POLETNE PTIČJE NOVICE

Navdušujoč članek Zakaj potrebujemo ptice (bolj kot ptice potrebujejo nas) nam bo razkril, da so ptice kot opraševalci, naravni čistilci, razširjevalci semen, oblikovalci pokrajin, navdihovalci in še mariskaj naši nujno potrebni spremljevalci. V nadaljevanju se sprašujemo Ali je varstvo ptic v intenzivni kmetijski krajini sploh mogoče? Naravovarstvena skrb se stopnjuje v članku Na poti brez vrnitve? Lovrenc Lipej predstavlja plenilce na vrhu prehranjevalne verige, morske pse in skate, ki so izjemno pomembni za analize bioakumulacije in biomagnifikacije strupenih in drugih snovi.

Na počitnice vas tokrat »peljemo« na zanimiv grški otok Kefalonija, želvji raj. Popeljali pa vas bomo tudi v skrvnostni svet bobnarice, naše najbolj skrite čaplje. Med tujo literaturo smo našli prispevek o zvočnih snemalnikih, ki že zelo dobro nadomestujejo terenske popisovalce.

Odličen fotograf in univerzitetni profesor, Tom Turk, nam jemlje dih s svojimi čudovitimi fotografijami ptic. Gotovo zanimivo branje pa vam bo tudi intervju s Tomažem Miheličem, glavnim urednikom Atlas ptic Slovenije in kratek prispevek o slovesni predstavitvi atlasa. Ob praznovanju 40. obletnice DOPPS nam je Iztok Geister predstavil svoj pogled na slovenski razvoj ornitologije in društva. Pozabavali pa se boste ob branju prigod pisarne ob zvonenju ornitofona in temu pripadajočimi zgodbami. Ker se v društvu vedno veliko dogaja, boste deležni kar nekaj strani branja o delavnicah, razvijajočih se projektih, popisih, dogodkih DOPPS …

Uživajte v branju!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

    Kazalo

    • 4: Ptice naših krajev
    • 6: Sedem razlogov, zakaj potrebujemo ptice
    • 10: Kefalonija – želvji otok
    • 14: Je varstvo ptic v intenzivni kmetijski krajini mogoče?
    • 18: Na poti brez vrnitve?
    • 21: Človek proti tehnologiji
    • 22: Bobnarica
    • 24: Ali je sobivanje planinskih orlov in vetrnih elektrarn možno?
    • 26: V zraku, na drevesu in v vodi
    • 28: Tomaž Mihelič – srčno med pticami in ljudmi
    • 31: Šest dejstev o navadni čigri
    • 32: Nasveti za opazovanje
    • 34: Ornitofon, skovik in lepotici
    • 35: Slovesnost ob predstavitvi Atlasa ptic Slovenije
    • 38: O motivih ustanovitve društva pred štirimi desetljetji (II. del)
    • 42: Program predavanj, izletov, akcij DOPPS, september 2019
    • 44: Novice

    PDF revije Svet ptic, leto 2019, letnik 25, številka 01.
    Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

    Navadna čigra združila mlade iz Slovenije in Hrvaške

    V nedeljo se je na Ptuju zaključil že 29. Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki je tokrat prvič združil mlade iz Slovenije in Hrvaške. Tabor je bil organiziran v sklopu čezmejnega Interreg projekta ČIGRA, zato smo se na taboru še posebej posvetili spoznavanju navadne čigre na Ptujskem jezeru.

    Cilj letošnjega tabora je bil spoznavanje življenja navadne čigre ob reki Dravi in drugih ptic, katerih življenjski prostor je bolj ali manj povezan z reko. Tabora se je udeležilo 28 mladih iz Slovenije in Hrvaške, ki so pod vodstvom sedmih mentorjev iz DOPPS in BIOM teden dni raziskovali ptice in njihove življenjske prostore, spoznavali različne metode dela in se ob tem zabavali.

