Mladi ornitologi raziskovali Cerkniško jezero

V začetku meseca se je končal Mladinski ornitološki raziskovalni tabor »Cerknica 2018«, že 29. zapovrstjo. Kot že ime samo namiguje, se je tokrat odvijal v okolici Cerkniškega jezera, ki je bilo v središču našega zanimanja. Kako smo se imeli? Odlično! Kaj smo počeli? To vam pa razkrijemo v nadaljevanju.

Letošnji tabor je potekal med 24. junijem in 1. julijem v kraju Zelše, kamor se je v kočo za dober teden utaborilo 23 mladih ornitologov in 7 mentorjev. V čudovitem ambientu Cerkniškega jezera in s pogledom na okoliške hribe nam tudi muhasto vreme ni prekrižalo načrtov. Po zajtrku se je vsaka od šestih skupin odpravila na teren, v popoldanskem času pa smo izvedli več skupnih aktivnosti. Obiskali smo Križno jamo, se odpravili na kolesarski izlet v Rakov Škocjan in se z lojtrnikom popeljali ob Cerkniškem jezeru. Prisluhnili smo tudi predavanju o medvedu v Sloveniji in predstavitvi Notranjskega regijskega parka. V času, ko se je odvijalo svetovno prvenstvo v nogometu seveda nismo morali spregledati tudi tega. Ker nismo imeli televizije in interneta smo se odločili, da nogomet ob večerih raje kar igramo.

Na taboru je delovalo šest raziskovalnih skupin, vsaka pa se je posvetila svoji raziskovalni temi. Kaj so med tem ugotovili, pa vam sporočajo v naslednjih odstavkih.

Travniške ptice in metulji
Mentorja: Bia Rakar, Alex Kotnik
Udeleženci: Svit, Tibor in Urh
Skupina je popisovala travnike v okolici Cerkniškega jezera, zapeljali pa smo se tudi do Bloške planote, Loške doline in pregledali travnike na Slivnici. Med zanimivejšimi vrstami, ki smo jih opazili so škrlatec, repnik, drevesna in travniška cipa, črna štorklja, rjavi srakoper, repaljščica in poljski škrjanec – našli smo tudi njegovo gnezdo in lupino enega jajca. Poleg ptic smo opazovali in spoznavali tudi metulje in druge žuželke, predvsem mravlje, ki jih Svit zelo dobro pozna. Vreme ni bilo najbolj naklonjeno popisovanju metuljev, vendar smo kljub temu našli 30 različnih vrst dnevnih metuljev, med katerimi je bil najpogostejši travniški lisar. Največje število vrst, tako ptic kot tudi metuljev, je bilo na še nepokošenih, cvetočih travnikih z mejicami (grmi in drevesi). Na poti do Slivnice nas je presenetila in razveselila še divja mačka!

Rjavi srakoper
Mentorica: Neža Kocjan
Udeleženci: Jakob, Nejc, Lovro in Sacha
Skupina, ki je popisovala rjavega srakoperja, je kislemu vremenu navkljub uspela popisati 4 izmed zadanih popisnih ploskev. Rjavi srakoper, kot značilni predstavnik ptici kulturne krajine, za svoj življenjski prostor izbira travnike, pašnike, košenice ter celo stare sadovnjake. Lovi s preže, zato s pridom uporablja različne strukture, ki mu jih okolje ponuja. Rjave srakoperje smo zabeležili na vejah dreves in grmov, na ograjah njiv, pašnikov in travnikov ter na žicah daljnovodov. Na ploskvi okoli vasi Zelše smo zabeležili največ osebkov kar 29, najmanj le 5 pa smo jih zabeležili na ploskvi v vasi Lipsenj, čemur je nedvomno botrovalo tudi slabo vreme na dan popisa v Lipsnju.

