Razpis za delovno mesto na DOPPS

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto komunikatorja (M/Ž) za projekt LIFE2RIVERS (LIFE23-GIE-SI-LIFE2RIVERS). Delo bo obsegalo: vodenje projektne skupine za komunikacijo, različne aktivnosti na področju stikov z javnostmi, pomoč pri organizaciji dogodkov in izdaji projektnih publikacij ter aktivno sodelovanje na strokovnih in izobraževalnih dogodkih. Od kadidata/kandidatke pričakujemo poznavanje osnov rečnih ekosistemov in področja ohranjanja in obnove narave.

Kandidat (m/ž) mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije, varstva narave, medijev ali drugega sorodnega področja,
  • osnovno poznavanje ptic,
  • imeti mora izkušnje s projektnim delom,
  • znanje tujega jezika (angleščina),
  • vozniški izpit B kategorije,
  • poznavanje programskega orodja Windows in Office (Word, Excel, Powerpoint),
  • seznanjenost s področjem varstva narave,
  • poznavanje delovanja socialnih medijev in WordPress urejevalnika spletnih strani,
  • samoiniciativnost ter dobre komunikacijske in organizacijske sposobnosti.

Prednost bodo imeli kandidati/kandidatke, ki imajo izkušnje s področja izobraževanja (formalnega/neformalnega), dela z mediji/javnostjo in projektnega dela s področja varstva narave rečnih ekosistemov (štejejo tudi izkušnje v okviru študentskega in prostovoljnega dela).

Kraj zaposlitve: Kabinetno delo v osrednji pisarni v Ljubljani (Tržaška c. 2) ali (po dogovoru) od doma, terensko delo v Sloveniji.

Trajanje zaposlitve in začetek dela: Delovno razmerje se sklepa za določen čas (do 01. 09. 2028) s polnim delovnim časom, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.

Zbiranje vlog:Pisne prijave s kratkim življenjepisom (Europass CV) in z opisom izpolnjevanja pogojev pošljite do vključno srede 25. 7. 2025 do 14. ure po elektronski pošti na naslov direktorja DOPPS tilen.basle@dopps.si, zadeva »Razpis za komunikatorja«.

       

EIP GRUNT – Razvoj celovitega svetovanja za krepitev biotske pestrosti na kmetijah

Z aprilom se je začel izvajati projekt EIP GRUNT – Razvoj celovitega svetovanja za krepitev biotske pestrosti na kmetijah.


Naziv intervencije: IRP31 Podpora za projekte EIP

Naziv operacije: Razvoj celovitega svetovanja za krepitev biotske pestrosti na kmetijah – EIP GRUNT

Trajanje: 25. 04. 2025 – 25. 04. 2029

Odobrena sredstva: 299.996,42 €

Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je financiran v okviru intervencije IRP31 Podpora za projekte EIP iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027.


Kratek opis

Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je štiriletni projekt (2025–2029) namenjen razvoju inovativnih pristopov za krepitev biotske raznovrstnosti na slovenskih kmetijah z razvojem prilagojenih naravi prijaznih kmetijskih praks in celovite svetovalne podpore, ki temelji na digitalizaciji in stroškovni učinkovitosti procesov.

V projektu sodeluje 14 partnerjev, od tega osem kmetijskih gospodarstev.

Kmetijstvo se sooča s pritiskom dohodkovnega vprašanja, ki vodi v stalno prilagajanje in strukturne spremembe. Intenzifikacija pridelave in povečanje obsega proizvodnje pogosto povzročata negativne učinke na biotsko pestrost in ekosistemske storitve, ki so ključne za trajnostno kmetovanje. Spremembe kmetijske krajine, upadanje biodiverzitete in izguba habitatov na območjih Natura 2000 so posledice neprilagojenih praks. Pomanjkanje trajnostnih modelov, ki bi usklajevali proizvodne in naravovarstvene cilje, je velik izziv, zato projekt naslavlja potrebo po celoviti obravnavi kmetij, prilagojenemu svetovanju in trajnostnim rešitvam na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva (KMG).

Cilji in rezultati

Glavna aktivnost projekta je razvoj metode celovitega svetovanja na KMG za krepitev biotske pestrosti in proizvodno-ekonomske trajnosti kmetijske pridelave. Ta pristop vključuje sodelovanje kmetov, strokovnjakov in svetovalcev ter omogoča prilagoditev kmetijskih praks za povečanje biotske pestrosti ter hkrati izboljšanje ekonomskih rezultatov. Protokol bo preizkušen na osmih partnerskih KMG, kar bo vključevalo popis stanja, izbor in izvedbo praks, oceno učinkovitosti praks na naravo, proizvodnjo in ekonomiko kmetij. Pripravili bomo modelne kalkulacije za izbrane naravovarstvene prakse, okrepili usposobljenost svetovalcev za izvedbo svetovanja ter nadgradili spletno stran Kmetovati z naravo. Na podlagi rezultatov bomo pripravili predlog novega stroškovno učinkovitega ukrepa kmetijske politike za celovito naravovarstveno in razvojno svetovanje za KMG.

Partnerji

E-ZAVOD (vodilni partner)
KGZS Zavod Murska Sobota
Univerza v Ljubljani
Center za kartografijo favne in flore
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
U-centrix
Kmetija Horvat
Kmetija Hujs
Kmetija Smodiš
Kmetija Šukar
Kmetija Novak
KOCLJEVINA – zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb
Kmetija Jančar
Kmetija Gregorc



Povezave:


 

Udeležili smo se WildLIFE Crime Academy v Španiji

V oktobru 2024 smo pričeli s projektom WildLIFE Crime Academy. Projekt koordinira Vulture Conservation Foundation (VCF), DOPPS pa je vključen kot projektni partner. Tekom pet let trajajočega projekta želimo okrepiti kazenski pregon, izboljšati sodelovanje na nacionalnem in mednarodnem nivoju ter povečati zmogljivosti za boj proti kriminalu nad prostoživečimi živalskimi vrstami. To bomo dosegli z vrsto specializiranih programov usposabljanja, delavnic za izmenjavo znanja ter tesnega sodelovanja z vladnimi organi, nevladnimi organizacijami in forenzičnimi strokovnjaki.

