Novice

Zadnje objavljene novice:

Na Ptujskem jezeru gnezdilo več kot tisoč parov ptic

, Novice

Ptujsko jezero je skozi vso leto eno najpomembnejših mokrišč za ptice v državi. Letošnjo pomlad je na otokih, ki jih vzdržujejo številni prostovoljci, gnezdilo izjemno veliko število ptic.

Uspešno leto za kolonijske gnezdilke

Del kolonije na enem izmed dveh prodnatih otokov.

Na otokih in drugih strukturah Ptujskega jezera gnezdi mešana kolonija rečnih in črnoglavih galebov ter navadnih čiger. Pomembnost varstva kolonije so člani DOPPS prepoznali že leta 1980, ko so izvedli prvo akcijo odstranjevanja zarasti na takrat edinem Malem otoku. Od takrat so bili zgrajeni trije novi gnezditveni otoki, ptice pa so za gnezdenje pričele uporabljati tudi podstavka daljnovodnih stebrov. Število ptic je zaradi novih pridobitev in boljšega upravljana pričelo naraščati, v letu 2006 pa je na Novem otoku pričel gnezditi tudi črnoglavi galeb, nova gnezdilka za Ptujsko jezero.

Poseben porast kolonijskih gnezdilk smo zabeležili po letu 2015, ko sta bila na jezeru zgrajena dva velika prodnata otoka. Letošnje leto je kolonija na Ptujskem jezeru štela 988 parov rečnih galebov, 26 parov črnoglavih galebov in 218 parov navadnih čiger. Takšnih števil nismo zabeležili še nikdar prej! Števila bi najverjetneje bila še nekoliko višja, saj je v mesecu aprilu iz še vedno neznanega vzroka poginilo približno 200 rečnih galebov.

Nove raziskave za učinkovitejše varstvo

Kljub rezultatom, ki kažejo na uspešno upravljanje z gnezdišči na Ptujskem jezeru, pa je za dolgoročno in uspešno varstvo kolonijskih ptic potrebno izvedeti več o njihovih navadah in stanju v koloniji. Z letošnjim letom smo se v okviru projekta ČIGRA osredotočili na varstvo navadne čigre, saj kolonija na Ptujskem jezeru predstavlja našo celotno celinsko populacijo te vrste. Z raziskavami bomo poskušali ugotoviti lovna območja navadnih čiger, spremljati njihovo selitev v Afriko, z dodatnimi genskimi analizami pa ugotoviti, kateri populaciji pripadajo naše čigre.

Navadna čigra z nameščenim oddajnkom in prvi rezultati spremljanja njene dnevne aktivnosti. Foto: Matej Gamser

Brez podpornikov in prostovoljcev ne gre

Uspešno upravljanje z otoki na Ptujskem jezeru bi bilo brez pomoči številnih prostovoljcev nemogoče. Danes si pri delu pomagamo tudi z mehanizacijo, vendar so kljub temu marljive roke prostovoljcev tiste, ki omogočijo izvedbo akcije. V letu 2017 se je akcije udeležilo 35 prostovoljcev, ki so v šestih urah z otokov odstranili vso zarast. S tem so v letu 2018 omogočili gnezdenje rekordnemu številu kolonijskih gnezdilk.

Letos bomo akcijo izvedli v nedeljo, 23. septembra 2018 (akcija je zaradi napovedi slabega vremena prestavljena iz sobote). Zbrali se bomo ob 9. uri ob Ptujskem jezeru. Lepo vabljeni vsi, ki ste s svojim delom pripravljeni pomagati pticam na Ptujskem jezeru. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da svojo sodelovanje potrdite na naslov tilen.basle@dopps.si ali na 051 636 224. Točno zborno mesto in podrobnejša navodila bomo prijavljenim sporočili nekaj dni pred akcijo. Akcijo bomo izvedli v okviru projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020).