 

Gozdne ptice in orhideje
Mentorja: Mitja Denac, Matija Medved Mlakar
Udeleženci: Rok, Maks in Jon
Skupina je ves tabor preživela na pobočjih Javornikov in Snežnika, globoko v nedotaknjenih dinarskih gozdovih. Na naključnih točkah smo beležili tip gozda (glede na starost in vrsto dreves ali gospodarsko izkoriščenost) in opažene vrste ptic. Največ ptic prebiva v gozdnih rezervatih, kjer je veliko starih ali odmrlih dreves, zlasti zanimivo pa je bilo opazovati zastopanost različnih ptičjih vrst v različnih gozdovih. Od zanimivejših vrst velja omeniti številne kozače, rdečeglave kraljičke, kaline, krivokljune, črno štorkljo … Veliko pozornosti smo namenjali tudi drugim gozdnim živalim (opazovali smo kune belice, lisice, ogromno jelenov, 2 jazbeca in zaspanega polha), metuljem in divjim orhidejam.

Ujede Cerkniškega jezera
Mentor: Tilen Basle
Udeleženci: Lan, Jakob, Lovro in Karlo
Cilj skupine je bil popisati ujede na in v okolici Cerkniškega jezera. Ker je bilo tekom tabora vreme za popis le teh precej neugodno, smo nekaj časa namenili tudi opazovanju travniških in vodnih ptic. Tekom tabora smo s pomočjo podatkov, ki so jih prispevale tudi druge skupine največkrat opazovali postovke, kanje, rjave lunje in škrjančarje. Redkejši so bili sršenarji, kragulji in skobci. Opazovali smo tudi redkega kačarja, vendar smo se zanj morali odpraviti vse do vznožja Nanosa. V popoldanskem času smo opravili tudi popis gnezd belih štorkelj v okolici Cerkniškega jezera.

Vodne ptice
Mentor: Dejan Bordjan
Udeleženci: Jošt, Tin, Lana in Mojca
Cerkniško jezero je mokrišče svetovnega pomena in kot tako vedno vredno pozornosti. Kljub temu pa to ni edina vodna površina v okolici. Raziskovalna skupina je več dni popisovala Cerkniško jezero, popisala pa tudi Loško dolino ter Bloško jezero. Popisali smo 42 vrst vezanih na vodo od tega 31 gnezdilk. Prav vse vrste so bile opazovane tudi na Cerkniškem jezeru, med tem, ko je siva čaplja gnezdila samo v Loški dolini. Na Cerkniškem jezeru so bile najštevilčnejše gnezdilke bičje trstnice ter trstni strnadi, številčne pa so bile tudi liske, mlakarice ter čopasti ponirki. Dobro so bile zastopane tudi tukalice ter čapljice. Redkejše potencialne gnezdilke so bile kostanjevka, konopnica, reglja, raca žličarica ter kreheljc. Zanimivo je bilo tudi zadrževanje para beloličnih čiger.

Škrlatec
Mentor: Janez Leskošek
Udeleženci: Gašper, Janez in Jakob
Skupina je na Cerkniškem polju popisovala škrlatca, pri nas redko in slabo poznano ptico iz družine ščinkavcev, ki si za habitat izbira zaraščajoče se vlažne travnike. Vsak opažen osebek so zabeležili na zemljevidu in zapisali, v kakšnem habitatu se je nahajal. Vrsto so si lahko res dobro ogledali (še posebej živo rdeče samce), saj so opazili kar 36 osebkov! Vzeli so si tudi en dan za vzpon na Nanos, kjer so opazili slegurja, drevesno cipo, gorsko sinico, sokola selca in grmovščico.
 

Tabor se je zaključil v nedeljo, 1. julija 2018 v Zelšah, kjer so mladi zbranim predstavili svoja odkritja in vtise s tabora. Mladim je prisluhnilo več kot 40 ljudi, večinoma staršev in domačinov.

Tabor je letos potekal v okviru projekta LIFE Stržen. Ob tej priložnosti bi se za pomoč pri organizaciji radi zahvalili Notranjskemu regijskemu parku in Zavodu RS za varstvo narave, ki sta tudi projektna partnerja.