    Opazovanje kolonije navadnih čiger. Foto: Neža Kocjan

    Kje se prehranjujejo čigre?

    Na otokih Ptujskega jezera gnezdi največja celinska kolonija navadnih čiger v Sloveniji, ki je v letošnjem letu štela približno 100 parov. Mladi ornitologi so imeli priložnost opazovati dogajanje na koloniji, katero si čigre delijo z rečnimi in črnoglavimi galebi. Ob tem so izvedeli več o ekologiji vrste in razlogih za varstvene ukrepe, ki jih na Ptujskem jezeru izvajamo. Vse skupine smo se še posebej posvetile raziskovanju prehranjevališč navadne čigre. Razporedili smo se okoli jezera in beležili prelete ter obnašanje navadnih čiger (lovi, leti z plenom ali brez…). Na jezeru je nekaj čiger lovilo v plitvejših delih ob severnem in južnem nasipu, največ čiger pa se je po hrano odpravilo v staro strugo reke Drave proti Mariboru ali Ormožu. Nekaj čiger je ribice lovilo tudi na sotočju kanala in stare struge pri Ptuju. Poznavanje prehranjevališč navadnih čiger je zelo pomembno za dolgoročno varstvo vrste, saj tako kot primerna gnezdišča tudi količina razpoložljive hrane vpliva na velikost populacije.

    Rjavih srakoperjev vse manj

    Šturmovci so bili v preteklosti (pred zajezitvijo Drave v Markovcih) velik otok sredi Drave, kjer so okoliški kmetje pasli živino. Danes se je njihova podoba precej spremenila, gozdove in pašnike so nadomestila polja, preostali travniki pa se zaraščajo. Z mladimi smo se odločili prešteti vse rjave srakoperje na ploskvah, katerih jih bolj ali manj redno popisujemo že od leta 1992. Prešteli smo le 8 parov, kar je rekordno malo in v primerjavi z letom 1992, ko so jih našteli 172, katastrofalno.

    Osvežitev, okrepčilo in počitek med veslanjem po Dravi.
    Foto: Neža Kocjan

    Ptice stare struge reke Drave

    Veliko časa na taboru smo namenili tudi pticam, ki gnezdijo ali se prehranjujejo v stari, ohranjani strugi reke Drave. Takšne Drave v Sloveniji več ne moramo najti, zato smo se podali preko meje in se z rafti spustili po Hrvaškem delu Drave od Donje Dubrave do Legrada, kjer v Dravo priteče reka Mura. Med spustom smo imeli priložnost opazovati tipične prebivalce ohranjenih rek, kot so črna štorklja, belorepec, mali martinec, mali deževnik, breguljka in navadna čigra.

    Naravni rezervat ob reki Dravi

    V soboto popoldan smo se odpeljali v Slovenske gorice, kjer smo si ogledali kolonijo čebelarjev, presenetila pa nas je tudi smrdokavra. Dan smo zaključili z opazovanjem ptic v Naravnem rezervatu Ormoške lagune in piknikom ob ognju. Piknik so si seveda priredili tudi lokalni komarji, ki so nam tokrat dobesedno pili kri. Ko se je zmračilo smo oboji zaključili s piknikom in se odpravili v bližnji gozd, kjer sta nam Monika in Jasmina iz Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev povedali več o teh nočnih letečih sesalcih. Eden se je tudi ulovil v mrežo in strokovnjakinji sta ga določili za Nathusijevega netopirja, kar je zelo zanimiva in redka najdba! Navdušenja mladih ob izkušnji seveda ne rabim posebej opisovati.

    Kaj pa zanimivosti?