   

Nezakonitega pobijanja ptic je v Sloveniji več, kot smo mislili doslej

, Novice
Past na živo vabo

Zelo pogosto, predvsem za lovljenje ujed, se uporabljajo pasti na živo vabo. Tudi v Sloveniji smo zabeležili že kar nekaj primerov uporabe takšnih pasti. foto: PU Murska Sobota

S štiriletnim projektom »Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti«, ki ga podpira nemška naravovarstvena fundacija EURONATUR, bomo na DOPPSu poskušali pticam zagotoviti varnejšo selitev. A že prvi podatki po le nekaj tednih dela kažejo, da je stanje pri nas precej slabše, kot se je verjelo doslej.

Ptice so nezakonito pobite in ulovljene na zelo različne načine. Največ jih je ustreljenih za šport in užitek, nekaj tudi z namenom preprodaje za hrano, nekaj pa jih konča nagačenih na stenah kot trofeje. Med lovci na ptice je zelo priljubljena tudi uporaba limanic – palic, ki se jih namaže z lepljivo snovjo, na katere se nato prilepijo ptice ob pristanku. Takšen način lova je še posebno krut, saj lahko prilepljene ptice v mukah umirajo po več ur ali dni. Manj pogosto vendar ne tako redko so ptice žrtve zastrupljanja, ki je v prvi vrsti namenjeno ponekod nezaželjenim vrstam, kot sta lisica ali šakal. Takšno neciljno zastrupljanje prizadene predvsem ujede, kot so lunji, škarniki in orli, ob zastrupljenjem truplu pa lahko najdemo tudi po več trupel. Zastrupljanje ima lahko na populacije vrst z manj potomci, kot so orli, zelo negativen vpliv.

Zastrupitve ptic

Leta 2015 sta člana DOPPS v bližini zadrževalnika Medvedce našla pet mrtvih rjavih lunjev (Circus aeruginosus), pri katerih je veterinarski pregled pokazal, da so bili zastrupljeni. foto: Matej Gamser

Doslej smo verjeli, da je Slovenija nekakšna oaza, kjer so ptice varne pred nezakonitim ubijanjem. Sploh v primerjavi s sosednjo Italijo in balkanskimi državami, kjer je kriminal nad pticami vsesplošno razširjen. A že po prvih tednih zbiranja podatkov smo ugotovili, da je tega bistveno več, kot smo verjeli doslej. Zbrali smo že informacije o prek 200 primerih suma o nezakonitem ravnanju.

Videti je, da v Sloveniji precej lovijo ptice pevke za namene zadrževanja v kletkah. Kot se kaže, je tega več v zahodni Sloveniji, sporna ravnanja pa so verjetno spodbujena s strani italijanskega črnega trga in ukinitvijo mejnih kontrol. Presenetile so nas tudi informacije o lovu ptic ujed s pastmi. Podatki kažejo na razširjeno trgovino s pastmi za tovrstni nezakoniti lov. V zvezi z nezakonitim lovom ptic pevk smo v zadnjih letih na okoljsko inšpekcijo posredovali več prijav zoper konkretne storilce, a inšpekcija ni ukrepala.

Kako lahko pomagate

DOPPS-ova skupina za boj proti krivolovu vabi člane in ostale ljubitelje narave, ki so zaznali sume nezakonitega lova in ubijanja ptic, da nam informacije posredujete na dopps@dopps.si.

Lov na limanice

Lov na limanice je še vedno zelo pogosta metoda lovljenja ptic pevk. Takšen način lova je izjemno krut do ptic saj zelo pogosto v mukah umirajo dalj časa. foto: CABS

Posebej bodite pozorni na osebe, ki lovijo ptice z mrežami ali pastmi ter na kletke oz. voljere v katerih se zadržujejo prostoživeče vrste. Sporočite tudi, če najdete ptico, za katero se sumi, da je bila ustreljena. Dobrodošli bodo tudi podatki za krivolov iz preteklosti, s pomočjo katerih ugotavljamo obseg problematike v Sloveniji.

