1992. Prešteli smo le 8 parov, kar je rekordno malo in v primerjavi z letom 1992, ko so jih našteli 172, katastrofalno.

    Osvežitev, okrepčilo in počitek med veslanjem po Dravi.
    Foto: Neža Kocjan

    Ptice stare struge reke Drave

    Veliko časa na taboru smo namenili tudi pticam, ki gnezdijo ali se prehranjujejo v stari, ohranjani strugi reke Drave. Takšne Drave v Sloveniji več ne moramo najti, zato smo se podali preko meje in se z rafti spustili po Hrvaškem delu Drave od Donje Dubrave do Legrada, kjer v Dravo priteče reka Mura. Med spustom smo imeli priložnost opazovati tipične prebivalce ohranjenih rek, kot so črna štorklja, belorepec, mali martinec, mali deževnik, breguljka in navadna čigra.

    Naravni rezervat ob reki Dravi

    V soboto popoldan smo se odpeljali v Slovenske gorice, kjer smo si ogledali kolonijo čebelarjev, presenetila pa nas je tudi smrdokavra. Dan smo zaključili z opazovanjem ptic v Naravnem rezervatu Ormoške lagune in piknikom ob ognju. Piknik so si seveda priredili tudi lokalni komarji, ki so nam tokrat dobesedno pili kri. Ko se je zmračilo smo oboji zaključili s piknikom in se odpravili v bližnji gozd, kjer sta nam Monika in Jasmina iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev povedali več o teh nočnih letečih sesalcih. Eden se je tudi ulovil v mrežo in strokovnjakinji sta ga določili za Nathusijevega netopirja, kar je zelo zanimiva in redka najdba! Navdušenja mladih ob izkušnji seveda ne rabim posebej opisovati.

    Kaj pa zanimivosti?

    Seveda se na vsakem taboru nabere lepa mera zanimivih opazovanj. Nekatera popolnoma po naključju, druga pa nekoliko bolj načrtovano in z nekaj sreče. Na vodnih površinah Dravskega in Ptujskega polja (zadrževalnik Medvedce, Rački ribniki, Požeg in Podvinci) smo med drugim opazovali kostanjevke in konopnice ter družino črnih labodov, ki pa najverjetneje niso prileteli na počitnice iz Avstralije, temveč jih je nekdo spustil v naravo »za okras«. Zvečer smo se odpravili iskati pegasto sovo, kar se je izkazalo za zelo optimistično potezo. Pegaste sove seveda nismo zabeležili, smo pa nekaj parov malih uharic in tri pare čukov.

    Mladi vadili javno nastopanje

    Mladi ornitologi so ob pomoči mentorjev pripravili program in plakate s predstavitvijo dela na taboru. Slednje so v nedeljo, 7. julija ob 14. uri na OŠ Breg predstavili vsem zbranim, med katerimi sta bila tudi županja MO Ptuj, gospa Nuška Gajšek in ravnatelj OŠ Breg, gospod Milan Fakin. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za obisk in pripravljenost prisluhniti mladim raziskovalcem.

    “Organizacija tabora je velik zalogaj, seveda pa je njegova izvedba odvisna od pomoči mnogih dobrih ljudi. Na tem mestu bi se za gostoljubje rad zahvalil ravnatelju OŠ Breg, gospodu Milanu Fakinu in kuharici ter kuharju, ki sta lepo skrbela za nas. Zahvalil bi se tudi županji MO Ptuj, gospe Nuški Gajšek, ki je z obiskom pozdravila mlade in prisluhnila njihovem delu. Zahvala gre tudi vsem staršem, ki so nam zaupali mlade in jim omogočili nepozabno izkušnjo. Na koncu bi se zahvalil še vsem sodelavcem iz pisarne, posebej pa mentorjem, ki so nase prevzeli veliko odgovornost, hkrati pa so mnogim mladim za navdih in vzor. Hvala vsem in se vidimo prihodnje leto, kaj ne?” je ob zaključku tabora povedal Tilen Basle, vodja tabora.

     

     

    Razpis za delovno mesto v Ljubljani

    Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto varstvenega ornitologa/ornitologinje v osrednji pisarni v Ljubljani.