Posebna zahvala pa gre seveda vsem mentorjem, mladim in njihovem staršem, ki so nam zaupali in z nami tako ali drugače preživeli taborni teden!

                         

 

Komu zvoni? Koscu na Ljubljanskem barju …

V torek, 3.7. 2018 se je na Igu odvila novinarska konefernca, kjer je bil medijem predstavljen projekt PoLjuba – »Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja«. S projektom smo na DOPPSu pričeli že v januarju 2018.

Projekt se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in v manjšem delu iz nacionalnega proračuna in bo trajal do izteka leta 2021. Vodilni partner projekta je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, poleg DOPPS-a pa v njem sodelujeta tudi Zavod RS za varstvo narave in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. V projektu si bomo prizadevali za vzpostavljanje in ohranjanje ugodnega stanja treh habitatnih tipov, ene rastlinske ter sedmih živalskih vrst, določenih v Programu upravljanja območij Natura 2000.

Kosec Foto: Peter Buchner

Na DOPPSu bomo svoje projektne aktivnosti usmerili predvsem v vrsto kosec (Crex crex), kjer bomo z upravljanjem na celotni površini zavarovanega območja Iški morost skušali doseči obnovitev pomembnega življenjskega prostora te močno ogrožene travniške ptice.

Kosec je zelo posebna vrsta, značilna za poplavljene, ekstenzivne travnike, kot so nekoč prevladovali na območju Ljubljanskega barja. Ker pa je takšnih travnikov čedalje manj in vse bolj prevladuje intenziviranje kmetijske prakse populacija kosca na barju močno upada. Pred 20 leti smo imeli na tem območju polovico vseh koscev v državi, letos pa je rekordno nizko leto, in smo našteli le 46 pojočih samcev, kar je 15% populacije izpred 20 let. Vzroki za takšen upad so znani: vse bolj napredujoče intenziviranje kmetijske prakse, predvsem izsuševanje barja, preoravanje travnikov v njive, intenziviranje travnikov, itd. in rezultat je zelo nesrečen graf, ki ga za kosca imamo.

Naše projektne aktivnosti bodo usmerjene v upravljanje na celotni površini zavarovanega območja, kjer bomo skušali doseči obnovitev pomembnega življenjskega prostora te močno ogrožene travniške ptice. To bomo dosegali s prilagojeno košnjo in spravilom, z odstranjevanjem krhlike, z ročnim odstranjevanjem grmičevja ter z zatiranjem zlate rozge. Samo kakovost travnikov bomo izboljševali tudi s povečanjem vlažnosti, pri čemer bomo opremili osuševalne jarke z mikrozapornicami. S tem bomo izpolnili dva zelo pomembna cilja, in sicer veliko vlažnost v času vegetacije (z nameščanjem zapornic) in povečano nosilnost terena z začasno osušitvijo v času košnje in spravila (z umaknjenimi zapornicami). Pravo razmerje suhosti/vlažnosti bomo spremljali s pomočjo piezometrov (napravo za spremljanje nivoja vode), ki nam bodo pokazali učinkovitost naših ukrepov.

Na takšen način bomo pridobili znanje za nadaljnje upravljanje z območjem in z vlažnimi travniki na Barju nasploh, ter pomagali koscu in spremenili trend na grafu.

Poletna številka revije SVET PTIC

Podnebnim spremembam in izginjanju biotske pestrosti, največjih okoljskih problemih današnjega časa, se ne moremo izogniti. V lani objavljeni raziskavi so ugotovili, da je negativni odziv na podnebne spremembe opazen že pri skoraj četrtini od 1.272 zajetih vrst ptic. Glas varstva narave je v teh procesih nujno potreben, saj se število vrst na našem planetu stalno manjša, nas v poljudnem prispevku opozarja Tanja Šumrada. V naravovarstveni poduk nam je zato lahko tudi članek o izumrli huji z Nove Zelandije. A izginjanje vrst se dogaja tudi na našem pragu. Naša domorodna močvirska sklednica je ogrožena. Raziskovalci ugotavljajo, da se populacija na Ljubljanskem barju stara in bo izumrla, če ne bomo zagotovili uspešnega razmnoževanja. V Sloveniji je znanih le nekaj populacij, kjer se sklednice še uspešno razmnožujejo. To je za vrsto izjemno malo in naša odgovornost je, da poskrbimo za izboljšanje.