Najbolj zagrete prostovoljce vabimo, da se pridružijo DOPPS-ovi skupini za boj proti krivolovu  in nam to sporočijo na dopps@dopps.si. Kmalu bomo začeli s sistematičnimi terenskimi ogledi problematičnih lokacij in območji, kjer nam bo prišel prav vsak prostovoljec.

Ptičarijada 2018 – dogodek, ki ga nikakor ne smete zamuditi

, Novice

Z velikim veseljem napovedujemo Pričarijado 2018, ki bo potekala v soboto 29. septembra 2018 na območju Naravnega rezervata Ormoške lagune in njegove širše okolice. Vabljeni vsi, da se nam pridružite!

Tako kot vsa leta doslej, bo tekmovalni del potekal v dopoldanskem času. Skupine ptičarjev se bodo pomerile v dveh disciplinah: številu opazovanih in številu fotografiranih vrst. Skupino morajo sestavljati vsaj trije člani. Omejitev navzgor je samo posredna, saj se morajo prevažati z enim vozilom in na terenu delovati kot skupina.

Družabno srečanje po tekmovanju je namenjeno vsem članom DOPPS in bo potekalo v popoldanskem času na vrtu ob informacijskem centru Naravnega rezervata Ormoške lagune.

Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo, da se najkasneje do ponedeljka, 24.9.2018, prijavite pri Alenu Ploju na naslov ploj.alen@gmail.com ali po telefonu 040 839 538.

Ob prijavi prosim sporočite ime tekmovalne skupine ter imena posameznih članov skupine. Vsem tistim, ki se boste prijavili v tekmovalni del, bomo pravočasno poslali natančna navodila.

Tekmovanje ni pogoj za srečanje, zato pridite, veseli vas bomo!

Veselimo se snidenja z vami!

Navodila in informacije za prijavljene tekmovalne skupine:

Ptičarijada 2018 – navodila in pravila

Ptičarijada 2018 – temovalni pologon

Ptičarijada 2018 – obrazec za vpis vrst

Nova zloženka o Naravnem rezervatu Iški morost, demonstracijskem območju za naravovarstvene ukrepe na Ljubljanskem barju

, Novice

Naravni rezervat Iški morost je 64 ha veliko območje na Ljubljanskem barju, ki obsega dobrih 40 ha vlažnih travnikov. Rezervat od vzpostavitve upravlja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) z namenom ohranjanja populacij travniških in drugih vrst, testiranja, prikaza in promocije naravi prijaznega upravljanja ekstenzivnih vlažnih travnikov ter izobraževanja splošne in strokovne javnosti.

V naravnem rezervatu že več kot 10 let poteka ciljno izvajanje kmetijskih praks, ki so namenjene ohranjanju ekstenzivnih vlažnih travnikov, in druge prakse, ki prispevajo k ohranjanju biotske pestrosti v kmetijski krajini. Za obiskovalce je vzpostavljena krožna Koščeva učna pot z osrednjo opazovalnico, na kateri lahko spoznate naravno dediščino naravnega rezervata in ogroženim vrstam prijazno gospodarjenje s travišči, ki ga med drugim omogoča podpora s sredstvi iz Programa razvoja podeželja.

V novi zloženki so na voljo osnovne informacije o naravnem rezervatu in njegovi demonstracijski vlogi. Iški morost je odprt celo leto, vstop je prost. Za večje skupine obiskovalcev (nad 10 oseb) je priporočljiv voden ogled po obvezni predhodni najavi (vsaj 14 dni) in rezervaciji termina. Vodenje izvaja DOPPS za plačilo.
 
Zloženka Dobrodošli v Naravnem rezervatu Iški morost (pdf)

Izdajo zloženke je omogočilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru sredstev za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020. Več o PRP na spletni strani www.program-podezelja.si

Izbruh Trihomonoze pri zelencih

, Novice

Trichomonas gallinae je protozojski parazit, ki pri pticah povzroča bolezen trihomozo. Parazit je svetovno razširjen, in najpogosteje prizadane ptice iz družine golobov (Columbidae) in sokolov (Falconidae). Bolezen je bila v preteklosti redkeje ugotovljena pri prostoživečih pticah, vendar se v zadnjem desetletju vse pogosteje pojavlja. Povišano smrtnost so ugotovili predvsem pri pticah iz družine ščinkavcev (Fringillidae) kot so zelenci (Chloris chloris).

