V okviru projekta Adriatic Flyway 4 organiziramo prvo srečanje prostovoljcev. Za uspešno odkrivanje in preganjanje nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji je nujno medsebojno sodelovanje. In Vi, dragi prostovoljci, ste ključ do uspešnega dela.

Cilj našega prvega srečanja je, da se med sabo spoznamo, poklepetamo, se kaj novega naučimo ter vzpostavimo medsebojno aktivno sodelovanje.
Na srečanju bodo z nami delili svoje bogato znanje in izkušnje:

• Milan Ružić, mednarodno priznan strokovnjak za področje nezakonitega lova ter varstvo narave;
• Dejan Bordjan, izjemen poznavalec ptic, njihove ekologije in biologije;
• Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog – strokovnjak za ujede in sove.

Z vami pa bodo svoja doživetja in izkušnje delili tudi naši že aktivni prostovoljci.

Srečanje bo potekalo v soboto, 9. novembra 2019 od 10.00 do 14.00 ure, v Centru za obiskovalce Naravni rezervat Škocjanski zatok.
Iskreno upamo, da si boste lahko vzeli čas ter prišli na naše prvo srečanje.

Za dodatne informacije in potrditev udeležbe sem vam na voljo preko email naslova tjasa.zagorsek@dopps.si ali telefonske številke 031 439 051.

Lepo vas pozdravljam in se veselim srečanja z vami!

Tjaša Zagoršek

Že enajsto leto zapored so se v Sloveniji zbrale manjše in večje skupine navdušenih ornitologov, ki so se v prijateljskem duhu pomerile v Ptičarijadi. Cilj? Katera skupina v 10 urah sliši, vidi ali fotografira večje število ptic.

Kobiličar na selitvi. Foto: Aleksander Kozina

Med kozjanskimi griči in ravnicami se je letos za pticami podilo 51 tekmovalcev v 12 skupinah. Skupno je bilo opazovanih izjemnih 96 vrst ptic. Še preden se je noč poslovila je nekatere tekmovalce navdušilo petje velike uharice, kozače, male uharice, lesne sove in čuka. Ob prvem jutranjem svitu jih je v gozdu pozdravilo petje taščice, stržka, črne žolne, kratko in dolgoprstega plezalča, malega detla in številnih drugih.

Med najpogosteje zabeležimi vrstami so na vrhu kraljevale jate škorcev, ki so jih tekmovalci redno videvali. Prav tako so bili v velikem številu opazovani domači in poljski vrabci, sive vrane, turške grlice, kosi in kanje. Med najredkeje opazovanimi so bili sokol selec, kobiličar, brinovka, kavka in kormoran.

Z največ zabeležinimi vrstami (74 vrst) je letos zmagala skupina »Reč čebula…«, drugo mesto (69 vrst) sta si v tej kategoriji razdelili skupini »Dej gremo že« in »Težaki«, tretje mesto (67 vrst) pa si je priborila skupina »Pušnšank«.

Tudi letos je zmaga v fotografski kategoriji odšla na Dolenjsko. Prvo mesto si je prifotkala skupina »Ribniška banda«, ki ji je uspelo v fotografski objektiv ujeti 49 vrst ptic.

Letošnja novost je bila kategorija »sonaravno ptičarjenje«, kjer so se tekmovalci po poligonu gibali naravi prijazno, torej brez uporabe fosilnih goriv. Pogum za tekmovanje v tej kategoriji je zbrala samo ena skupina »Tičiklisti«, ki je med 30 kilometrskem kolesarjenjem zabeležila izjemnih 59 vrst ptic.

Zmagovalcem kot tudi ostalim tekmovalcem iskrene čestitke!

Na ponovno snidenje ob letu osorej!

Julija letos smo v Mateni na gnezdu bele štorklje dva mladiča opremili z GPS sledilno napravo in pričeli spremljati njuni selitveni potovanji. V sodelovanju s širšo javnostjo so ju v družbi Elektro Ljubljana, ki je finančno podprla projekt, poimenovali Srečko in Bela. Po začetnih skupnih lokalnih premikih sta se 20. avgusta njuni poti ločili in odpravili sta se na dolgo in nevarno pot proti Afriki. Bela ga ja mahnila po značilni poti čez Balkan in Bližnji vzhod in pristala na jugu Sinajskega polotoka, Srečko pa precej presenetljivo čez Italijo v Tunizijo, kjer pa je naletel na težave. Konec septembra smo se odločili za odpravo v Tunizijo in raziskati Srečkotovo usodo.