    Kandidat/kandidatka mora izpolnjevati naslednje pogoje:

    • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije, varstva narave, agronomije ali drugega sorodnega področja,
    • znanje vsaj enega tujega jezika (prednostno angleščine),
    • vozniški izpit B kategorije,
    • zahtevnejše poznavanje programskega orodja Windows in Office (Word, Excel),
    • poznavanje GIS programskega orodja (ArcMap, ipd.),
    • seznanjenost s področjem varstva narave,
    • samoiniciativnost in dobre komunikacijske sposobnosti,
    • dobro poznavanje ptic,
    • imeti mora izkušnje s terenskim delom,
    • imeti mora izkušnje s projektnim delom,
    • zaželeno je poznavanje področja energetike.

    Prednost imajo kandidati/kandidatke z delovnimi izkušnjami s področja projektnega dela, ornitologije, varstva narave in energetike (štejejo tudi izkušnje v okviru študentskega in prostovoljnega dela).

    Kraj zaposlitve: DOPPS – osrednja pisarna v Ljubljani in občasno na terenu.

    Trajanje zaposlitve: Delovno razmerje se sklepa za določen čas enega leta zaradi projektne narave dela s polnim delovnim časom in 6 mesečnim poskusnim delom ter z možnostjo nadaljnje zaposlitve.

    Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z opisom izpolnjevanja pogojev pošljite do vključno sobote 6.7.2019 na elektronski naslov dopps@dopps.si, zadeva »Prijava na razpis za delovno mesto«.

    Razpis za delovno mesto v Ljubljani (pdf)

    Mladi bodo ob Ptujskem jezeru raziskovali navadno čigro

    Letošnji Mladinski ornitološki raziskovalni tabor ČIGRA 2019 bo prav poseben, saj bo združil mlade ornitologe iz Slovenije in Hrvaške.

    Letos je tabor vključen v čezmejni Interreg projekt »ČIGRA«, katerega namenjen je ohranjanje stabilne populacije čigre na prodiščih Save in Drave in povečati stopnjo njene ohranjenosti na območjih Nature 2000. 28 mladih iz vse Slovenije in Hrvaške bo med drugim spoznavalo, kako lahko z rednim spremljanjem številčnosti ptic, kot tudi s konkretnimi naravovarstvenimi akcijami pripomoremo k ohranjanju rečnega življenjskega prostora in njegovih prebivalcev. Na taboru se bomo še posebej posvetili raziskovanju kolonije navadne čigre na Ptujskem jezeru. Raziskovalno delo na taboru bo potekalo v skupinah, ki jih bodo vodili izkušeni ornitologi. Ob koncu tabora bodo mladi ornitologi analizirali dobljene podatke ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer bodo prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.

    Vabimo vas, da se nam pridružite na zaključni predstavitvi dela na taboru, ki bo v nedeljo, 7. julija 2019, ob 14. uri v prostorih Osnovne šole Breg, Rogaška cesta 6, 2250 Ptuj.

     

    Razpis za delovno mesto v Kopru

    Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto varstvenega biologa (m/ž) za delo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok.

    Kandidat/kandidatka mora izpolnjevati naslednje pogoje:

    • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije, varstva narave ali drugega sorodnega področja,
    • dobro poznavanje plazilcev (Reptilia) – izkušnje s terenskim delom in determinacijo,
    • imeti mora izkušnje s projektnim delom,
    • znanje dveh tujih jezikov (angleščina, italijanščina),
    • vozniški izpit B kategorije,
    • zahtevnejše poznavanje programskega orodja Windows in Office (Word, Excel),
    • poznavanje GIS programskega orodja (ArcMap ipd.),
    • seznanjenost s področjem varstva narave,
    • samoiniciativnost in dobre komunikacijske sposobnosti.

    Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami s področja herpetologije, projektnega dela in varstva narave (štejejo tudi izkušnje v okviru študentskega in prostovoljnega dela).

    Kraj zaposlitve: DOPPS – Naravni rezervat Škocjanski zatok.

    Trajanje zaposlitve: Delovno razmerje se sklepa za določen čas (okvirno do 15.12.2019) s polnim delovnim časom, z možnostjo nadaljnje zaposlitve.

    Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z opisom izpolnjevanja pogojev pošljite do vključno ponedeljka 17. 6. 2019 do 14. ure po elektronski pošti na naslov »dopps@dopps.si«, zadeva »za razpis«.

    Razpis za delovno mesto v Kopru (pdf)