Povišano smrtnost so ugotovili predvsem pri zelencih.
Foto: Maks Sešlar

Parazit povzroča različne patološke spremembe. Pri večini ptic je njegova prisotnost omejena na zgornji prebavni trakt, kjer se spremembe kažejo kot blago vnetje sluznice. Obolenje se na zunaj kaže kot oslabelost, našopirjenost in nekoordiniranost. Ptice veliko pijejo in zelo pogosto izbruhajo zaužito hrano.

Infekcija se lahko pojavi posredno z okuženo hrano ali vodo ali z direktnim kontaktom med pticami, med hranjenjem, med svatovanjem ali ko starši hranijo svoje mladiče. Prizadane lahko ptice vseh starosti. Večino poginulih ptic je bila najdenih ravno ob krmilnicah in napajalnikih z vodo.

Na ornitofon smo od meseca aprila dobili več klicev iz različnih koncev Slovenije o nenavadnem obnašanju in poginih ptic. Poginule osebke smo odpeljali v Ambulanto za ptice, male sesalce in plazilce Inštituta za zdravstveno varstvo perutnine Veterinarske fakultete, kjer so ptice pregledali in z različnimi diagnostičnimi metodami dokazali okužbo s parazitom T. gallinae.

Vsem, ki imate napajalnike z vodo za ptice, priporočamo, da redno, večkrat dnevno menjate vodo. Priporočamo tudi, da posodo ob menjavi vode zamenjate, prazno pa pustite, da se osuši na soncu. Trichomonas gallinae za preživetje potrebuje vlaženo okolje, zato so napajališča zelo pogosto mesto okužbe ptic.

Ker se lahko bolezen med pticami hitro širi, je priporočljivo, da ob opaženem poginu zelencev ali drugih ptic napajalnike umaknete za vsaj 14 dni, oziroma vse do takrat, ko mrtvih ptic ne opazite več.

V primeru, da ste opazili pogin zelencev ali drugih ptic, ter neobičajno obnašanje, vas prosimo, da to sporočite na ornitofon (041/712-796; dopps@dopps.si) ali na Veterinarsko fakulteto v Ambulanto za ptice, male sesalce in plazilce (01/477 92 51; Josko.Racnik@vf.uni-lj.si) oziroma za najdene poginjene ptice: Brigita.Slavec@vf.uni-lj.si , +386 1 4779 240, 251 v vodja Nacionalnega referenčnega laboratorija za aviarno influenco, Nacionalni veterinarski inštitut, Veterinarska fakulteta.

Razglašeno Biosferno območje Mura

, Novice,Sporočila za javnost

Na letni konferenci, Programa UNESCO Človek in Biosfera v Palembangu v Indoneziji je bilo 25. julija 2018 razglašeno Biosferno območje Mura. Tako to območje stopa ob bok ostalim 685 svetovnim za naravo pomembnim biosfernim območjem, a je prvo pet – državno biosferno območje na svetu. Mura s svojim porečjem s tem vstopa na svetovni zemljevid najvrednejših območij narave.

Svetovna mreža biosfernih območij je bila ustanovljena leta 1976, danes je na svetu vanjo vpisanih več kot 670 biosfernih rezervatov v 120 državah. Območja predstavljajo vzorčne primere kopenskih ali obalnih ekosistemov, ki imajo izjemno naravno in kulturno vrednost. UNESCO program Človek in biosfera (angl. MAB – Man and biosphere) razglasi biosferna območja, da bi s tem spodbudil ohranjanje biološke pestrosti in trajnostni razvoj.