    Seveda se na vsakem taboru nabere lepa mera zanimivih opazovanj. Nekatera popolnoma po naključju, druga pa nekoliko bolj načrtovano in z nekaj sreče. Na vodnih površinah Dravskega in Ptujskega polja (zadrževalnik Medvedce, Rački ribniki, Požeg in Podvinci) smo med drugim opazovali kostanjevke in konopnice ter družino črnih labodov, ki pa najverjetneje niso prileteli na počitnice iz Avstralije, temveč jih je nekdo spustil v naravo »za okras«. Zvečer smo se odpravili iskati pegasto sovo, kar se je izkazalo za zelo optimistično potezo. Pegaste sove seveda nismo zabeležili, smo pa nekaj parov malih uharic in tri pare čukov.

    Mladi vadili javno nastopanje

    Mladi ornitologi so ob pomoči mentorjev pripravili program in plakate s predstavitvijo dela na taboru. Slednje so v nedeljo, 7. julija ob 14. uri na OŠ Breg predstavili vsem zbranim, med katerimi sta bila tudi županja MO Ptuj, gospa Nuška Gajšek in ravnatelj OŠ Breg, gospod Milan Fakin. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za obisk in pripravljenost prisluhniti mladim raziskovalcem.

    “Organizacija tabora je velik zalogaj, seveda pa je njegova izvedba odvisna od pomoči mnogih dobrih ljudi. Na tem mestu bi se za gostoljubje rad zahvalil ravnatelju OŠ Breg, gospodu Milanu Fakinu in kuharici ter kuharju, ki sta lepo skrbela za nas. Zahvalil bi se tudi županji MO Ptuj, gospe Nuški Gajšek, ki je z obiskom pozdravila mlade in prisluhnila njihovem delu. Zahvala gre tudi vsem staršem, ki so nam zaupali mlade in jim omogočili nepozabno izkušnjo. Na koncu bi se zahvalil še vsem sodelavcem iz pisarne, posebej pa mentorjem, ki so nase prevzeli veliko odgovornost, hkrati pa so mnogim mladim za navdih in vzor. Hvala vsem in se vidimo prihodnje leto, kaj ne?” je ob zaključku tabora povedal Tilen Basle, vodja tabora.

     

     

    Razpis za delovno mesto v Ljubljani

    Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto varstvenega ornitologa/ornitologinje v osrednji pisarni v Ljubljani.

    Kandidat/kandidatka mora izpolnjevati naslednje pogoje:

    • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije, varstva narave, agronomije ali drugega sorodnega področja,
    • znanje vsaj enega tujega jezika (prednostno angleščine),
    • vozniški izpit B kategorije,
    • zahtevnejše poznavanje programskega orodja Windows in Office (Word, Excel),
    • poznavanje GIS programskega orodja (ArcMap, ipd.),
    • seznanjenost s področjem varstva narave,
    • samoiniciativnost in dobre komunikacijske sposobnosti,
    • dobro poznavanje ptic,
    • imeti mora izkušnje s terenskim delom,
    • imeti mora izkušnje s projektnim delom,
    • zaželeno je poznavanje področja energetike.

    Prednost imajo kandidati/kandidatke z delovnimi izkušnjami s področja projektnega dela, ornitologije, varstva narave in energetike (štejejo tudi izkušnje v okviru študentskega in prostovoljnega dela).

    Kraj zaposlitve: DOPPS – osrednja pisarna v Ljubljani in občasno na terenu.

    Trajanje zaposlitve: Delovno razmerje se sklepa za določen čas enega leta zaradi projektne narave dela s polnim delovnim časom in 6 mesečnim poskusnim delom ter z možnostjo nadaljnje zaposlitve.

    Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z opisom izpolnjevanja pogojev pošljite do vključno sobote 6.7.2019 na elektronski naslov dopps@dopps.si, zadeva »Prijava na razpis za delovno mesto«.

    Razpis za delovno mesto v Ljubljani (pdf)

    Mladi bodo ob Ptujskem jezeru raziskovali navadno čigro

    Letošnji Mladinski ornitološki raziskovalni tabor ČIGRA 2019 bo prav poseben, saj bo združil mlade ornitologe iz Slovenije in Hrvaške.

