Dan odprtih vrat v NR Škocjanski zatok, 4. marec 2017

Minilo bo že leto dni od kar smo Škocjanski zatok ponovno odprli za obiskovalce.
Z veseljem vas vabimo na Dan odprtih vrat, ki bo v soboto 4. marca 2017.

Dan odprtih vrat 4.3.2017

PROGRAM DOGODKA

8.00 – 10.00, 17.00 – 19.00: OBROČKANJE PTIC
Prikaz obročkanja ptic bodo vodili izkušeni ornitologi: Igor Brajnik, Dare Fekonja, dr. Al Vrezec in Rudolf Tekavčič.

11.00 – 12.00, 12.30 – 13.30, 14.30 – 15.30 in 16.00 – 17.00:
DELAVNICE S KAMARŠKIMI KOBILAMI IN JAHANJE V MANEŽI
za otroke (nad 3 let starosti). Število otrok, ki se lahko udeleži posamezne delavnice je omejeno na 8.
Obvezna predhodna najava na tel. št. 05 626 03 70 ali na recepciji centra za obiskovalce NRŠZ najkasneje 30 min pred pričetkom delavnice. Rezervacija možna do zapolnitve mest.

11.00 – 12.00: urica za najmlajše/ Rovka Črkolovka na obisku
Rovka Črkolovka maskota Oddelka za mlade bralce Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper bo po enem letu spet obiskala svoj rojstni kraj. Njen prihod bomo pričakali z uprizoritvijo Zgodbe o vrani..

Optics trade – celodnevna predstavitev optične opreme na zgornji terasi centra za obiskovalce.

8.00 – 17.00:
OPAZOVALNA TOČKA
Spoznajte Škocjanski zatok s pomočjo strokovnjakov, ornitologov, ki vas bodo sprejeli na razgledni terasi centra za obiskovalce (prvo nadstropje), teleskop, pobarvanke za otroke ipd.
VODENI OGLEDI
Brezplačni vodeni ogledi, 3 termini, in sicer 1. termin od 10.00 do 11.30, drugi termin od 13.00 do 14.30 in tretji termin od 15.00 do 16.30. Število mest je omejeno, zaželene predhodne prijave na tel. št. 05 626 03 70 ali e-naslov: info@skocjanski-zatok.org.
STOJNICE LOKALNIH PONUDNIKOV
Lokalni ponudniki bodo svoje izdelke predstavljali pred centrom za obiskovalce NRŠZ (Zadruga ekoloških proizvajalcev Istre, Hiša de Rin, Kmetija Muženič Baruca – siri, olje, vino)

RAZSTAVA
Originalni mopedi blagovne znamke TOMOS. Od 9.00 do 16.00 ure bo prisoten predsednik društva Tomos, Stevo Vujić, ki bo predstavil zgodovino tovarne in muzej Tomosove zgodovine, ter odgovarjal na vaša vprašanja.

16.00 – 17.00: PREDAVANJE dr. Tomi Trilar: Gozdne ptice Slovenije
(10% popust na DVD in CD – Gozdne ptice Slovenije, Slovenske žabe, Ljubljansko barje – skrivnostni svet živalskega oglašanja)

Ob nakupu artiklov, ki so vam na voljo v trgovini centra za obiskovalce, v vrednosti nad 30,00 EUR, boste prejeli darilo.

V primeru slabega vremena bo program dneva odprtih vrat izveden v manjšem obsegu. Vse spremembe bodo objavljene na spletni in FB strani Škocjanskega zatoka. www.skocjanski-zatok.org

Bodo podnebne spremembe zadale usodni udarec svetovno ogroženim vrstam?

Nova raziskava je pokazala, da podnebne spremembe negativno vplivajo že na polovico ogroženih kopenskih sesalcev in četrtino ptic. Ali to nakazuje na prelomno točko?