Udeleženci WildLIFE Crime Academy iz Slovenije.

Tako smo se prejšnji teden skupaj z Inšpekcijo za lovstvo in ribištvo ter Veterinarsko fakulteto v Ljubljani udeležili WildLIFE Crime Academy v Huelvi v Španiji. Pridružili so se nam tudi z udeleženci iz Bolgarije, Francije, Grčije, Črne gore, Portugalske, Srbije in Španije.

V prvih dveh dneh smo prisluhnili številnim zanimivim predavanjem, tekom katerih smo še dodatno poglobili znanje o pomembnosti sistematičnega preiskovanja kriminala nad prostoživečimi živalskimi vrstami. Enako kot pri preiskovanju drugih kaznivih dejanj, je tudi pri preiskovanju primerov krivolova, potrebno takojšnje javljanje o najdenem primeru, zavarovanje območja, zbiranje dokazov in nadaljnje laboratorijske analize na podlagi katerih se lahko v sledečih kazenskih postopkih kaznivo dejanje dokaže in najde storilca. Za vsak korak je pristojna posamezna organizacija, kar je bilo tudi eno glavnih sporočil prvega nivoja izobraževanja na WildLIFE Crime Academy – pomembno je tesno sodelovanje relevantnih organizacij znotraj države.

Predavanjem so sledile tudi praktične delavnice, kjer so nam strokovnjaki iz Španije tudi na realnih primerih pokazali vrste kaznivih dejanj ter metode preiskovanja.

Zadnji dan pa je sledil izpit. Udeleženci, razdeljeni v tri skupine, smo morali raziskati tri mesta zločina ter na podlagi dokazov ugotoviti za katero kaznivo dejanje je šlo. Vsak posameznik znotraj skupine je pri tem moral opraviti svoj del in tako nam je s skupnimi močmi vsem uspelo razrešiti primere in s tem opraviti izpit prvega nivoja izobraževanja WildLIFE Crime Academy.

Štirje udeleženci, ki smo se prejšnji teden udeležili WildLIFE Crime Academy, izobraževanje nadaljujemo v novembru. Naslednje leto se izobraževanji prvega in drugega nivoja ponovita, udeležilo pa se ju bo še šest oseb iz Slovenije. Želimo si, da se izobraževanj udeležijo praktično vse organizacije iz Slovenije, ki imajo pri naslavljanju in preprečevanju nezakonitega lova ključno vlogo, zato smo k udeležbi med drugimi povabili tudi Policijo in Vrhovno državno tožilstvo.

Vsi udeleženci WildLIFE Crime Academy smo se iz Španije vrnili z enakimi občutki – izobraževanje je bilo zelo poučno, zanimivo, celotna izkušnja pa je bila nepozabna. Organizatorjem se iskreno zahvaljujemo za edinstveno priložnost.

Prevlada javnega interesa – v kolikšni meri lahko obnovljivi viri energije prevladajo nad varstvom narave?

Podnebna in biodiverzitetna kriza, v primežu katerih smo, sta največji grožnji človeški družbi. Za blaženje podnebne krize moramo čim prej preiti iz energije iz fosilnih goriv na energijo iz obnovljivih virov energije (OVE). Za ublažitev biodiverzitetna krize pa moramo krepiti biodiverziteto z varstvom in obnavljanjem narave, kar je ključno tudi za večanje odpornosti na podnebne spremembe. V ta namen je bila sprejeta Uredba (EU) 2024/1991 o obnovi narave.

V ozadju teh nujno potrebnih aktivnosti so hierarhično najpomembnejši interesi človeške družbe, ki jih je treba uresničevati hkrati in medsebojno skladno. Žal pa njihovo uresničevanje zaznamujejo večji konflikti, tehtnica teh interesov ni uravnotežena in zdi se, da se lahko energetski prehod odvija na račun narave, brez da bi bilo za to treba »plačati« kakršnokoli ceno. Vzrok za tovrstno razumevanje so tudi kratkoročne (investicijsko-finančne) koristi, medtem ko varstvo in obnova narave prinašata predvsem dolgoročne družbene koristi, katerih učinek se bo finančno odrazil predvsem v bodočih manjših stroških za škodo zaradi učinkov podnebnih sprememb, ki bo na odpornejših naravnih sistemih manjša. Poleg tega so ekonomske koristi energetske tranzicije individualizirane, dočim so pričakovane koristi varstva in obnove narave podružbljene.

Tovrstno globalno stanje se odraža tudi v Sloveniji. Pospešeno umeščanje naprav za pridobivanje električne energije iz OVE, predvsem iz energije vetra in sonca, ureja Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE). Ta v prvi vrsti predvideva, da se objekti OVE umeščajo primarno na prednostna območja, kjer je konflikt z naravo in lokalnimi skupnostmi čim manjši. To sledi temeljni usmeritvi Zakona o urejanju prostora, da se za načrtovanje prostorskega umeščanja OVE prednostno uporabijo razvrednotena območja (131. člen). Po ZUNPEOVE država pripravi akcijski program prednostnih območij OVE (5. člen), ki naj bi izhajal iz strokovnih podlag – te so nastale v projektu RES Slovenija, ki je identificiral potenciale in ovire za umeščanje OVE v Sloveniji. Projekt je pokazal, da je malo potenciala za nekonfliktno umeščanje OVE v prostor, kar nas kolektivno postavlja v težko situacijo, saj po drugi strani zaostajamo glede deleža energije iz OVE v končni rabi energije. Šele leta 2024 smo dosegli 25-odstotni delež, ki bi ga morali doseči že pred leti, zaradi nedoseganja ciljev pa smo pred tem plačali 18 milijonov evrov za statistični transfer OVE iz drugih držav. Cilj za 2030 smo s prenovljenim Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom do leta 2030 povečali na 33 %, kar je še odločno prenizko glede na cilj EU, ki znaša 42,5 % oziroma po možnosti  45 %. Tovrstna situacija od nas zahteva, da bomo OVE zelo premišljeno umeščali v prostor na način, da se povzroča najmanjša škoda oziroma potencialno umeščanje odgovarja tudi na energetske potrebe lokalne skupnosti in prispeva k varstvu in obnovi narave. Naloga države pa je, da umeščanje tako tudi usmerja, pri čemer je temu namenjen tudi program prednostnih območij, ki pa je še v nastajanju (glej tudi Planning for renewable energy without conflict: the potential of using sensitivity mapping as a decision-support tool).