V Sloveniji imamo od sedaj štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe, je bilo razglašeno 2003 in z njim upravlja Triglavski narodni park;
  • Biosferno območje Kras, s katerim upravlja Park Škocjanske jame, je bilo razglašeno v letu 2004;
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje, ki je bilo razglašeno leta 2010, pa upravlja Kozjanski park;
  • Biosferno območje Mura, razglašeno leta 2018.

Marca 2011 so se ministri Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije z deklaracijo zavezali k vzpostavitvi Čezmejnega Biosfernega območja Mura-Drava-Donava. Biosferno območje Mura je prvo petdržavno biosferno območje na svetu. Zavedajoč se vzajemne odvisnosti ohranjene narave in priložnosti za razvoj območja za dobrobit lokalnega prebivalstva in širše Pomurske regije so občine ob reki Muri z drugimi deležniki podpisale Dogovor o Obmurskem razvojnem partnerstvu. Partnerstvo skupaj z javnimi službami tvori trenutno upravljavsko strukturo in omogoča naslednji korak k vzpostavitvi trajne upravljavske strukture.

Več o razglasitvi Biosfernega območja Mura in o vzpostavitvi partnerstva bomo predstavili na dogodku 1. avgusta ob 14.00 uri v Veliki Polani v okviru Pomurskega poletnega festivala.

 

Razglasitev Biosfernega območja Mura – izjava za javnost (pdf)

Mladi ornitologi raziskovali Cerkniško jezero

, Novice

V začetku meseca se je končal Mladinski ornitološki raziskovalni tabor »Cerknica 2018«, že 29. zapovrstjo. Kot že ime samo namiguje, se je tokrat odvijal v okolici Cerkniškega jezera, ki je bilo v središču našega zanimanja. Kako smo se imeli? Odlično! Kaj smo počeli? To vam pa razkrijemo v nadaljevanju.

Letošnji tabor je potekal med 24. junijem in 1. julijem v kraju Zelše, kamor se je v kočo za dober teden utaborilo 23 mladih ornitologov in 7 mentorjev. V čudovitem ambientu Cerkniškega jezera in s pogledom na okoliške hribe nam tudi muhasto vreme ni prekrižalo načrtov. Po zajtrku se je vsaka od šestih skupin odpravila na teren, v popoldanskem času pa smo izvedli več skupnih aktivnosti. Obiskali smo Križno jamo, se odpravili na kolesarski izlet v Rakov Škocjan in se z lojtrnikom popeljali ob Cerkniškem jezeru. Prisluhnili smo tudi predavanju o medvedu v Sloveniji in predstavitvi Notranjskega regijskega parka. V času, ko se je odvijalo svetovno prvenstvo v nogometu seveda nismo morali spregledati tudi tega. Ker nismo imeli televizije in interneta smo se odločili, da nogomet ob večerih raje kar igramo.

Na taboru je delovalo šest raziskovalnih skupin, vsaka pa se je posvetila svoji raziskovalni temi. Kaj so med tem ugotovili, pa vam sporočajo v naslednjih odstavkih.

Travniške ptice in metulji
Mentorja: Bia Rakar, Alex Kotnik
Udeleženci: Svit, Tibor in Urh
Skupina je popisovala travnike v okolici Cerkniškega jezera, zapeljali pa smo se tudi do Bloške planote, Loške doline in pregledali travnike na Slivnici. Med zanimivejšimi vrstami, ki smo jih opazili so škrlatec, repnik, drevesna in travniška cipa, črna štorklja, rjavi srakoper, repaljščica in poljski škrjanec – našli smo tudi njegovo gnezdo in lupino enega jajca. Poleg ptic smo opazovali in spoznavali tudi metulje in druge žuželke, predvsem mravlje, ki jih Svit zelo dobro pozna. Vreme ni bilo najbolj naklonjeno popisovanju metuljev, vendar smo kljub temu našli 30 različnih vrst dnevnih metuljev, med katerimi je bil najpogostejši travniški lisar. Največje število vrst, tako ptic kot tudi metuljev, je bilo na še nepokošenih, cvetočih travnikih z mejicami (grmi in drevesi). Na poti do Slivnice nas je presenetila in razveselila še divja mačka!