V tej številki vas bodo očarali Maskarenski otoki, ki so se sredi Indijskega oceana tisočletja skrivali pred človeškimi očmi. Tudi na teh otokih so se dogajala izumiranja vrst, med njimi je za vedno izginil karizmatični dodo.

Med pticami predstavljamo podhujko, skrivnostno vrsto, ki jo v topli poletni noči lahko srečamo na kakšni lokalni cesti. Zvest in izvrsten fotograf Danilo Kotnik nas navdušuje s krasnimi poletnimi fotografijami. Navdušeni pa boste tudi nad ilustracijami, še bolj pa nad življenjsko zgodbo začetnika sodobne ornitologije in enega največjih svetovnih slikarjev portretov ptic, Jamesa Johna Audubona. Njegova mojstrovina, Ptice Amerike, s 500 portreti ptičjih vrst ostaja ena izmed najbolj redkih in slavnih ilustriranih knjig.

Druga polovica revije se kar šibi od številnih zanimivih društvenih dejavnosti – Dan odprtih vrat čiger, Svetovni dan škurhov, popisi, novi projekti, nove zaposlitve v pisarni DOPPS idr.

Veliko lepih doživetij na počitnicah želim in se veselim vašega sodelovanja pri nastanku revije tudi v prihodnje.

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Podnebne spremembe in varstvo ptic
  • 11: Naravovarstveni poduk iz preteklosti – huja
  • 14: Močvirska sklednica, prikrita prebivalka naših voda
  • 16: Med pticami in naravo maskarenov
  • 20: Podhujka
  • 22: Kdo bo lažje preživel podnebne spremembe
  • 23: E-priročnik za določanje ptic
  • 24: Skozi objektiv
  • 26: John James Audubon
  • 28: Preživetje ujed in sov
  • 30: Poletna opazovanja v naravi
  • 32: Program predavanj, izletov in akcij DOPPS, september 2018
  • 33: Dan odprtih vrat kolonije čiger
  • 34: Svetovni dan škurhov v Sloveniji in popis
  • 36: Novice
  • 48: Prigode
  • 51: Fotoulov

PDF revije Svet ptic, leto 2018, letnik 24, številka 02.
Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Cerkniško jezero bodo raziskovali tudi mladi

Letošnjo pomlad smo na društvu pričel izvajati več obsežnejših raziskav, zato je bila temu primerna tudi sezona na terenu. V okviru projekta LIFE Stržen smo pričeli z intenzivnimi popisi ptic na Cerkniškem jezeru, v naslednjem tednu pa bodo te raziskovali še mladi iz vseh koncev države. V nedeljo se namreč prične Mladinski ornitološki raziskovalni tabor »Cerknica 2018«.

Udeleženci MORT v letu 2017, ko smo skupaj raziskovali reko Kolpo.

Letos bo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v okviru projekta LIFE Stržen organiziralo Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki bo med 24. junijem in 1. julijem potekal v kraju Zelše ob Cerkniškem jezeru.

24 udeležencev bo na taboru spoznavalo, kako lahko z rednim spremljanjem številčnosti ptic, kot tudi s konkretnimi naravovarstvenimi akcijami pripomoremo k ohranjanju mokrišč, podrobneje pa bodo spoznali tudi različne življenjske prostore v okolici jezera. Raziskovalno delo na taboru bo potekalo v skupinah, ki jih bodo vodili izkušeni ornitologi. Ob koncu tabora bodo mladi ornitologi analizirali dobljene podatke ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer bodo prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.