Medtem imamo zatečeno situacijo, kjer je izbira območja za umeščanje OVE predvsem v domeni investitorja (in pogojena z oceno stroškov), torej nacionalno nedomišljena, zaradi česar se dogajajo številni konflikti, saj se to v postopkih izkaže za problematično, posledično pa se gradi odpor do OVE.

Taka območja so praviloma zavarovana in so posegi vanje možni le, če se izvede t. i. postopek prevlade drugega javnega interesa nad interesom ohranjanja narave (niso pa nujno zavarovana zaradi vrst, na katere bi imeli objekti OVE lahko vpliv). Ker je umeščanje objektov OVE, predvsem sončnih in vetrnih elektrarn, evropska in nacionalna prioriteta, je EU ta prizadevanja normativno podprla z domnevo, da je umeščanje teh OVE v prevladujočem javnem interesu pod določenimi pogoji, če gre za javni interes varstva narave. Ker se javni interesi soočajo v formalnih postopkih (prostorskega načrtovanja ali gradbenega dovoljevanja), je treba ta postopek poznati. Zato so v nadaljevanju predstavljene specifičnosti postopka prevlade javnega interesa OVE v povezavi z javnim interesom ohranjanja narave.

Foto: Unsplash

Kaj so javni interesi ali javne koristi?

Pojma javna korist in javni interes se v predpisih in pri njihovem izvajanju uporabljata enakovredno, večina pod tem razume isto. Vsi razumemo, da gre za interese oziroma koristi, ki se nanašajo na dobrobit širše skupnosti. Zares niti iz predpisov niti iz sodne prakse ni jasno, kakšno je morebitno razmerje med obema, zato lahko uporabljamo oba enakovredno brez večjih pravnih posledic. Kljub temu obstaja nekaj manjših razlik med pojmoma, ki nista povsem identična.

Javna korist je pravni institut, ki izhaja neposredno iz Ustave RS (69., 74., 70. in 155. člen), dočim javnega interesa Ustava ne omenja. Razen tega pa gre v obeh primerih za pravno nedoločen pojem. Javno korist konkretizira zakonodajalec, glede javnega interesa pa se v vsakem konkretnem primeru ugotavlja, ali so podane okoliščine, ki so v interesu širše skupnosti in ne zgolj v interesu posameznika. Tako javno korist kot javni interes napolnjujejo odločevalci na podlagi aktualnih družbenih potreb (v področnih zakonih), zato javne koristi in interesi niso ves čas enaki. Več je obrazloženo v prispevku Javna korist in javni interes v slovenskem pravu.

Tehtanje javnih interesov oziroma koristi

Predpisi pojma javni interes in javna korist se različno uporabljajo, vendar moramo glede na razloženo domnevati, da tudi v primeru, ko je govora o javnih interesih, so s tem mišljene tudi javne koristi in obratno, razen če posamezen zakon določen javni interes specifično obravnava (npr. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja). Iz predpostavke enakovrednosti javnega interesa in javne koristi v zvezi z umeščanjem OVE in varstvom narave v tem prispevku tudi izhajamo.

Postopki tehtanja javnih interesov se dogajajo pri umeščanju posegov v prostor, tj. pri njihovem načrtovanju in dovoljevanju njihove izvedbe. Konkretno za umeščanje OVE to pomeni državno ali občinsko prostorsko načrtovanje in izdajo gradbenega dovoljenja, v zvezi z OVE je predvsem aktualen konflikt z javno koristjo ohranjanja narave. Ta korist se izkaže v postopku presoje sprejemljivosti, kjer se izkaže, ali je načrtovani poseg ali poseg, ki se dovoljuje, s stališča vplivov na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja in njihove varstvene cilje sprejemljiv ali ne. Za katere načrte in posege se izvede presoja sprejemljivosti, določa  Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. Navedena pravila sledijo 6. členu Habitatne direktive (Direktiva Sveta 92/43/EGS).

 Če je načrtovana prostorska umestitev ali načrtovani poseg v presoji sprejemljivosti nesprejemljiv, to pomeni, da je interes ohranjanja narave v konfliktu z javnim interesom umeščanja OVE.

V okviru prostorskega načrtovanja Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) v 20. členu določa postopek razrešitve nasprotja javnih interesov. Če se ne doseže kompromisna rešitev, o nasprotju javnih interesov odloči vlada. To pa ne velja, če gre za odločanje o razrešitvi nasprotja javnih interesov nad javno koristjo ohranjanja narave – v tem primeru se postopek izvede, kot to določa Zakon o ohranjanju narave (ZON). Do situacije takega soočenja pride v postopku celovite presoje vplivov na okolje, v okviru katere se pripravi presoja sprejemljivosti po 101., 101.a, 101.b členu ZON. Postopek prevlade javne koristi je določen v 101.c členu ZON.

V okviru dovoljevanja posega ali gradnje pa se taki konflikti razrešujejo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja po Gradbenem zakonu (GZ-1). Tudi v tem postopku se za poseg praviloma izvede presoja sprejemljivosti po 101.d, 101.e, 104.a in 105.a členu ZON, ki se lahko izvede samostojno, če pa je treba izvesti tudi presojo vplivov na okolje, pa v okviru te presoje. Tedaj se izvede integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja; če pa za poseg morda ni potrebno gradbeno dovoljenje, presoja vplivov na okolje rezultira v okoljevarstvenem soglasju po Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2). Če je v postopku odločanja o integralnem gradbenem dovoljenju mnenje o presoji sprejemljivosti posega neugodno, 66. člen GZ-1 omogoča postopek prevlade. Vendar pa postopek prevlade ni določen za navadno gradbeno dovoljenje po 54. členu GZ-1, ki ga vodi upravna enota. V tem postopkih se na podlagi 141. člena GZ-1 naravovarstveno soglasje šteje za mnenje v postopku. Če je to negativno, niti ZON niti GZ ne predvidevata postopka prevlade.