Rjavi srakoper
Mentorica: Neža Kocjan
Udeleženci: Jakob, Nejc, Lovro in Sacha
Skupina, ki je popisovala rjavega srakoperja, je kislemu vremenu navkljub uspela popisati 4 izmed zadanih popisnih ploskev. Rjavi srakoper, kot značilni predstavnik ptici kulturne krajine, za svoj življenjski prostor izbira travnike, pašnike, košenice ter celo stare sadovnjake. Lovi s preže, zato s pridom uporablja različne strukture, ki mu jih okolje ponuja. Rjave srakoperje smo zabeležili na vejah dreves in grmov, na ograjah njiv, pašnikov in travnikov ter na žicah daljnovodov. Na ploskvi okoli vasi Zelše smo zabeležili največ osebkov kar 29, najmanj le 5 pa smo jih zabeležili na ploskvi v vasi Lipsenj, čemur je nedvomno botrovalo tudi slabo vreme na dan popisa v Lipsnju.

 

Gozdne ptice in orhideje
Mentorja: Mitja Denac, Matija Medved Mlakar
Udeleženci: Rok, Maks in Jon
Skupina je ves tabor preživela na pobočjih Javornikov in Snežnika, globoko v nedotaknjenih dinarskih gozdovih. Na naključnih točkah smo beležili tip gozda (glede na starost in vrsto dreves ali gospodarsko izkoriščenost) in opažene vrste ptic. Največ ptic prebiva v gozdnih rezervatih, kjer je veliko starih ali odmrlih dreves, zlasti zanimivo pa je bilo opazovati zastopanost različnih ptičjih vrst v različnih gozdovih. Od zanimivejših vrst velja omeniti številne kozače, rdečeglave kraljičke, kaline, krivokljune, črno štorkljo … Veliko pozornosti smo namenjali tudi drugim gozdnim živalim (opazovali smo kune belice, lisice, ogromno jelenov, 2 jazbeca in zaspanega polha), metuljem in divjim orhidejam.

Ujede Cerkniškega jezera
Mentor: Tilen Basle
Udeleženci: Lan, Jakob, Lovro in Karlo
Cilj skupine je bil popisati ujede na in v okolici Cerkniškega jezera. Ker je bilo tekom tabora vreme za popis le teh precej neugodno, smo nekaj časa namenili tudi opazovanju travniških in vodnih ptic. Tekom tabora smo s pomočjo podatkov, ki so jih prispevale tudi druge skupine največkrat opazovali postovke, kanje, rjave lunje in škrjančarje. Redkejši so bili sršenarji, kragulji in skobci. Opazovali smo tudi redkega kačarja, vendar smo se zanj morali odpraviti vse do vznožja Nanosa. V popoldanskem času smo opravili tudi popis gnezd belih štorkelj v okolici Cerkniškega jezera.

Vodne ptice
Mentor: Dejan Bordjan
Udeleženci: Jošt, Tin, Lana in Mojca
Cerkniško jezero je mokrišče svetovnega pomena in kot tako vedno vredno pozornosti. Kljub temu pa to ni edina vodna površina v okolici. Raziskovalna skupina je več dni popisovala Cerkniško jezero, popisala pa tudi Loško dolino ter Bloško jezero. Popisali smo 42 vrst vezanih na vodo od tega 31 gnezdilk. Prav vse vrste so bile opazovane tudi na Cerkniškem jezeru, med tem, ko je siva čaplja gnezdila samo v Loški dolini. Na Cerkniškem jezeru so bile najštevilčnejše gnezdilke bičje trstnice ter trstni strnadi, številčne pa so bile tudi liske, mlakarice ter čopasti ponirki. Dobro so bile zastopane tudi tukalice ter čapljice. Redkejše potencialne gnezdilke so bile kostanjevka, konopnica, reglja, raca žličarica ter kreheljc. Zanimivo je bilo tudi zadrževanje para beloličnih čiger.

