Zaključil se je projekt Mobilni kot ptice

Mobilni kot ptice je skupni projekt Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Slovenske kolesarske mreže, združenja kolesarskih pobud Slovenije in hkrati sinonim ki smo ga v okviru projekta uvedli za trajnostno mobilnost na prostočasnih izletih v naravo. Z njim bi radi opozorili na to, o čemer večina ljudi do nedavnega niti ni razmišljala: da tudi z na videz nedolžnim in običajnim vedenjem v prostem času, kot je izlet v naravo z jeklenim konjičkom, na kumulativni ravni prispevamo k nastanku nepopravljive škode za naravo. Po podatkih SURS so emisije prometa v Sloveniji v letu 2014 predstavljale kar 32 % toplogrednih plinov, po uporabi osebnih avtomobilov pa smo Slovenci v evropskem vrhu.

S projektom smo želeli spodbuditi razmišljanje o negativnih spremembah, ki jih sprožamo z netrajnostnimi potovanji v naravo v prostem času in spodbujati pozitivne vedenjske spremembe. Škodo, ki jo povzročamo naravi, povzročamo tudi sebi, saj smo od nje življenjsko odvisni. Vsak pri sebi lahko razmisli in spremeni svoje vedenje. Čim več nas bo to storilo, bolj bo trajnostno razmišljanje in delovanje na tem področju družbeno sprejeto, s tem pa bodo lažje in hitrejše vse nadaljnje pozitivne spremembe.

Želite izvedeti več?

Projekt Mobilni kot ptice

Razpis za delovno mesto v Ljubljani

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto varstvenega ornitologa (m/ž) za delo na projektih v osrednji pisarni v Ljubljani.

Zahteve, ki jih morajo kandidati za razpisano delovno mesto izpolnjevati:

  • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije, varstva narave ali drugega sorodnega področja,
  • znanje vsaj enega tujega jezika (prednostno angleščine),
  • vozniški izpit B kategorije,
  • znati suvereno uporabljati programsko orodje Windows in Office (Word, Excel) na višjem nivoju,
  • znati uporabljati GIS programska orodja (npr. ArcView, MapInfo),
  • biti seznanjen s področjem varstva narave,
  • samoiniciativnost in dobre komunikacijske sposobnosti,
  • imeti izkušnje s terenskim delom.

Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami s projektnega dela, ornitologije, varstva narave in podobno (štejejo tudi izkušnje v okviru študentskega dela).

Kraj zaposlitve: DOPPS – osrednja pisarna v Ljubljani in občasno na terenu in v drugih pisarnah DOPPS.

Trajanje zaposlitve: Delovno razmerje se sklepa za določen čas enega leta s polnim delovnim časom z možnostjo nadaljnje zaposlitve.

Zbiranje vlog: Pisno prijavo z dokazili in življenjepisom (Europass) pošljite do vključno petka 24.11.2017 na naslov: DOPPS, p.p. 2290, 1001 Ljubljana, s pripisom: »za razpis«.

V življenjepisu naj kandidati podrobneje opišejo zahtevane izkušnje oz. način pridobljenega znanja. Posebej naj izpostavijo reference in morebitne objave.

Prepovejmo diklofenak!

Populacije jastrebov po svetu so v upadu in Evropa je bila do nedavnega zanje varno zatočišče. Slednje se je drastično spremenilo, ko je bila pred tremi leti je bila odobrena komercialna uporaba veterinarskega diklofenaka. V odgovor je BirdLife International pričel mednarodno kampanijo v Španiji, na Portugalskem in v Italiji, ki cilja na prepoved uporabe zdravila, ki bi lahko izbrisalo evropske jastrebe. Ne dovolimo, da se azijska katastrofa ponovi v Evropi!


 
Jastrebi so bili tisočletja vladarji neba indijske podceline; od Himalaje do južnega rta Šlinake ter od gorovja Hindukuš na zahodu, vse do gorovja Arakan na vzhodu. Njihova vladavina je imela tudi močan vpliv na kulturo in razvoj območja. Prav zato je skoraj neverjetno, da se je vladavina jastrebov v južni Aziji tako tragično končala!

Kot bi trenil

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je uporaba veterinarskega zdravila diklofenak v desetih letih povzročila izumrtje 99% populacije štirih vrst jastrebov na indijski podcelini.