Foto: Jon Flobrant/Unsplash

Kako je urejen prevladujoč javni interes OVE?

Lani spremenjena Direktiva (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije, pri čemer neuradno besedilo spremenjene Direktive (EU) 2018/2001 v členu 16f. določa, da države članice, dokler ni dosežena podnebna nevtralnost, zagotovijo, da se v postopku izdaje dovoljenj za načrtovanje, izgradnjo in obratovanje obratov za proizvodnjo energije iz OVE, za priključitev takih obratov na omrežje, za povezano omrežje samo ter za naprave za shranjevanje domneva, da so v prevladujočem javnem interesu ter služijo javnemu zdravju in varnosti. To se upošteva pri usklajevanju pravnih interesov v posameznih primerih za namene izvajanja:

Države članice lahko v ustrezno utemeljenih in posebnih okoliščinah omejijo uporabo tega člena na nekatere dele svojega ozemlja, na nekatere vrste tehnologij ali na projekte z določenimi tehničnimi značilnostmi. Glede spremenjene direktive je ClientEarth pripravil vodnik po spremenjeni direktivi Renewable Energy for Nature and People.

Pred sprejemom spremembe navedene direktive je začasne ukrepe za pospešeno umeščanje objektov OVE v prostor urejala neposredno pravno zavezujoča Uredba Sveta (EU) 2022/2577 (z dne 22. decembra 2022) o okviru za pospešitev uvajanja energije iz OVE, ki je imela omejeno časovno veljavnost (18 mesecev), spremembe uredbe (Uredba Sveta (EU) 2024/223) pa so ohranile veljavnost nekaterih določil še do 30. junija 2025. V povezavi z uveljavljanjem domneve prevlade javnega interesa so do tega datuma ohranjeni pravilo glede ugotavljanja zadovoljivih alternativnih možnosti in pravila glede izvajanja izravnalnih ukrepov (3a. člen).

Poleg ohranjanja narave, ki je glavna vsebine Habitatne direktive, so določena pravila glede OVE opredeljena tudi v Uredbi (EU)2024/1991 o obnovi narave. Ta neposredno zavezujoč predpis zahteva od držav izvedbo ukrepov za izboljšanje stanja narave, po drugi strani pa tudi za neposlabšanje razmer na območjih, ki ne bodo podvržena obnovi. Ta obveznost v celoti velja za območja Natura 2000 (enajsti in dvanajsti odstavek 4. člena glede kopenskih ekosistemov, deveti in deseti odstavek 5. člena glede morskih ekosistemov). Onkraj območij Natura 2000 pa so v zvezi z obveznostjo neposlabšanja določene izjeme, med drugim je poslabšanje dopustno tudi zaradi načrta oziroma projekta prevladujočega javnega interesa, za katerega niso na voljo manj škodljive alternativne rešitve – v tem primeru državi ni treba izvesti ukrepov, s katerimi se zagotovi, da se območja, na katerih je bilo doseženo dobro stanje ali zadostna kakovost habitatov vrst, ne poslabša; vendar pa to ne izključuje obveznosti izvedbe izravnalnih ukrepov po Habitatni direktivi: (točka c) štirinajstega in petnajstega odstavka 4. člena v povezavi z enajstim odstavkom za kopenske ekosisteme, (točka c) enajstega in dvanajstega odstavka 5. člena v povezavi z devetim odstavkom za morske ekosisteme. Za te primere velja, da so projekti OVE  v prevladujočem javnem interesu in države lahko določijo, da v tem primeru ni treba dokazati, da ni na voljo manj škodljivih alternativnih rešitev, če je bila opravljena celovita presoja vplivov na okolje ali presoja vplivov na okolje; to ureditev pa lahko države omejijo na določena območja ali tehnologije, če to utemeljijo in obvestijo Evropsko komisijo (6. člen). Podrobnejši kontekst tej ureditvi podajata 38. in 68. točka preambule uredbe. Za območja Natura 2000 pa velja, da mora država, poleg izpolnitve obvez po Habitatni direktivi, poskrbeti, da uvede ukrepe, da se stanje na območjih, na katerih je bilo doseženo dobro stanje in zadostna kakovost habitatov vrst, ne poslabša.

Določilo spremenjene Direktive 2018/2001 glede prevladujočega javnega interesa je v naš pravni red preneseno z Zakonom o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE) v 17. členu. Izrecno je določilo, da se ne glede na 101c. in 101f. člen in režim varstva vrst po ZON pri načrtovanju, postavitvi in obratovanju naprav OVE iz energije sonca in vetra ter z njimi povezanega omrežja domneva, da so te naprave in omrežja v prevladujočem javnem interesu in služijo javnemu zdravju in varnosti. V skladu s pooblastilom spremenjene Direktive (EU) 2018/2001 pa je določilo izjemo, in sicer ta domneva ne velja za postavitev objektov OVE za energijo iz vetra v obstoječih zavarovanih območjih ali v delih obstoječih zavarovanih območij, ki imajo v varstvenih režimih na podlagi predpisov, ki jih določa ZON, določeno prepoved gradnje objektov in naprav.

Kaj to pomeni za postopke prevlade?

Splošna pravila postopka prevlade

Glede na uvodoma predstavljene cilje Slovenije in EU za delež OVE v končni rabe energije ter predvidoma manjša območja za umeščanje OVE, ki ne bodo v konfliktu z naravo (kot je pokazal projekt RES Slovenija), lahko predvidevamo, da bomo v bodoče priča več postopkom prevlade javnega interesa (OVE) nad interesi ohranjanja narave po ZON. Doslej na tem področju v Sloveniji nimamo veliko prakse – aktualen je postopek prevlade v okviru postopka umeščanja HE Mokrice, kjer je bila sodna presoja že izvedena (sodba Upravnega sodišča I U 1629/2022-155). V pomoč razumevanju in izvedbi postopka so Smernice Evropske komisije za izvajanje 6. člena Habitatne direktive (glej tudi Postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristno ohranjanja narave).