Škrlatec
Mentor: Janez Leskošek
Udeleženci: Gašper, Janez in Jakob
Skupina je na Cerkniškem polju popisovala škrlatca, pri nas redko in slabo poznano ptico iz družine ščinkavcev, ki si za habitat izbira zaraščajoče se vlažne travnike. Vsak opažen osebek so zabeležili na zemljevidu in zapisali, v kakšnem habitatu se je nahajal. Vrsto so si lahko res dobro ogledali (še posebej živo rdeče samce), saj so opazili kar 36 osebkov! Vzeli so si tudi en dan za vzpon na Nanos, kjer so opazili slegurja, drevesno cipo, gorsko sinico, sokola selca in grmovščico.
 

Tabor se je zaključil v nedeljo, 1. julija 2018 v Zelšah, kjer so mladi zbranim predstavili svoja odkritja in vtise s tabora. Mladim je prisluhnilo več kot 40 ljudi, večinoma staršev in domačinov.

Tabor je letos potekal v okviru projekta LIFE Stržen. Ob tej priložnosti bi se za pomoč pri organizaciji radi zahvalili Notranjskemu regijskemu parku in Zavodu RS za varstvo narave, ki sta tudi projektna partnerja.

Posebna zahvala pa gre seveda vsem mentorjem, mladim in njihovem staršem, ki so nam zaupali in z nami tako ali drugače preživeli taborni teden!

                         

 

Komu zvoni? Koscu na Ljubljanskem barju …

, Novice

V torek, 3.7. 2018 se je na Igu odvila novinarska konefernca, kjer je bil medijem predstavljen projekt PoLjuba – »Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja«. S projektom smo na DOPPSu pričeli že v januarju 2018.

Projekt se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in v manjšem delu iz nacionalnega proračuna in bo trajal do izteka leta 2021. Vodilni partner projekta je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, poleg DOPPS-a pa v njem sodelujeta tudi Zavod RS za varstvo narave in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. V projektu si bomo prizadevali za vzpostavljanje in ohranjanje ugodnega stanja treh habitatnih tipov, ene rastlinske ter sedmih živalskih vrst, določenih v Programu upravljanja območij Natura 2000.

Kosec Foto: Peter Buchner

Na DOPPSu bomo svoje projektne aktivnosti usmerili predvsem v vrsto kosec (Crex crex), kjer bomo z upravljanjem na celotni površini zavarovanega območja Iški morost skušali doseči obnovitev pomembnega življenjskega prostora te močno ogrožene travniške ptice.

Kosec je zelo posebna vrsta, značilna za poplavljene, ekstenzivne travnike, kot so nekoč prevladovali na območju Ljubljanskega barja. Ker pa je takšnih travnikov čedalje manj in vse bolj prevladuje intenziviranje kmetijske prakse populacija kosca na barju močno upada. Pred 20 leti smo imeli na tem območju polovico vseh koscev v državi, letos pa je rekordno nizko leto, in smo našteli le 46 pojočih samcev, kar je 15% populacije izpred 20 let. Vzroki za takšen upad so znani: vse bolj napredujoče intenziviranje kmetijske prakse, predvsem izsuševanje barja, preoravanje travnikov v njive, intenziviranje travnikov, itd. in rezultat je zelo nesrečen graf, ki ga za kosca imamo.

Naše projektne aktivnosti bodo usmerjene v upravljanje na celotni površini zavarovanega območja, kjer bomo skušali doseči obnovitev pomembnega življenjskega prostora te močno ogrožene travniške ptice. To bomo dosegali s prilagojeno košnjo in spravilom, z odstranjevanjem krhlike, z ročnim odstranjevanjem grmičevja ter z zatiranjem zlate rozge. Samo kakovost travnikov bomo izboljševali tudi s povečanjem vlažnosti, pri čemer bomo opremili osuševalne jarke z mikrozapornicami. S tem bomo izpolnili dva zelo pomembna cilja, in sicer veliko vlažnost v času vegetacije (z nameščanjem zapornic) in povečano nosilnost terena z začasno osušitvijo v času košnje in spravila (z umaknjenimi zapornicami). Pravo razmerje suhosti/vlažnosti bomo spremljali s pomočjo piezometrov (napravo za spremljanje nivoja vode), ki nam bodo pokazali učinkovitost naših ukrepov.