99%… DEVETINDEVETDESET ODSTOTKOV! To je statistika, ki jo je potrebno ponavljati in ponavljati, dokler se ta tragična resnica je zasidra globoko v naši zavesti. Vendar kaj to število v resnici pove? Razsežnost preprosto ilustrirajo števila. Konec osemdesetih let je bilo v Indiji 80 milijonov indijskih jastrebov (Gyps bengalnsis), danes pa jih najdemo le nekaj tisoč!

Mednarodna kampanija za prepoved veterinarskega diklofenaka

Spomladi leta 2013 so v Španiji odobrili uporabo dveh zdravil za prašiče in govedo, ki vsebujeta diklofenak. BirdLife je od tistega trenutka spremljal in se boril proti novi grožnji v Evropi. Kljub temu je diklofenak sedaj legalen in komercialno dostopen v Španiji in Italiji, medtem ko so na Protugalskem vložili zahtevo za legalizacijo. V teh treh državah skupaj prebiva kar 95% celotne populacije jestrebov v Evropi.

Naravna komunalna ekipa

Jastrebi so pomembni!
 

Rešitev je preprosta. Prepovejmo diklofenak!

Samokontrola v tem primeru ni zanesljiva in varna rešitev. Pojavljanje diklofenaka v samo 1% trupel živine na prostem je v indijski podcelini praktično iztrebilo populacijo jastrebov. Po prepovedi uporabe zdravila se je izumiranje ustavilo. Obstajajo varnejše, enako učinkovite in cenovno primerljive alternative diklofenaku. Te nimajo negativnih posledic na jastrebe, živino in denarnico kmeta.


Formula za izumrtje

C14H11Cl2NO2

Obstajajo dobre alternative. Zakaj ta formula v Evropi ni prepovedana?

Nam se zdi prepoved povsem smiselna. Če se strinjate z nami, PODPRITE KAMPANIJO.


Več informacij o problematiki lahko najdete na spletni strani www.banvetdiclofenac.com.

Ustavimo nezakonito pobijanje ptic

Partnerstvo BirdLife predstavlja THE KILLING 2.0 – drugo izdajo v seriji znanstvenih pregledov obsežnosti nezakonitega pobijanja ptic na najbolj perečih območjih. Prva izdaja objavljena avgusta 2015 je z razkritjem brutalnih razsežnosti krivolova v Sredozemlju šokirala mnoge. K že zbranim rezultatom sedaj dodajamo nove iz Severne in Srednje Evrope ter Kavkaza.

Leta 2015 smo objavili prvo znanstveno študijo, ki je opredelila razsežnost pobijanja ptic na območju Sredozemlja. Grozljiv naslov poročila »The Killing« je poročal o nezakonitem poboju več kot 25 milijonov ptic letno.

S pomočjo več tisoč zvestih podpornikov smo do sedaj zbrali nekaj nujno potrebnih sredstev za zaustavitev pobojem na ključnih območjih, ki so bila razkrita v poročilu. Konkretne akcije so stekle na območjih Famagusta (Ciper), Menbej-Tishreen (Sirija) in El Manzala (Egipt), kjer na vsakem izmed njih letno pobijejo več kot pol milijona ptic.

Novo poročilo za območja Severne in Srednje Evrope ter Kavkaza ocenjuje, da je letno nezakonito pobitih med 0,4 in 2,1 milijona ptic. Posebaj zaskrbljujoče je dejstvo, da je glavni razlog za pobijanje ptic »šport« in obvladovanje »škodljivcev«.

Vodne ptice in ptice pevke sta tisti skupini ptic, ki sta med krivolovci najbolj priljubljeni. Samo v Azarbejdžanu letno nezakonito ubijejo med 160.000 in 900.000 vodnih ptic. Ujede, kot tudi golobi in grlice so prav tako visoko na lestvici priljubljenih med krivolovci. Prav skupina ujed je tista, kjer krivolov katastrofalno vpliva na največji delež vrst – krivolov vpliva na 51 od 52 vrst ujed!

Trajnostna mobilnost pri obiskovanju narave

Vljudno vas vabimo na strokovni posvet v okviru projekta Mobilni kot ptice, ki bo

v petek, 20. oktobra 2017, s pričetkom ob 10. uri

v centru za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok, Sermin 50, Koper.