Da določen  javni interes lahko prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji (četrti odstavek Habitatne direktive):

  1. nujni razlogi drugega prevladujočega javnega interesa;
  2. neobstoj druge ustrezne rešitve za načrt ali projekt;
  3. izvedba izravnalnih ukrepov, o katerih se obvesti Evropsko komisijo (več o tem tudi v Prevlada javnega interesa).

Postopek prevlade javnega interesa se lahko izvede, če je v presoji sprejemljivosti po ZON ocenjeno, da je vpliv načrtovanega posega nesprejemljiv:

  • v okviru celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) v fazi prostorskega načrtovanja v skladu z ZVO-2 in ZUreP-3, v kateri se izvede presoja sprejemljivosti v skladu z ZON;
  • v okviru presoje vplivov na okolje (PVO) v fazi izdaje integralnega gradbenega dovoljenja (v skladu z ZVO-2 in GZ-1) ali če se PVO izvede izven postopka gradbenega dovoljenja v skladu z ZVO-2.

Po ZON o prevladi javnega interesa odloči vlada na predlog ministrstva, pristojnega za  okolje EU (pod Ministrstvo za okolje in prostor je sodilo tudi področje varstva narave), vendar pa je GZ-1 v 66. členu že upošteval delitev ministerstev in kot predlagatelja določil ministrstvo, pristojno za naravo (torej Ministrstvo za naravne vire in prostor).

Pravila glede domneve prevladujočega javnega interesa OVE

Domneva prevlade javnega interesa OVE v Sloveniji (četrti in peti odstavek 17. člena ZUNPEOVE glede na območja:

  • velja za vetrne in sončne elektrarne (načrtovanje, postavitev, obratovanje naprav in njihovega omrežja) na celotnem območju Slovenije;
  • ne velja za vetrne elektrarne na območjih Natura 2000 in zavarovanih območjih, ki imajo v aktih, sprejetih na podlagi ZON, določeno prepoved gradnje.

Kjer domneva velja, v postopku prevlade ni treba ugotavljati izpolnjevanja pogoja  obstoja nujnega razloga prevladujočega javnega interesa. Treba pa je izpolniti druga dva pogoja (neobstoj druge ustrezne rešitve za načrt ali projekt, izvedba izravnalnih ukrepov, o katerih obvesti Evropsko komisijo). Glede teh dveh pogojev je Uredba Sveta (EU) 2022/2577 določila olajšana pravila do 30. junija 2025 (glej zgornje poglavje). Možnosti, ki jo daje 6. člen Uredbe 2024/1991 o obnovi narave, ko lahko države na območjih onkraj območij Natura 2000 določijo, da v tem primeru ni treba dokazati, da ni na voljo manj škodljivih alternativnih rešitev, če je bila opravljena celovita presoja vplivov na okolje ali presoja vplivov na okolje, Slovenija ni izkoristila.

Če se bo v postopu presoje sprejemljivosti po ZON izkazalo, da so vplivi načrtovanega posega nesprejemljivi, bo v morebitnem postopku prevlade po ZON za območja, za katera domneva o prevladujočem OVE interesu velja, treba upoštevati naslednja pravila:

 v okviru CPVO (načrtovanje): člen ZON, kjer pa ne bo treba ugotavljati izpolnjenosti pogoja obstaja drugega javnega interesa, ker obstaja zakonsko določena domneva prevlade, 20. člen ZUreP-3, četrti in peti odstavek 17. člena ZUNPEOVE;

  1. v okviru PVO (integralno gradbeno dovoljenje): člen ZON, kjer pa ne bo treba ugotavljati izpolnjenosti pogoja obstoja drugega javnega interesa, ker obstaja zakonsko določena domneva prevlade, 66. člen GZ-1, prvi in tretji odstavek 17. člena ZUNPEOVE;
  2. v drugih postopkih dovoljevanja posega, ki jih ne predvideva ZON, pa je to dopolnil drugi odstavek 17. člena ZUNPEOVE in se postopek prevlade izvede po 101f. členu ZON tudi v:
  • postopku izdaje (navadnega) gradbenega dovoljenja (ki ga izda upravna enota), če je podano negativno mnenje s področja ohranjanja narave,
  • postopku naravovarstvenega soglasja (po 105a. členu ZON) ali naravovarstvenega dovoljenja (po 104a. členu ZON) za poseg v naravo, če bi se to potencialno zavrnilo.

V vseh postopkih je treba upoštevati tudi 4. člen (točka c) štirinajstega in petnajstega odstavka, 5. člen (točka c) enajstega in dvanajstega odstavka in 6. člen Uredbe (EU) 2024/1991 o obnovi narave, do 30. junija 2025 tudi 3a. člen Uredbe Sveta (EU) 2022/2577.

Glede na običajne postopke prevlade velja v postopkih prevlade OVE, da vlada o prevladi odloči na predlog ministrstva, pristojnega za okolje (Ministrstva za okolje, podnebje in energijo). Če vlada sprejme odločitev o prevladi druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave, se ta odločitev vključi v izdano gradbeno dovoljenje, naravovarstveno soglasje ali dovoljenje.

Foto: Mariana Proença/Unsplash

Zaključek

Postopek prevlade po ZON v povezavi z domnevo o prevladujočem javnem interesu OVE je za razumevanje in uporabo izjemno zapletena materija. V Sloveniji že brez novih pravil glede OVE s tem postopkom nimamo posebnih izkušenj (edini primer HE Mokrice, ki je še v teku). Prevladujoč javni interes OVE ne predstavlja »splošnega pooblastila« za umeščanje objektov OVE oziroma ne pomeni, da ima umeščanje objektov OVE vedno prednost pred interesi varstva narave. Domneva predstavlja le izpolnitev enega pogoja v postopku prevlade nad javnimi koristmi narave, ki se izvede, kadar se v okviru presoje sprejemljivosti umeščanja ali dovoljevanja objekta OVE po ZON ugotovi, da so vplivi posega, postopek prevlade pa je treba v vsakem primeru izvesti.