Na takšen način bomo pridobili znanje za nadaljnje upravljanje z območjem in z vlažnimi travniki na Barju nasploh, ter pomagali koscu in spremenili trend na grafu.

Poletna številka revije SVET PTIC

, Novice
Podnebnim spremembam in izginjanju biotske pestrosti, največjih okoljskih problemih današnjega časa, se ne moremo izogniti. V lani objavljeni raziskavi so ugotovili, da je negativni odziv na podnebne spremembe opazen že pri skoraj četrtini od 1.272 zajetih vrst ptic. Glas varstva narave je v teh procesih nujno potreben, saj se število vrst na našem planetu stalno manjša, nas v poljudnem prispevku opozarja Tanja Šumrada. V naravovarstveni poduk nam je zato lahko tudi članek o izumrli huji z Nove Zelandije. A izginjanje vrst se dogaja tudi na našem pragu. Naša domorodna močvirska sklednica je ogrožena. Raziskovalci ugotavljajo, da se populacija na Ljubljanskem barju stara in bo izumrla, če ne bomo zagotovili uspešnega razmnoževanja. V Sloveniji je znanih le nekaj populacij, kjer se sklednice še uspešno razmnožujejo. To je za vrsto izjemno malo in naša odgovornost je, da poskrbimo za izboljšanje.

V tej številki vas bodo očarali Maskarenski otoki, ki so se sredi Indijskega oceana tisočletja skrivali pred človeškimi očmi. Tudi na teh otokih so se dogajala izumiranja vrst, med njimi je za vedno izginil karizmatični dodo.

Med pticami predstavljamo podhujko, skrivnostno vrsto, ki jo v topli poletni noči lahko srečamo na kakšni lokalni cesti. Zvest in izvrsten fotograf Danilo Kotnik nas navdušuje s krasnimi poletnimi fotografijami. Navdušeni pa boste tudi nad ilustracijami, še bolj pa nad življenjsko zgodbo začetnika sodobne ornitologije in enega največjih svetovnih slikarjev portretov ptic, Jamesa Johna Audubona. Njegova mojstrovina, Ptice Amerike, s 500 portreti ptičjih vrst ostaja ena izmed najbolj redkih in slavnih ilustriranih knjig.

Druga polovica revije se kar šibi od številnih zanimivih društvenih dejavnosti – Dan odprtih vrat čiger, Svetovni dan škurhov, popisi, novi projekti, nove zaposlitve v pisarni DOPPS idr.

Veliko lepih doživetij na počitnicah želim in se veselim vašega sodelovanja pri nastanku revije tudi v prihodnje.

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Podnebne spremembe in varstvo ptic
  • 11: Naravovarstveni poduk iz preteklosti – huja
  • 14: Močvirska sklednica, prikrita prebivalka naših voda
  • 16: Med pticami in naravo maskarenov
  • 20: Podhujka
  • 22: Kdo bo lažje preživel podnebne spremembe
  • 23: E-priročnik za določanje ptic
  • 24: Skozi objektiv
  • 26: John James Audubon
  • 28: Preživetje ujed in sov
  • 30: Poletna opazovanja v naravi
  • 32: Program predavanj, izletov in akcij DOPPS, september 2018
  • 33: Dan odprtih vrat kolonije čiger
  • 34: Svetovni dan škurhov v Sloveniji in popis
  • 36: Novice
  • 48: Prigode
  • 51: Fotoulov

PDF revije Svet ptic, leto 2018, letnik 24, številka 02.
Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.