Na posvetu vam bomo skupaj s predstavniki Eko sklada, Ministrstva RS za infrastrukturo in Triglavskega narodnega parka predstavili naslednje teme:

  1. Stanje na področju trajnostne mobilnosti v Sloveniji
  2. Razpoložljive finančne spodbude za področje trajnostne mobilnosti
  3. Rezultate projekta Mobilni kot ptice z dodano vrednostjo trajnostnega obiskovanja narave skupaj z analizo stanja kolesarske infrastrukture in javnega potniškega prometa na projektnih območjih in pobudami za izboljšave
  4. Primer dobre prakse: Trajnostna mobilnost v Razvojnem načrtu biosfernega območja Julijske Alpe kot trajnostne turistične destinacije

Prosimo, da svojo udeležbo potrdite do 16. oktobra 2017 na naslov natasa.salaja@dopps.si.

Registracija udeležencev se prične ob 9.30 uri.

Prisrčno vabljeni!

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Slovenska kolesarska mreža

Prešteli smo več kot 4 milijone ptic

Letošnjega Evropskega dneva opazovanja ptic (EuroBirdwatch17) se je po vsej Evropi udeležilo več kot 21 tisoč ljudi. 41 nacionalnih partnerjev BirdLife International v Evropi in osrednji Aziji je skupaj pripravilo 934 dogodkov spremljanja jesenske selitve ptic na njihova južna prezimovališča.

Evropski dan opazovanja ptic (EuroBirdwatch) se v Evropi tradicionalno odvija vsak prvi vikend v oktobru že vse od leta 1993. Cilj dogodka je popularizacija opazovanja ptic, hkrati pa dvigovanje zavesti o potrebi varstva ptic selivk na njihovi poti proti prezimovališčem. Dogodki so odlična priložnost za vse, ki želijo stopiti v svet ptic in s pomočjo lokalnega strokovnjaka opazovati jesensko selitev ptic, ki poteka leto za letom.

Letos je pri organizaciji dogodkov sodelovalo 41 BirdLife International partnerjev iz Evrope in osrednje Azije. Po prvih rezultatih je bilo organiziranih 934 dogodkov, katerih se je udeležilo 21.704 ljudi, skupaj pa smo opazovali več kot 4 milijone ptic selivk.

Evropski dan opazovanja ptic je privabil ljudi vseh starosti in jih spodbudil k občudovanju tega neverjetnega pojava, hkrati pa jih opomnil na nevarnosti, ki jih ptice srečajo na svojih dolgih poteh. Podatke je letos zbral in obdelal slovaški BirdLife partner SOS/BirdLife Slovakia in so dostopni na tej POVEZAVI. Spodaj z vami delimo kratek pregled nekaterih izjemnih opazovanj:

Škorec je bil v Sloveniji daleč najštevilčnejša vrsta, vendar tudi drugod v Evropi ni zaostajal veliko za prvim mestom. Foto: Bor Mihelič

TOP 3 – organiziranih dogodkov
Madžarska – 123
Nizozemska – 120
Poljska – 112

TOP 3 – obiskovalcev
Madžarska – 3919
Švica – 3695
Belorusija – 2219

TOP 3 – opazovanih ptic
Finska – 1.285.000
Švedska – 980.000
Madžarska – 479.054

TOP 3 – najštevilčnejše vrste
belolična gos – 670.000+
škorec – 620.000+
vrbji kovaček – 545.000+

Evropski dan opazovanja ptic v Sloveniji

V Sloveniji smo za vas pripravili 11 dogodkov po vsej državi, katerih se je udeležilo 290 ljudi. Skupaj smo tako opazili nekoliko več kot 35.290 ptic, izmed katerih so bile najpogostejše škorec, mlakarica in velika sinica. Nabralo se je kar nekaj zanimivih opazovanj! Na Medvedcih so bile opazovane črne prosenke, veliki škurh in veliki srakoper, v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok pa presenetljivo veliko modrih taščic, srpičnih in bičjih trsnic ter vodomcev. Za pravo majhno senzacijo je v Krajinskem parku Sečoveljske solne poskrbel mlad plamenec.