Vabimo vas, da se nam pridružite na zaključni predstavitvi dela na Mladinskem ornitološkem raziskovalnem taboru »Cerknica 2018«, ki bo v nedeljo, 1. julija 2018, ob 14. uri v Lovskem domu LD Cerknica, Zelše 8d, 1380 Cerknica.

 

Ponovno prelomljene obljube s strani črnogorske vlade glede Ulcinjskih solin

Naravovarstvene organizacije pozivajo k podpisu mednarodne peticije za ohranitev Ulcinjskih solin v Črni gori. Ponoven zagon proizvodnje soli bi pomagal pticam in ljudem.

Visoki predstavniki vlade Črne gore so ponovno prelomili obljubo o zaščiti Ulcinjskih solin, življenjskega prostora več kot 250 vrst ptic. Naravovarstvene organizacije EuroNatur, BirdLife International, CZIP in MSJA so zato razširile svoje aktivnosti v boju za ohranitev solin in zagnale spletno peticijo. Organizacije zahtevajo od predsednika vlade Duška Makrovića, da solinam podeli varstven status, ponovno zažene proizvodnjo soli ter ohrani območje v lasti ljudstva.

Ulcinjske soline so eno najpomembnejših mokrišč na jadranski obali in mednarodno pomembno počivališče, ki omogoča preživetje več deset tisoč selečim se pobrežnikom in vodnim pticam. Aprila letos je Pavle Radulović, minister za trajnostni razvoj in turizem razglasil, da je vlada podprla razglasitev celotnega območja solin kot naravnega rezervata, hkrati pa je začrtal jasno pot do realizacije. Prvi ukrepi naj bi se izvedli nemudoma, vendar se do danes ni nič spremenilo.

Pritisk prihaja tudi s strani Evropske unije. V poročilu o napredku približevanja Črne gore Evropski uniji je bilo že tretjič zapored izpostavljeno, da je zaščita Ulcinjskih solin pogoj za vstop države v območje EU.

Podpišite peticijo za zaščito Ulcinjskih solin.
Več informacij o dogajanju na območju lahko izveste tudi v kratkem dokumentarnem filmu.

Dan ob koloniji navadnih čiger

Preteklo soboto smo člani Štajerske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic v okviru projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020) organizirali Dan odprtih vrat kolonije čiger na Ptujskem jezeru. Poleg navadnih čiger na otokih gnezdijo še rečni in črnoglavi galebi, zato je pogled na polno zasedene otoke posebno doživetje.

Dan se je začel vremensko manj prijetno za obisk največjega stalnega jezera v državi. Kljub temu smo imeli že v dopoldanskih urah polne roke dela z deljenjem informacij, znanja in izkušenj mimoidočim radovednežem. Ornitološko opazovalnico in njeno okolico smo prelevili v mini informacijsko središče o navadni čigri, obiskovalci pa so si lahko kolonijo ogledali od blizu s pomočjo teleskopov in daljnogledov. Pogled skozi teleskop je razkril številne mladiče, ki so ves dan neutrudno klicali svoje starše, da bi dobili kaj za pod kljun. Posledično smo lahko uživali v pogledu na odrasle osebke med lovljenjem in odnašanjem rib do mladičev. Obiskovalci so si lahko domov odnesli tudi tiskane publikacije našega društva o različnih tematikah in se pred odhodom posladkali z gibanico, češnjami ter domačim jabolčnim sokom.

Popoldansko sončno in toplo vreme je privabilo nekoliko več obiskovalcev ter ustvarilo idealne pogoje za nekaj lepih fotografij ptic. Dan so poleg glavnih zvezd navadnih čiger popestrili še poljski vrabec, ki gnezdi na ornitološki opazovalnici, par čopastih ponirkov, ki sta izvedla kratek svatovski ples, številne lastovke, ki so se spreletavale nad nami in nekaj vrst rac.

Za konec bi se radi zahvalili vsem, ki ste si vzeli čas in nas obiskali ter prisluhnili našemu navdušenemu pripovedovanju o edini koloniji navadnih čiger v celinskem delu Slovenije.