    Letos je tabor vključen v čezmejni Interreg projekt »ČIGRA«, katerega namenjen je ohranjanje stabilne populacije čigre na prodiščih Save in Drave in povečati stopnjo njene ohranjenosti na območjih Nature 2000. 28 mladih iz vse Slovenije in Hrvaške bo med drugim spoznavalo, kako lahko z rednim spremljanjem številčnosti ptic, kot tudi s konkretnimi naravovarstvenimi akcijami pripomoremo k ohranjanju rečnega življenjskega prostora in njegovih prebivalcev. Na taboru se bomo še posebej posvetili raziskovanju kolonije navadne čigre na Ptujskem jezeru. Raziskovalno delo na taboru bo potekalo v skupinah, ki jih bodo vodili izkušeni ornitologi. Ob koncu tabora bodo mladi ornitologi analizirali dobljene podatke ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer bodo prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.

    Vabimo vas, da se nam pridružite na zaključni predstavitvi dela na taboru, ki bo v nedeljo, 7. julija 2019, ob 14. uri v prostorih Osnovne šole Breg, Rogaška cesta 6, 2250 Ptuj.

     

    Razpis za delovno mesto v Kopru

    Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto varstvenega biologa (m/ž) za delo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok.

    Kandidat/kandidatka mora izpolnjevati naslednje pogoje:

    • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije, varstva narave ali drugega sorodnega področja,
    • dobro poznavanje plazilcev (Reptilia) – izkušnje s terenskim delom in determinacijo,
    • imeti mora izkušnje s projektnim delom,
    • znanje dveh tujih jezikov (angleščina, italijanščina),
    • vozniški izpit B kategorije,
    • zahtevnejše poznavanje programskega orodja Windows in Office (Word, Excel),
    • poznavanje GIS programskega orodja (ArcMap ipd.),
    • seznanjenost s področjem varstva narave,
    • samoiniciativnost in dobre komunikacijske sposobnosti.

    Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami s področja herpetologije, projektnega dela in varstva narave (štejejo tudi izkušnje v okviru študentskega in prostovoljnega dela).

    Kraj zaposlitve: DOPPS – Naravni rezervat Škocjanski zatok.

    Trajanje zaposlitve: Delovno razmerje se sklepa za določen čas (okvirno do 15.12.2019) s polnim delovnim časom, z možnostjo nadaljnje zaposlitve.

    Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z opisom izpolnjevanja pogojev pošljite do vključno ponedeljka 17. 6. 2019 do 14. ure po elektronski pošti na naslov »dopps@dopps.si«, zadeva »za razpis«.

    Razpis za delovno mesto v Kopru (pdf)

    Letni zbor članov

    Program letnega zbora članov DOPPS

     

    17:00 – 17:20                   Otvoritev & pozdrav, izvolitev zapisnikarja in overiteljev, dnevni red

    17:20 – 17:25                   Finančno poročilo

    17:25 – 17:30                   Poročilo Nadzornega odbora

    17:30 – 17:35                   Volitve temeljnih organov DOPPS

    17:35 – 17:45                   Sprememba statuta

    17:45 – 18:00                  Podelitev priznanj AVIANA

    18:00 – 18:45                  Delo Varstveno ornitološkega sektorja

    18:45 – 19:00                  Izobraževanje DOPPS

    19:00 – 19:30                  Iz dela naravnih rezervatov NRŠZ, NRIM, NROL

    19:30 – 20:00                 Delo sekcij

    20:00 –                            Zaključek, pogostitev in druženje

     

    Kdaj in kje?

    21.6.2019, ob 17. uri v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), v Prešernovi dvorani, Novi trg 3, Ljubljana.

    Vabilo k oddaji ponudb za javno naročilo male vrednosti

    V okviru kohezijskega projekta PoLJUBA (s polnim imenom: Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja), ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, vas vabimo k oddaji ponudb za javno naročilo male vrednosti.