2017_20_2_herd_of_elephants

Skepticizem podnebnih sprememb je v nekaterih političnih krogih morda v porastu, vendar si ob problematiki ne gre zatiskati oči. Še posebno, če si žival (ali človek), ki živi v podnebno najbolj občutljivih ekosistemih na svetu.

Glasniki, poročilo zveze BirdLife International iz leta 2015 razkriva kakšne so posledice spreminjajočega podnebja za naš naravni svet. Razširjenost sesalcev in ptic po vsem svetu se postopoma premika proti polu, nekateri iščejo nov dom v višjih legah ali pa se njihova razširjenost in število krči. Slednje je posledica segrevanja planeta, ki vznemirja skrbno uravnana ravnovesja habitatov od katerih smo vsi odvisni. Premiki razširjenost imajo posledično velike razsežnosti, kot so motnje v prehranski verigi, selitvenih vzorcih in mnogo več.

Sedaj je nadaljnja raziskava prvič pokazala razsežnosti vpliva podnebnih sprememb na že ogrožene vrste. Rezultati so za prihodnost biodiverzitete na našem planetu zaskrbljujoči!

2017_20_2_keel_billed_toucan_belize

Tukani in druge tradicionalno nižinske vrste ptic na Kostariki, kot posledica podnebnih sprememb danes prebivajo na višinah do 1.500 metrov nad morjem.
Foto: Thomas Shahan

Podnebne spremembe predstavljajo dodaten pritisk na svetovno najbolj ogrožene vrste in tega se pogosto ne zavedamo. Modeliranje nakazuje negativen vpliv za skoraj polovico (47%) vseh globalno ogroženih kopenskih sesalcev in približno četrtino (23,1%) globalno ogroženih ptic. Mnoge izmed teh vrst so že sedaj na robu izumrtja in brez ukrepanja se lahko dodaten pritisk izkaže za prelomno točko.

»To je prva ocena števila ogroženih vrst, na katere imajo podnebne spremembe velik negativen vpliv« je povedal Dr. Stuart Butchart iz BirdLife International in soavtor članka. »Rezultati so alarmantni in kažejo na to, da bodo podnebne spremembe zaostrile obstoječe grožnje za številne vrste, s tem pa drastično povečale varstvene izzive«.

Več o učinku podnebnih sprememb si lahko preberete v članku na spletni strani BirdLife International.

Ne zamudite!
Društvo bo to poletje Krakovski nasip v Ljubljani okrasilo s čudovitimi fotografijami ptic in izsledki najnovejših raziskav o vplivih podnebnih sprememb na ptice. Glavni vir bodo prav Glasniki (The Messengers) in izsledki raziskave, ki jo predstavljamo v tem prispevku.

Projekt izvajamo skupaj z National Audubon Society in BirdLife International ter s podporo U.S. Embassy Ljubljana in Visit Ljubljana.

Vabilo na Gugalnico 2017- skupinski popis velike uharice

V veliko veselje nam je, da vas ponovno lahko povabimo na Gugalnico, družabni skupinski popis velike uharice. To je dogodek, kjer se že vrsto let prelivata znanje in pozitivna energija, ki jo uporabimo za učinkovitejše varstvo vrste. Na popisu združimo koristno s prijetnim, zato vsak od udeležencev doprinese, da lahko preiščemo večje območje in nam je druženje po popisu prijetnejše.

2017_20_2_gugalnica_cover

Dogodka se lahko udeleži prav vsak, saj popis velike uharice ne zahteva veliko predznanja. Vse potrebno vas naučimo pred popisom, letos pa smo za tistega, ki bo želel pripravili tudi podrobnejša navodila izvedbe popisa. Tisti, ki dogodka ne poznate, si preberite i-Gugalnico2017.

Gugalnica bo na Krasu letos potekala v petek, 3. marca 2017, popoldan. Zborno mesto bo ob 16.30 pri Škocjanskih jamah (rezervni »vremenski« datum en teden kasneje).