Vabilo na skupščino DOPPS 2018

Spoštovana članica, spoštovani član!

Prisrčno vas vabimo, da se udeležite letnega zbora članov Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki bo v petek, 22. junija 2018, ob 17. uri v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) v Prešernovi dvorani, Novi trg 3, Ljubljana.

Dnevni red

  • Otvoritev Skupščine DOPPS, izvolitev zapisnikarja in overiteljev zapisnika
  • Poročilo o delovanju DOPPS v letu 2017
    • Vsebinsko poročilo (pisarna in sekcije)
    • Finančno poročilo
    • Poročilo Nadzornega odbora
  • Volitve temeljnih organov
  • Sprememba statuta
  • Podelitev priznanja Zlati legat
  • Podelitev priznanja Aviana
  • Naj ornitolog 2017

Sprememba statuta DOPPS

Statut DOPPS je temeljni akt društva, ki je namenjen opredelitvi poslanstva in dejavnosti društva ter temeljnih razmerij znotraj organizacije. Sedanji statut, ki je bil v obstoječi zasnovi prvič sprejet na letni skupščini DOPPS leta 2001, smo v preteklih letih že večkrat dopolnili glede na nove potrebe, ki so pojavile tekom razvoja organizacije, in glede na spremembe pravnega reda države. Upravni odbor DOPPS je v lanskem letu ocenil, da je prišel čas za celovito prenovo statuta, ki bo bolj poenotila besedilo ter ga uskladila z možnostmi in določili veljavnega Zakona o društvih, predvsem pa omogočila lažje delo v prihodnosti in po potrebi razmerja na nekaterih področjih tudi bolj jasno opredelila.

V ta namen je upravni odbor junija 2017 imenoval delovno skupino v sestavi Rudolf Tekavčič (predsednik), Gregor Bernard, Damijan Denac, Gregor Domanjko, Tomaž Jančar, Tomaž Mihelič in Tanja Šumrada. Delovna skupina je pripravila predlog novega statuta, ki ga je upravni odbor obravnaval na svoji seji 31. maja 2018 in bo za sprejem predlagan na letošnji skupščini DOPPS, ki bo potekala 22. junija 2018.

Predlog spremembe ne posega bistveno v samo zasnovo akta, ga pa na več mestih vsebinsko dopolnjuje in spreminja nekatera razmerja. Ključne vsebinske spremembe so:

  • uveljavitev možnosti dveh zakonitih zastopnikov društva,
  • prenova postopka odklonitve članstva,
  • vzpostavitev možnosti elektronske oblike včlanitve in obveščanja članov o ključnih dogodkih (npr. sklic skupščine, zbora članov sekcij ipd.),
  • dopolnitev postopka volitev temeljnih organov,
  • bolj podrobna opredelitev nalog in pristojnosti upravnega odbora,
  • bolj podrobna opredelitev delovanja regionalnih in mladinske sekcije.

Zaradi večjega števila, predvsem manjših, sprememb bo predlog novega statuta, ki je objavljen na spodnji povezavi, v glasovanje na skupščini predložen v celoti.

Veljavni statut DOPPS
Predlog novega statuta DOPPS

Dan odprtih vrat kolonije čiger

Na otokih Ptujskega jezera gnezdi edina stalna kolonija navadnih čiger v celinskem delu Slovenije. V koloniji jim družbo delajo še rečni in črnoglavi galebi, ki za gnezdenje izbirajo podoben življenjski prostor. Da slednji ostane zanje primeren, vsako leto skrbijo številni prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

 

V soboto, 9. junija 2018 vas vabimo na Dan odprtih vrat kolonije čiger na Ptujskem jezeru.

 

Med 10. in 18. uro bodo pri ornitološki opazovalnici na desnem bregu jezera z vami prostovoljci, ki vam bodo povedali več o varstvu navadne čigre pri nas, hkrati pa si boste lahko z ornitologi ogledali dogajanje v koloniji nedaleč stran.