    Na podlagi Sklepa o začetku postopka št. 2019-BB-13 z dnem 29.05.2019 objavljamo javni razpis za oddajo ponudb za javno naročilo male vrednosti z oznako JNMV-01/2019, katerega predmet je: ZAČETNI, VMESNI IN KONČNI POPIS VEGETACIJE IN ZAČETNO KARTIRANJE HABITATNIH TIPOV NA OBMOČJU PROJEKTA PoLJUBA.

    Javno naročilo male vrednosti z oznako JNMV-01/2019 je z vso razpisno dokumentacijo objavljeno na Portalu javnih naročil – Oznaka naročila je: JN003599/2019-W01.

    Razpisna dokumentacija (zip)
    ESPD (zip)

    Zaradi napake pri nalaganju dokumentacije na Portal javnih naročil je bilo prvotno dokumentacijo potrebno dopolniti oz. popraviti. Dopolnitve in popravki so v ponovno objavljeni dokumentaciji obarvane z rumeno barvo.

    Mladički iz (brez) gnezda

    Pomlad se počasi poslavlja in prihaja poletje, čeprav je vreme še precej »aprilsko«. Za številne ptice je to hkrati čas, ko prvi mladiči zapustijo varno zavetje gnezda in se podajo v širni svet. Zmeraj pa ne gre vse po načrtih in mnogi mladički se znajdejo v težavah. Včasih jim lahko pomagamo, največkrat pa je najbolje, da jih prepustimo skrbnim staršem.

    Starši ptic so zelo skrbni in skrbijo tudi za higijenske razmere zaroda. Na fotografiji je gnezdo sivega muharja.
    Foto: Tilen Basle

    Manjše ptice pevke, kot na primer velika sinica, domači vrabec, kos ali škorec spletejo gnezdo, kamor samica znese večje število jajc. Po približno dveh tednih valjenja se iz njih izvalijo mladički, za katere starša skrbita približno tri tedne. Velikokrat se zgodi, da gnezdo za številčen zarod postane premajhno in mladički poskačejo iz gnezda kak dan ali dva prej. Če jih najdemo smo zmerom postavljeni pred dilemo, jim pomagat ali ne?

    V večini primerom, ki jih zabeležimo je odgovor NE. Starši mladičev so blizu in bodo zanje skrbeli tudi zunaj gnezda. Vendar kako prepoznamo znake, ko mladiči potrebujejo našo pomoč?

    Mladičkom pomagamo takrat, ko so vidno poškodovani ali kadar sumimo, da so jih starši zapustili. To lahko z veliko zagotovostjo sklepamo, kadar jih več kot uro ne obiščejo. Če so mladički izpostavljeni kakšni nevarnosti (mačka, pes, promet), vendar so starši blizu, jih lahko umaknemo v zavetje grma ali drevesa ali pa jih vrnemo v gnezdo, če tega najdemo in je dostopno (hkrati pazimo na lastno varnost).

    Če najdemo poškodovano ali zapuščeno ptico se obrnemo na za to pooblaščeno ustanovo. V Sloveniji je to Zatočišče za živali prosto živečih vrst, Glavni trg 7, 2366 Muta (02 876 12 85 ali 041 518 939).

    Ptic dolgoročno ne hranite in jih ne oskrbujte.

    Mladiči iz (brez) gnezda – sporočilo za javnost (pdf)

    Varstvo biotske raznolikosti na Balkanu se nadaljuje

    Sredozemlje je ena izmed 25 tako imenovanih vročih točk biotske raznovrstnosti na svetu. Leta 2011 je Sredozemlje med svoja prioritetna območja uvrstila tudi mednarodna organizacija CEPF (Partnerska fundacija za kritično ogrožene ekosisteme ali Critical Ecosystem Partnership Fund), ki je na tem območju do danes podprla že več kot 80 naravovarstvenih projektov. Pri promociji, izboru in nadzoru nad financiranjem projektov sodeluje tudi DOPPS.