Popis je letos organiziran skupaj s Parkom škocjanske jame, zato bomo zopet na izjemni lokaciji. Na popisu se bomo razkropili po Krasu, nato pa spet zbrali na predavanju, kjer bodo povzete aktualne novice na področju poznavanja in varovanja velike uharice. Omogočeno bo tudi, da boste v parku lahko prespali. Kot vsako leto, tudi letos priskrbimo za poslastico. S tem pa ne mislimo samo zakuske po popisu. Letošnja poslastica se imenuje: Pogled s sovjimi očmi! Po predavanju si boste namreč lahko ogledali predstavitev pestre palete nočnih daljnogledov in termovizije in zadeve lahko tudi praktično preizkusili. Priložnost da vsaj enkrat v življenju izkusite, kako vidijo sove, in kaj v praksi pomeni termovizija.

2017_20_2_popis_fotoSlavkoPolak

Zaradi koordinacije popisa vas naprošamo, da se na popis prijavite na e-mail: tomaz.mihelic@dopps.si, nato pa vam bomo poslali natančnejša navodila za udeležbo dogodka.

logo_dopps2017_20_2_logoPSJ

So kormorani dežurni krivci?

V DOPPS ne pristajamo na uvajanje enostranskih ukrepov plašenja in streljanja kormoranov in opozarjamo, da se odločbe za odstrel izdajajo nelegalno, argumentacija je enostranska z izkrivljenimi resnicami, plašenje in odstrel pa bosta imela močne negativne posledice na paleto nedolžnih vrst vodnih ptic, ki v času zimovanja v Sloveniji nimajo drugih zatočišč.

Zaradi enostranskega pristopa pri upravljanju z ribami v celinskih vodah nam je v Sloveniji povsem spodletelo pri zagotavljanju načel trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti. Trenutno upravljanje z ribjimi populacijami večinoma izključuje naravne komponente ekosistema, ki so predpogoj za njegovo delovanje, zaskrbljujoče pa je, da so predlagani ukrepi usmerjeni v akcije, ki bodo to stanje še poslabšali. Pojav kormorana kot naravnega plenilca v ekosistemu, ki je med ribičih povzročil kaos, nam jasno pove, da so začrtane smeri v sladkovodnem ribištvu napačne, zatorej je potreben resen razmislek o prenovi načina upravljanja in izboru upravljavcev, ki bodo znali z rekami upravljati celostno in v dobrobit širše družbe.

Dr. Primož Kmecl, vodja Varstveno ornitološkega sektorja je ob tem poudaril: »V iskanju družbenega konsenza pri vprašanju ribojedih ptic močno pogrešamo strokovne sogovorce na strani ribičev, ki bi bili sposobni argumentiranega dialoga. Stalno smo soočeni z izkrivljanjem resnic o domorodnosti kormorana, o njegovi domnevni množični gnezditvi ter škodljivosti in odvračanjem pozornosti od glavnih problemov ogroženosti rib v Sloveniji, kar seveda sproža močne dvome o sposobnosti in namerah trenutnih upravljalcev z ribami.«

Tudi vodilni slovenski ihtiologi poudarjajo, daj je ključen in najbolj uničujoč dejavnik ogrožanja rib v Sloveniji preseljevanje rib iz enega porečja v drugega in naseljevanje tujerodnih vrst, ki ga izvajajo prav trenutni upravljavci voda (Povž in sod. 2015). Med glavne grožnje spadajo še zajezitve, regulacije rek in onesnaževanje voda, medtem ko kormoran kot dejavnik ogrožanja ni prepoznan niti pri eni vrsti rib v Sloveniji. Se pa njegova pojavnost križa z ekonomskimi interesi ribičev in ribogojcev, zato je treba govoriti izključno o vplivu na gospodarstvo, ki pa še nikoli ni bil objektivno ocenjen.