V Sloveniji velja domneva prevlade javnega interesa OVE za vetrne in sončne elektrarne, njihovo načrtovanje, postavitev, obratovanje naprav in njihovega omrežja za celotno ozemlje, razen za vetrne elektrarne na območjih Natura 2000 in zavarovanih območjih, ki imajo v aktih, sprejetih na podlagi ZON, določeno prepoved gradnje. Specifike so odvisne od območja in postopka, po katerem se načrtuje oziroma dovoljuje umeščanje v prostor. Še vedno pa je v postopku prevlade treba izpolniti druga dva pogoja, tj., da ne obstajajo druge ustrezne rešitve za načrt ali projekt in da se izvedejo izravnalni ukrepi. O prevladi odloči vlada na predlog ministrstva, pristojnega za okolje.

Zaradi specifik in kompleksne ureditve, nejasnih in dvoumnih določil pa lahko pride v zvezi s postopki prevlade do številnih zapletov, ki se bodo reševali na sodišču. Zato bi bilo za zakonito in učinkovito vodenje teh postopkov potrebno, da država večjo pozornosti nameni izobraževanju upravnih delavcev in delavk specifično za ta postopek. Prav tako bo treba usposobiti ekipe, ki vodijo pripravo projektov in pridobivanje dovoljenj, pa tudi odvetnikov, ki bodo nastopali v morebitnih postopkih.

EIP KOŠEK – Poskusna pridelava avtohtonega semenskega materiala za različne tipe slovenskih travnikov

Z aprilom se je začel izvajati projekt EIP KOŠEK – Poskusna pridelava avtohtonega semenskega materiala za različne tipe slovenskih travnikov.


Naziv intervencije: IRP31 Podpora za projekte EIP

Naziv operacije: Poskusna pridelava avtohtonega semenskega materiala za različne tipe slovenskih travnikov – EIP KOŠEK

Trajanje: 25. 04. 2025 – 25. 04. 2029

Odobrena sredstva: 299.999,88 €

Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je financiran v okviru intervencije IRP31 Podpora za projekte EIP iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027.


Kratek opis

Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je štiriletni projekt (2025–2029) namenjen postavitvi “borze” semenskega drobirja za posamezne tipe slovenskih travnikov.

Namen projekta je postaviti temelje pridelave avtohtonega semenskega materiala različnih tipov naravovarstveno pomembnih travnikov v Sloveniji, bodisi v obliki pridelanega semena posameznih vrst bodisi v obliki semenskega drobirja (= požete in posušene semenske mešanice).

V projektu sodeluje 13 partnerjev, od tega osem kmetijskih gospodarstev.

V Sloveniji ne obstaja sistematična, tržno orientirana proizvodnja semenskega materiala, ki bi ga bilo mogoče kupiti za obnovo travišč. Hkrati zaradi junija 2024 sprejetega EU Zakona o obnovi narave pričakujemo močno povečano povpraševanje po avtohtonem, čim bolj lokalnem semenskem materialu, saj zakon predvideva velike površine obnovljenih habitatov. Med njimi so tudi različni tipi travišč, pri čemer je treba poudariti, da je bilo v zadnjem poročanju po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018 ohranitveno stanje večine Natura 2000 tipov travišč ocenjeno kot slabo. Njihova površina upada zaradi intenzifikacije kmetijstva na eni ter opuščanja rabe na drugi strani. V projektu želimo obstoječim vrstno bogatim, naravovarstveno pomembnim travnikom, ki jim grozi eden od teh dejavnikov ogrožanja, dati novo ekonomsko perspektivo. Prepoznavamo jih kot donorje semenskega materiala za obnovo drugih travnikov (semenski drobir, osnovno seme za vzpostavitev semenskih posevkov), kar bi njihovim lastnikom odprlo povsem novo tržno nišo, ki je v Sloveniji še povsem neizkoriščena. Istočasno bi torej poskrbeli za nadaljnje naravi prijazno upravljanje teh travnikov ter za njihovo trženje.

Cilji in rezultati

V projektu bomo testirali 6 praktičnih preizkusov: vzgoja sadik iz semena, žetev semenskega drobirja, vzpostavitev cvetnega pasu, obnova travnika s požetim materialom, obnova travnika s sadikami, pridelava semen posameznih vrst. Vzpostavili bomo spletno borzo semenskega materiala in trem prejemnikom podarili material za obnovo travnika. Identificirali in popisali bomo vsaj 10 vrstno bogatih travnikov na partnerskih površinah. Izvedli bomo številne aktivnosti prenosa znanja in razširjanja rezultatov, med drugim tudi preko kratkega videoklipa.

Partnerji

E-ZAVOD (vodilni partner)
Trajnice Golob-Klančič
KGZS Zavod Ljubljana
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
Kmetijski inštitut Slovenije
JASNA DIZAJN
Kmetija Tancek
Farma Stična d.o.o.
Kmetija Mahne
Kmetija Markovi
Kmetija Oražem
Kmetija Debevec
Kmetija Cerar



Povezave:


 

Ura tikataka, obnova narave čaka: dobili smo enotno obliko za načrt za obnovo narave

Objavljena je enotna oblika za pripravo nacionalnih načrtov obnove narave (Izvedbena uredba Komisije (EU 2025/912 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2024/1991 glede enotne oblike za nacionalni načrt za obnovo), ki bo vodilo državam za pripravo nacionalnih načrtov, vsi zainteresirani deležniki pa bodo pripravo lahko tako tudi lažje spremljali.

V uvodnem splošnem delu načrta bo treba predstaviti sodelovanje javnosti pri pripravi načrta (točka 2.1), obsežno pa je tudi poglavje o dodatnih koristih in učinkih načrtovanih ukrepov (točka 4.1.). To vključuje opis dodatnih koristi za blaženje podnebnih sprememb in degradacije tal, pa tudi družbeno-gospodarske učinke in druge dodatne koristi, npr. pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in prehranske varnosti. Velika pozornost je namenjena tudi harmonizaciji z drugimi politikami in ukrepi (točka 4.2) ter oceni finančnih potreb za izvedbo načrta obnove (točka 4.3).