Dogodek bo tudi priložnost, da spoznate delo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Zakaj navadna čigra?
Navadna čigra (Sterna hirundo) je približno 120 gramov težka ptica, ki prebiva na peščenih ali kamnitih obalah morskih kot tudi celinskih voda. V Sloveniji gnezdi 128–315 parov, od tega skoraj polovica teh na Ptujskem jezeru, kjer se nahaja tudi edina stalna kolonija teh ptic v celinskem delu države. Kolonija na otokih Ptujskega jezera je popolnoma odvisna od prostovoljnega upravljanja prostovoljcev DOPPS, brez katerih bi bili otoki za gnezdenje te vrste neprimerni.

Navadne čigre preživijo zimo ob obalah ekvatorialne Afrike in na leto preletijo več tisoč kilometrov. Z raziskavami bomo v prihodnjih letih poskušali ugotoviti, kje na reki Dravi se navadne čigre prehranjujejo ter kam se jeseni odselijo naše čigre.

Spoznajte navadno čigro in si z ornitologi oglejte dogajanje v koloniji na Ptujskem jezeru!

Dogodek bo organiziran v sklopu projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020).

Z gasilsko vajo vznemirjali in ogrožali kolonijo ogroženih ptic

Na otokih Ptujskega jezera gnezdi edina kolonija rečnega galeba (Chroicocephalus ridibundus) v Sloveniji, hkrati pa tudi edina kolonija navadne čigre (Sterna hirundo) v kontinentalnem delu države. Za vzdrževanje populacij obeh vrst je potrebno redno naravovarstveno upravljanje otokov, ki ga izvajajo prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

V soboto, 19. maja 2018 je bilo Ptujsko jezero uporabljeno kot poligon demonstracije gašenja s helikopterjem iz zraka. Aktivnost je potekala nad in v bližini gnezditvenih otokov kolonije rečnih galebov in navadne čigre. Jezero sta nizko preletavala letalo in helikopter, ki je med otoki zajemal vodo, katero je nato nekajkrat razpršil v bližini in po gnezditvenih otokih.

Predstavitev gašenja v sklopu srečanja Gasilske zveze Slovenije na Ptujskem jezeru, 19.5.2018 je bila v nasprotju z določili Zakona o ohranjanju narave (Ur. l. RS 96/2004). Ocenjujemo, da se je zaradi prikaza gašenja in aktivnosti helikopterja ter letala na Ptujskem jezeru bistveno povečal negativni vpliv na kvalifikacijske vrsti ptic območja SPA Drava, ki tukaj gnezdita kolonijsko; rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus), navadna čigra (Sterna hirundo).

Območje Ptujskega jezera spada med posebna varstvena območja Natura 2000, hkrati pa je desna stran jezera zaradi gnezditvenih kolonij prej omenjenih vrst razglašena za varstveno cono C, kjer velja poseben varstven režim. Na društvu se sprašujemo, zakaj je helikopter izven kriznih razmer uporabljal desno stran jezera in s tem vznemirjal in ogrožal gnezdeče ptice in če, kdo in na podlagi katerih argumentov je izdal dovoljenje za takšno vajo?

Kolonija ptic na otokih Ptujskega jezera je v tem trenutku sredi gnezditvene sezone, izlegli so se prvi mladiči rečnih galebov in navadnih čiger. Ob rednem vsakoletnem naravovarstvenem upravljanju, se letos na otoku vršijo tudi raziskave gnezditvene uspešnosti in prehranjevalnih navad ciljnih vrst v okviru mednarodnega projekta. Rezultati raziskav bodo povečali naše znanje o vrstah, kar bo v prihodnje pripomoglo k uspešnejšem varovanju. Motnje, ki smo jim bili priča v soboto, negativno vplivajo tudi na raziskovalno in projektno delo in ga lahko celo povsem onemogočijo.

Stanje in morebitne posledice sobotnega dogodka bomo s terenskim obiskom kolonije preverili v prihodnjih dneh.

DOPPS je o primeru obvestil Inšpektorat RS za okolje in prostor.