Razsežnosti škode na ribjih populacijah in celotnem rečnem ekosistemu, ki so jo s svojim nestrokovnim upravljanjem naredili ribiči, so uničujoče in v velikih primerih nepopravljive. Ogromna sredstva so bila potrebna za reševanje soške postrvi, katere ogroženost leži povsem na plečih ribičev. Enaka usoda je doletela primorsko podust ter saveto, ki velja za izumrlo vrsto zaradi naseljevanja podusti iz črnomorskega porečja zgolj zaradi popestritve ribolova. Problem je še toliko bolj pereč, ker se tovrstna praksa pri upravljanju z ribami še vedno nadaljuje. Eden najbolj razvpitih primerov je naselitev jezerskih zlatovčic v Dvojno jezero v Triglavskem narodnem parku, s čimer so bile osiromašene prvine naše najvrednejše naravne dediščine. Problematika nekontroliranega naseljevanja postrvjega ostriža, ki smo ji trenutno priča, pa je javnosti popolnoma zamolčana, kljub temu da finančne posledice reševanja tovrstne problematike na koncu pogosto nosimo vsi davkoplačevalci.

2017_6_2_kormoran_TomazMihelic

Kormoran (Phalacrocorax carbo)
foto: Tomaž Mihelič

»Za slabo stanje z ribami v slovenskih rekah niso krivi kormorani – odgovornost za to bodo morali prevzeti predvsem upravljavci.«

Sporno je tudi pavšalno navajanje vpliva kormorana na gospodarske učinke ribištva. Avtohtone populacije najbolj izpostavljenih rib je pogosto nemogoče oceniti zaradi masovnega naseljevanja gojenih rib teh vrst, ki so neprilagojene na življenje v reki, hkrati pa se v naravno okolje vnaša različne parazite in patogene, ki vplivajo na naravne populacije. Sposobnost preživetja vloženih rib je ne glede na prisotnost kormorana izredno majhna, zato smo neredko priča masovnim poginom rib, tudi teh, ki naj bi jih redčil kormoran.

V DOPPS zagovarjamo argumentiran dialog in smo v njem vedno pripravljeni konstruktivno sodelovati.

Nikakor pa ne moremo pristati na pavšalne ukrepe, ki so nestrokovni in ne temeljijo na materialni resnici. Poleg tega bodo ti ukrepi povzročili znatno škodo, ker se izvajajo v času zimovanja na manjšinskem ekosistemu rek. Zagotavljanje miru v rečnem ekosistemu v času zimovanja je izjemno pomembno pri varstvu mnogih ogroženih vrst, ki jim je ta ekosistem edino zatočišče, zato opozarjamo na obsežne negativne posledice uvajanja popolnoma neselektivnega ukrepa plašenja in streljanja kormoranov. Takšen pristop je nezakonit in popolnoma nesprejemljivo v sodobni družbi.

Kormoran in ribe, sporočilo za javnost, 6.2.2017 (pdf)

Status stranskega udeleženca podeljen

V začetku meseca smo na društvo z Upravnega sodišča prejel sodbo, s katero je sodišče razveljavilo odločitev Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da DOPPS nima pravice sodelovati kot stranski udeleženec v upravnem postopku celovite presoje vplivov načrtovane hidroelektrarne Hrastje-Mota na okolje. Tokrat Ministrstvo za okolje in prostor po navodilih sodišča popravlja napako iz lanskega leta.

DOPPS je vlogo za udeležbo v postopku posredoval na MOP 1.6.2015. Na MOPu so vlogo ignorirali več kot pol leta. Šele po številnih posredovanjih so januarja lani izdali sklep, s katerim pa so DOPPSu udeležbo v postopku zavrnili.

Zoper sporni sklep MOPa je DOPPS 15.1.2016 vložili tožbo na Upravno sodišče. Sodišče je s sodbo z dne 5.1.2017 presodilo, da je bilo ravnanje MOPa nezakonito in ministrstvu naložilo, da DOPPSu z odločbo prizna položaj stranskega udeleženca v postopku CPVO.