Na ravni EU je v podporo izvajanju Uredbe (EU) 202471991 o obnovi narave vzpostavljena spletna platforma BISE (Biodiversity information system for Europe). Tu so objavljene podrobnejše usmeritve za izvajanje posameznih členov uredbe, ki so uporabne tako za pripravljavce, kot tudi za vse zainteresirane deležnike, ki bodo v procesu sodelovali. V pomoč pri pripravi načrtov pa bo tudi Smernice in priporočila za ambiciozne načrte za obnovo narave.

Priprava nacionalnega načrta za obnovo narave je priložnost, da ukrepe načrtujemo skupaj tako, da se poveže znanje vseh relevantnih deležnikov in javnosti, in celostno tako, da se zagotovi skladnost z vsemi obstoječimi politikami, ki se medsebojno harmonizirajo – da se priprava načrta zares udejanji kot nacionalni projekt, ki gradi na povezanosti sektorjev.

Ukrepi obnove narave in ukrepi blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje so dolgoročno najvišja prioriteta skupnosti, saj gre za osnovne pogoje zdravega življenjskega okolja za mlade in prihodnje generacije. Osnova vključujočega procesa je kakovosten procesni načrt in aktivno informiranje javnosti o stanju priprave (po zgledu priprave Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta na spletnem portalu Energetika), vendar pa mora vlada pripravo nacionalno tako pomembnih dokumentov tudi ustrezno sistemsko podpreti.

Zaenkrat so javno dostopne informacije o pripravi načrta s strani Ministrstva za naravne vire in prostor skromne, pričakovati pa je, da bo več informacij predstavljenih dne 13. 6. 2025, ko ministrstvo organizira strokovni posvet o obnovi narave Dan narave.

Strategija prilagajanja podnebnim spremembam mora vključevati na naravi temelječe rešitve

Obnova narave ter podnebno ukrepanje in prilagajanje gredo z roko v roki. Obnova narave skupaj z na naravi temelječimi rešitvami predstavlja učinkovito delovanje v smeri blaženja podnebnih sprememb, saj se na ta način zmanjšuje količina toplogrednih plinov. Zadnje poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) tako navaja, da so na naravi temelječe rešitve z obnovo ekosistemov med petimi najbolj učinkovitimi strategijami blaženja podnebnih sprememb (vir: Nature-based Solutions for Climate). Po drugi strani pa je obnova narave skupaj z na naravi temelječimi rešitvami ključna za podnebno prilagajanje, saj povečuje odpornost ekosistemov, od katerih smo odvisni, na podnebne spremembe.

Za podnebno prilagajanje so torej na naravi temelječe rešitve posebnega pomena. Smernice o strategijah in načrtih držav članic za prilagajanje pričakujejo od držav, da bodo na naravi temelječe rešitve pomembni gradniki ukrepov podnebnega prilagajanja. Najboljše vodilo za uvajanje in uveljavljanje na naravi temelječih rešitev je standard IUCN (Mednarodno združenje za ohranjanje narave – IUCN Global Standard for NbSGuidance document). V okviru projekta Zagovorniki okolja – Narava za podnebje smo Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki pripravlja strategijo prilagajanja, v tem smislu podali predloge za čim bolj ambiciozno vključitev na naravi temelječih rešitev v strategijo.

Na naravi temelječe rešitve so resda le eden od možnih konceptov trajnostnih rešitev (trajnostne so lahko npr. tudi rešitve zeleno-modre infrastrukture), vendar pa so edine z velikim transformativnim potencialom preoblikovanja delovanja družbe, saj se rešitve znotraj tega koncepta iščejo na ravni vzrokov, ne problema. Dočim ukrepi obnove narave predstavljajo “odplačilo dolgov” naravi, ki smo jo globalno pretirano uničili in izčrpali (Slovenija ima dan ekološkega dolga že v aprilu), predstavljajo na naravi temelječe rešitve nov način delovanja, da v bodoče ti “dolgovi” naravi ne bodo več nastajali. Na naravi temelječe rešitve se osredotočajo na reševanje enega ali več družbenih izzivov in so pri tem usmerjene v ohranjanje, obnovo in trajnostno upravljanje ekosistemov, s tem pa zagotavljajo dolgoročne okoljske, družbene in ekonomske koristi. Zato je v mednarodnem prostoru koncept na naravi temelječih rešitev prepoznan kot krovni (ang. umbrella) koncept, ki ne tekmuje z drugimi aktualnimi, k naravi usmerjenimi koncepti (kot so npr. ekosistemski pristop), ampak jih vključuje. Smernice prepoznavajo ta potencial in poudarjajo številne pozitivne in dolgoročne učinke takih rešitev na različnih področjih družbe in narave in jih umeščajo med t. i. “win-win” scenarije rešitev.

Zgolj črka, ki na papir uvede na naravi temelječe rešitve, pa še ne bo privedla do dejanskih učinkov na naravi temelječih rešitev. Potrebno bo tudi širše osveščanje splošne in strokovne javnosti o potrebnosti obnove narave in koristih na naravi temelječih rešitev. V Sloveniji moramo prekiniti z razmišljanjem, da ohranjanje narave zavira družbeni razvoj, in razumeti,  da so obnovljena narava in na naravi temelječe rešitve pravzaprav garant bodočega družbenega blagostanja in s tem tudi gospodarskega razvoja. Ukrepi obnove narave in na naravi temelječih rešitev niso modna politična muha, temveč na znanosti in dokazih temelječa nujnost. Stare vzorce razmišljanja, ki temeljijo na družbeni izkušnji preteklih ponavljanj, bomo morali spremeniti. Pretekla ponavljanja so nas privedla v to nezavidljivo situacijo in za njeno reševanje moramo vzpostaviti povsem drugačen format razmišljanja (priporočamo Busting 24 myths  to reverse biodiversity loss and drive transformative change through Nature-based Solutions).