Jesenske novice s ptičjega sveta

V novi številki revije Svet ptic

V jesenski številki varstvenih tem ne manjka. Nekaj več prostora smo tokrat namenili našemu biseru na skrajnem vzhodu države – Goričkemu. Avtorji so naredili zanimivo raziskavo o tem, ali se goričke travnike upravlja v prid biotski pestrosti, kakšno mnenje o Naturi 2000 in varstvu okolja prevladuje med domačini in še marsikaj zanimivega. Kakšno pa je varstvo narave Ljubljanskega barja? O tem piše Al Vrezec. Bomo varovali le vrste, ki nam jih narekuje evropska zakonodaja ali bomo pod drobnogled in v varstvo resno jemali tudi vrste, ki so ogrožene v naših krajih? »Ko bomo trend izginjanja vrst priznali kot resen problem, bomo še imeli možnost, da jih pridobimo nazaj,« nas v članku o klavžarju Eden izmed stotih opozarja tudi Davorin Tome.

Žigu Herbersteinu, ki je prvi zapisal nekatere vrste ptic in živali pri nas, o selitvah ptic in telemetrijskem spremljanju na tej poti, onesnažilih PCB, ki vplivajo celo na spremenjeno petje ptic in še marsikaj.

Se je poleti kaj dogajalo v društvu? V poletnih mesecih se je odvil mladinski ornitološki raziskovalni tabor na Kolpi, bili smo soorganizatorji zanimive razstave Glasniki, v septembru otvorili Naravni rezervat Ormoške lagune itd.

Pestrih novic je veliko, zato vabljeni k čim prejšnjemu branju! Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

V novi številki je prišlo do neljube napake, ko smo navedli napačno ime avtorja čudovite naslovnice klavžarja. Fotografijo je naredil Davorin Tome. Za napako se mu iskreno opravičujemo. Uredništvo

Kazalo

  • 6 Travniki na Goričkem: se jih upravlja v prid biotski raznovrstnosti?
  • 12 Gran Canaria – ptičji svet pod nekdanjim vulkanom
  • 16 Eden izmed stotih
  • 19 Ali PCB-ji spremenijo ptičjo pesem?
  • 20 Varstvo narave Ljubljanskega barja
  • 22 Grivar
  • 24 Selitev, čar opazovanja ptic in njihovih osupljivih razdalj
  • 32 Žiga Herberstein, prvi zapisovalec nekaterih vrst ptic in živali
  • 35 Sledenje modri taščici v Azijo
  • 36 Jesenska opazovanja v naravi
  • 38 Bilo je ob Kolpi …
  • 40 Glasniki
  • 42 Otvoritev Naravnega rezervata Ormoške lagune
  • 44 Novice
  • 48 Ptičje prigode
  • 51 Fotoulov

PDF revije Svet ptic, leto 2017, letnik 23, številka 03.
Elektronske različice revije so dostopne tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Obisk dekanje Acharya Narendra Dev College

14.septembra 2017 smo imeli posebno priložnost predstaviti naše delo v naravnih rezervatih dr. Savithri Singh, ki je dekanja univerze Acharya Narendra Dev College, ta pa spada pod Univerzo v Delhiju v Indiji.

Savithri je navdušena ornitologinja in se je med strokovnim obiskom Slovenije odločila obiskati Iški Morost in Škocjanski zatok. V Sloveniji je v okviru bilateralnega SLO-IND projekta (Ocena izpostavljenosti in vplivov na zdravje kot posledica onesnaženja zraka in Hg kontaminacije na obremenjenih območjih v Indiji in Sloveniji) na Institutu Jožef Stefan obiskala Odsek za znanosti o okolju, kot predavateljica pa se je v Ljubljani udeležila tudi 2. svetovnega kongresa o prosto dostopnih izobraževalnih virih. Več o njenem delu je dostopno TUKAJ. Obe območji sta jo navdušili, posebej pa Škocjanski zatok z izvrstnimi možnostmi za opazovanje ptic. Na terenu v Zatoku smo srečali dve skupini otrok, ki jih je vodila neutrudna Bojana. Naša gosta je nagovorila učence in poudarila pomen zavarovanih območij tako za varstvo narave kot za izobraževanje. Velikokrat je žal tako, da nam domače vrednote odstrejo šele tujci.

Savithri je nagovorila učence in poudarila pomen zavarovanih območij tako za varstvo narave kot za izobraževanje. Foto: Damijan Denac