Bele štorklje, v družbi katerih se je Srečko zadrževal na odlagališču klavničnih odpadkov. Foto: Tilen Basle

Srečko v težavah

Srečko je 30. avgusta prečkal Sredozemsko morje in približno 80 kilometrov vzhodno od mesta Tunis prispel v Tunizijo. Dan kasneje se je pomaknil južno proti mestu Enfida, kjer se je za dalj časa ustalil. Na podlagi satelitskih slik je bilo možno ugotoviti, da se večino časa zadržuje v ogromnih oljčnih nasadih, občasno pa obiskuje bližnja mokrišča. 12. septembra zjutraj smo pričeli dobivati podatke Srečkotovega oddajnika, ki so zmerom kazali na isto lokacijo, kar je vzbudilo skrb. Stopili smo v kontakt z lokalnim ornitološkim društvom, ki pa Srečka ni uspelo najti. Konec meseca smo se skupaj z Elektro Ljubljana odločili, da se odpravimo v Tunizijo in sami raziščemo okoliščine, ki so srečka pripeljale do predvidene smrti. V soboto, 28. septembra zjutraj sta se varstvena ornitologa Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije vkrcala na letalo in se odpravila v Tunizijo na sled Srečku.

Srečko je žalostno končal pod oljčnim drevesom ogromnega nasada. Foto: Tilen Basle

(ne)Srečko

Alen in Tilen sta kaj kmalu po prihodu v Tunizijo severno od mesta Enfida našla truplo Srečka. Srečko je žalostno končal pod drevesom oljke ogromnega oljčnega nasada. Ornitologa sta s Srečka snela GPS sledilno napravo in plastičen obroček ter raziskala okolico. Na truplu ni bilo vidnih znakov poškodb, okolica trupla pa je bila postlana z drobci plastične vrečke. Z zbranih podatkov predvidevamo, da se je Srečko zapletel v plastično vrečko in poginil. V prebavnem traktu in želodcu nismo našli sledi plastike, vendar pa zajeten del vsebine želodca predstavljalo perje, kar na mestu samem ni vzbudilo posebne pozornosti.

Kaj je počel Srečko v Tuniziji?

V naslednjih treh dneh sta Alen in Tilen raziskala območja, kjer se je tekom svojega bivanja v Tuniziji zadrževal tudi Srečko. Obiskala sta jezero Kelbia, ki ga je dan pred usodno nesrečo obiskal tudi Srečko. Polslano jezero je v tem letnem času gosti na tisoče pobrežnikov, med katerimi še posebej izstopajo plamenci, sabljarke in številne vrste martincev ter prodnikov.

Srečko je nekajkrat obiskal tudi manjše sladkovodno jezero v bližini znamenitega Takrouna, kjer se je najverjetneje prehranjeval. Na jezeru sta ornitologa v času obiska opazovala velike jate beloglavk, kostanjevk, regelj in drugih rac.

Največje presenečenje odprave je ornitologa kljub vsemu pričakalo zadnji dan. Raziskala sta območji, ki ju je svoj čas bivanja v Tuniziji Srečko obiskal prav vsak dan. Prvo območje, oljčni nasad približno 2 kilometra severno od mesta pogina Srečka je gostil približno 30 belih štorkelj in več sto kravjih čapelj in krokarjev. Hitro sta ugotovila, kaj je ptice pritegnilo v ta zanje neobičajen habitat; odlagališče klavničnih odpadkov! Med odpadki so prevladovali ostanki perutnine, od koder najverjetneje tudi izvira perje, ki sta ga našla v želodcu Srečka. Štorklje, ki sta jih na tem mestu opazovala so najverjetneje pripadale stalni populaciji, ki v okolici mesta Enfida preživi celo leto. Zvečer so se štorklje odpravile v bližino mesta, kjer so spale na električnih drogovih in oddajnikih.

Drugo območje, ki ga je Srečko redno obiskoval je bil oljčni nasad približno kilometer in pol vzhodno od mesta pogina. Na tem mestu sta našla električni drog, na katerem je Srečko vsako noč prespal. Slednje je potrdil tudi časovni zapis na podatkih o točkah, ki jih je posredovala sledilna naprava.

Kaj točno se je zgodilo s Srečkom?

Natančne okoliščine pogina Srečka ne bodo nikoli znane, z gotovostjo pa vemo, da se je Srečko v družbi drugih štorkelj večino časa prehranjeval na odlagališču klavničnih odpadkov v bližini mesta Enfida, kjer je tudi prenočeval na električnem drogu. Okoliščine s kraja smrti nakazujejo, da se je zapletel v plastično vrečko, katerih na tisoče leži raztresenih po pokrajini, še posebej veliko pa na odlagališču, kjer se je Srečko prehranjeval. Možno je tudi, da je Srečka pokončala zastrupljena ali okužena hrana na odlagališču, kar pa bi bilo glede na okoliščine zelo težko ugotovit.

Bela še zmerom v Sharm el Sheiku

Bela, ki se je odpravila po vzhodni selitveni poti se že lep čas zadržuje v bližini letovišča Sharm el Sheikh v Egiptu. Tam se v družbi več sto drugih belih štorkelj in mnogih drugih ptic prehranjuje na zbirališču odpadnih voda, ki je tamkajšnje edino vodno telo. Žal je kvaliteta vode v bazenih izredno slaba in vsako leto poročajo o številnih poginulih štorkljah in drugih pticah. Kot kažejo podatki dosedanjih raziskav je jug Sinajskega polotoka slepa selitvena pot in ptice le redko nadaljujejo v Afriko. Bela bo najverjetneje morala zdržati na tem območju do prihodnje pomladi in lahko le upamo, da se varno vrne domov.