Potrebujemo pa tudi veliko novega znanja in interdisciplinarnega sodelovanja. Temu bodo morali različni sektorji, akademija in raziskovalne organizacije, gospodarstvo, pa tudi nevladne organizacije v prihodnje posvetiti veliko pozornost. Veliko znanja in izkušnje že imamo pri sonaravnem upravljanju, vendar pa je to znanje treba nadgraditi v razumevanje transformativnega potenciala na naravi temelječih rešitev, ki poleg izboljšanja stanja biotske raznovrstnosti spreminjajo tudi razumevanje in ravnanje družbe. Na mednarodni ravni se tovrstno znanje že nekaj časa združuje in razvija (IUCN NbS management hub, Network Nature NBS hubs). Na evropski ravni je nastal smerokaz za raziskave in inovacije glede na naravi temelječih rešitev (European Roadmap to 2030 for Research and Innovation on Nature-based Solutions), koristni pa so tudi nasvet iz priročnika Guidelines for co-creation and co-governance of nature-based solutions ter informacije na spletni strani Climate ADAPT Nature-based solutions.

Primožu Kmeclu v spomin

1965–2025

Če ste kdaj obiskali društveno pisarno v Ljubljani, Primoža najverjetneje niste srečali. Kadar ni bil na terenu, je bil v svoji pisarni, ki je od vseh najbolj skrita in vanjo le steška zatavate po pomoti. Police v pisarni so nosile nekaj fasciklov, večinoma pa strokovno literaturo, med katero so bile knjige, za katere smo vsi vedeli, da jih zagotovo najdemo le pri Primožu; seveda ni manjkal »Bibby« oziroma Bird Census Techniques, kazalniki pa so bili zataknjeni predvsem v takšnih kot so »Habitat Suitability and Distribution Models« ali pa »Exploratory Miltivariate Analysis by Example Using R«. Že slednje povedo, da je bil Primož velik strokovnjak; znal je marsikaj, o čemer smo drugi vedeli bolj malo.

Primož je bil član DOPPS-a 36 let, zadnjih 20 let je bil na društvu tudi zaposlen. Bil je izkušen terenski ornitolog, izjemen raziskovalec, vodja in avtor sheme monitoringa ptic kmetijske krajine, urednik znanstvene revije Acrocephalus, vodja VOS-a, član mednarodnih teles za monitoring ptic, strokovni direktor, predvsem pa predan naravovarstvenik. Pisal in vodil je velike naravovarstvene projekte. Njegova strast je bila podatkovna analiza in ekološko modeliranje, kjer je s svojim izjemnim intelektom obvladoval zapletene matematične pristope izdelave modelov in sklepanja iz njih. Kolegom raziskovalcem in študentom je pogosto bil mentor in somentor pri magistrskih nalogah. S teh del so nastali izvirni znanstveni članki v njegovem soavtorstvu, skupaj 30, pri čemer je bil zadnji letos objavljen v prestižni angleški SCI reviji Bird Study. Nekaj let nazaj je na društvu ustanovil in vodil raziskovalno skupino, kar mu je bilo v veliko veselje, predvsem pa se je zavedal pomena raziskav za uspešno naravovarstvo.

Poleg ptic je imel Primož izredno rad ljudi. Vsi smo ga poznali po njegovi prijaznosti in dobrosrčnosti. Bil je umirjen in nikoli ni povzdignil glasu. S svojim značajem, znanjem in modrostjo je vzbujal spoštovanje. Tudi zaradi tega je bil marsikomu za vzor, še posebaj mlajšim sodelavcem. Čeprav bolj redkobeseden, je imel čudovit in vedno neškodljiv smisel za humor, s katerim bi se lahko pojavil tudi v kakšni epizodi Monty Phyton-a. Povrh vsega je bil zelo preprost in nemalokrat je prišel v pisarno obut v legendarne Allstarke. Primož je bil pač preprost in spontan, ne da bi se moral za to posebaj trudit ali da bi mu sploh bilo mar za to.

Mnogo je tistih majhnih stvari, s katerimi nam je polepšal dni in zelo ga bomo pogrešali. Pogosto se je zgodilo, da je pred svojo pisarno zaslišal poznan glas. Takrat je vedno priprl vrata, skozenj pomolil glavo in te lepo pozdravil.

Čeprav Primoža ni več med nami, bodo njegovo delo in ime ostali za vselej zapisani v svobodi ptic in v naših srcih.

Slava mu.

S čolnom po reki Muri

Svet vzdolž reke Mure z ohranjenimi edinstvenimi značilnostmi in procesi nižinskih rek spada med najdragocenejša območja narave pri nas. Preplet različnih življenjskih okolij rečne pokrajine daje zatočišče izjemni biološki raznovrstnosti, hkrati pa v omejen prostor ob reki privablja ljudi željne sonaravnih oblik rekreacije in sprostitve, daleč od mestnega vrveža in vsakodnevnega stresa.

Zaključni dogodek projekta, ki se je odvijal 5. aprila 2025 pri Tinekovem brodu ob Muri.

Vendar pa lahko ima porast različnih prostočasnih aktivnosti človeka, zlasti tistih, ki posegajo v najbolj občutljive predele, vrsto negativnih učinkov na ptice in druge organizme rečnega ekosistema. Prav na to problematiko smo se skupaj z vodilnim partnerjem Međimursko prirodo in nemškim partnerjem Ö.T.E.–LT&C osredotočili v okviru projekta BESTbelt HR-23-1068-69 »Sustainable Water-based Sport Solutions«.

V projektu, ki je trajal od novembra 2023 in ga v aprilu 2025 zaključujemo, smo na društvu posebno pozornost namenili ozaveščanju lokalnega prebivalstva, turističnih organizacij in drugih skupnosti o pomembnosti trajnostnega turizma na zavarovanih območjih. Za ta namen smo organizirali predavanja in skupinske spuste po reki Muri ter zaključni dogodek javne narave, tekom katerega smo se skupaj z udeleženci v začetku aprila sprehodili ob reki Muri,  spoznavali tamkajšnje ptice ter spregovorilo o pravilih obnašanja na in ob reki.

Izdali smo tudi zloženko S čolnom po reki Muri, ki vsebuje napotke o odgovornem obnašanju na reki. Zloženka je prosto dostopna na naši spletni strani. Vabljeni k branju!

S prilagoditvijo in upoštevanjem določenih pravil ravnanja bomo dosegli, da naše aktivnosti ne bodo bistveno motile živali v rečnem prostoru.