    Slap Kravice so eden najlepših in najbolje obiskanih delov reke Trebižat, desnega pritoka Neretve. CEPF je podprl projekt trajnega sožitja lokalnega prebivalstva z naravnimi danostmi v porečju reke Trebižat. Foto: D. Kulijer

    CEPF na območju Sredozemlja ostaja tudi v prihodnje

    Prvotna zamisel CEPF-a je bila ostati v Sredozemlju pet let, nato pa preveriti, ali se je s pomočjo vlaganj v tem obdobju sektor civilne družbe, ki ga sestavljajo predvsem nevladne organizacije, v veliko manjši meri pa še inštituti, univerze, muzeji in druge raziskovalno-naravovarstvene institucije, ki niso del državnih garnitur, dovolj okrepil, da vlaganja vanj niso več potrebna. Da bi preverila, kakšno je stanje po več letih vlaganj, fundacija napravila več ciljnih raziskav o stanju civilne družbe na področju varstva biotske raznovrstnosti, o največjih grožnjah varstvu narave in katere prioritetne aktivnosti iz tega sledijo. Za ugotavljanje stanja si je CEPF izbral Balkan, regijo Sredozemlja, ki je v primerjavi s severno Afriko in Bližnjim vzhodom, kjer je fundacija prav tako aktivna, glede stanja in vpliva nevladnega segmenta družbe razmeroma dobro razvita, obenem pa je bilo na Balkanu podprtih tudi največ projektov.

    Temeljni zaključek raziskav je ta, da stanje civilne družbe v segmentu varstva narave še zdaleč ni zadovoljivo. Umik CEPF-a bi pomenil še manj možnosti za financiranje prepotrebnih naravovarstvenih aktivnosti ter manj možnosti za okrepitev nevladnega sektorja. Ena najbolj presenetljivih ugotovitev študije je, da je CEPF na Balkanu eden najpomembnejših virov financiranja projektov, ki jih izvajajo nevladne organizacije. S 40 % deležem je kar dvakrat pomembnejši pri financiranju nevladnega sektorja kot drugo uvrščena EU, katere delež na Balkanu dosega komaj 20 %.

    Podrobnejše ugotovitve raziskave in prihodnje usmeritve CEPF na območju Mediterana lahko najdete v Ekosistemskem profilu.

    Pričela se je druga faza podpore v Sredozemlje

    Udeleženci delavnice za prijavitelje projektov v Tomislavgradu, 2. februarja 2019. Foto: Borut Rubinić

    Med prvo fazo podpore varstvu biotske raznovrstnosti v Sredozemlju med leti 2012 in 2017 je CEPF podprl 108 pobud, ji jih je podalo 93 organizacij iz 12 držav. Skupni znesek naložb je znašal 11 milijonov $, projekti pa so podprli več kot 130 skupnosti, pripomogli k razglasitvi 14 novih zavarovanih območjih in pomagali zaščititi 15 ogroženih vrst iz rdečega seznama IUCN. Območje Balkana je izmed celotnega območja Sredozemlja prejelo največ sredstev, kar odraža tudi boljšo zmožnost in kapaciteto naravovarstvenih organizacij v regiji.

    V letu 2018 se je pričela druga faza podpore CEPF-a na območju Sredozemlja, kjer pri promociji, izboru in nadzoru nad financiranjem projektov za območje Balkana sodeluje tudi DOPPS. Z namenom pomoči pri prijavi projektov, kot tudi spodbujanja sodelovanja med različnimi organizacijami smo februarja letos za prijavitevlje iz Bosne in Hercegovine organizirali delavnico v Tomislavgradu.

    Novi projekti druge faze vlaganja CEPF-a na območju Balkana so v zagonu, o novostih in uspešnih zgodbah pa vas bomo sproti obveščali.

    Hkrati vas vabimo, da prelistate seznam uspešnih projektov in odličnih zgodb iz vsega sveta, katere so nastale ob finančni pomoči fundacije CEPF.