MOP je s sklepom z dne 16.1.2017 DOPPSu priznal status stranskega udeleženca v postopku celovite presoje vplivov na okolje za plan – Državni prostorski načrt za HE Hrastje Mota na Muri.

Sklep MOP, 16.1.2017 (pdf)

2017_9_1_ciconia_nigra_web_-milancerar

3, 2, 1… SINICA!

Pričeli smo z akcijo Ptice okoli nas, tokrat že 9. leto zapored. Od danes pa vse do nedelje, 29. januarja vas vabimo, da se nam pridružite v množični akciji opazovanja naših pogostih vrst ptic okoli naših domov in nam vaša opazovanja tudi sporočite. Pridruži se nam lahko prav vsak, vendar kako opazovati? Zbrali smo nekaj predlogov in nasvetov, ki vam jih danes predstavljamo.

2017_10_1_pon_2017_spletna_banner

2017_23_1_pon17_krmilnica_tomazmihelic

Foto: Tomaž Mihelič

1. Opazujte ptice na krmilnici

Krmljenje ptic pozimi je pri nas zelo popularno in za ptice, predvsem ko temperature za dalj časa padejo pod ničlo, zelo dobrodošlo. Pevke pod snežno odejo in v zamrznjenih tleh težko najdejo hrano, zato jih z nekaj semeni ali sadja lahko izdatno pomagamo. Kaj pa imamo od tega ljudje? Nepozabno predstavo! Ptice se pozimi zelo približajo našim bivališčem, kar zelo olajša njihovo opazovanje, tudi brez optičnih pripomočkov. Postavite krmilnico blizu okna, se udobno namestite in uživajte v predstavi! Če vas ptice kljub temu opazijo, se skrijte za okensko cvetje ali zaveso, lahko pa čez okno pripravite tudi improviziran zastor iz papirja.

2017_23_1_izlet_MS_gregordomanjko

Foto: Gregor Domanjko

2. Pojdite na sprehod

Če doma ne krmite ptic iz takšnega ali drugačnega razloga, lahko ptice opazujete tudi ob krajšem sprehodu v bližini vašega doma ali službe. Vzemite seboj letak za prepoznavanje ptic in ob hoji spremljajte ter skrbno zapisujte vse opažene ptice. Mestni park, vrt ali podeželska pot vas lahko hitro preseneti s pestrostjo ptic, ki stikajo za hrano. Ob hladnih dneh seveda ne pozabite na topla oblačila in obutev!

3. Ne pozabite na družbo!

Zakaj ne bi ptic opazovali v dobri družbi? Kot pri večini stvari, je tudi opazovanje ptic bolj zabavno, če lahko svoja opazovanja, mnenja, občutke in nasvete delimo. Povabite k sodelovanju vaše partnerje, otroke, znance in prijatelje ali pa organizirajte opazovanje v razredu ali službi. Opazovanje ptic na krmilnici skozi okno tople sobe je lahko pravo doživetje. Ne verjamete? Poskusite!

Akcija ptice okoli nas bo trajala do nedelje, 29. januarja 2017, več informacij pa najdete pod zavihkom Ptice okoli nas.

5 najštevilčnejših vrst ptic

Še samo nekaj dni nas loči od akcije Ptice okoli nas, ki bo to leto že devetič zapored. Danes vam na podlagi vaših opazovanj preteklih osmih let predstavljamo najštevilčnejše vrste ptic, ki se pojavljajo v naseljih, na vrtovih in v parkih.

2017_19_1_domaci_vrabec_bormihelic

Foto: Bor Mihelič

1. Domači vrabec Passer domesticus
Domači vrabec je verjetno najbolje poznana ptica. To gre pripisati njegovi številčnosti in karakterju. So tiste brihtne ptice, ki glasno sčebetajo, v skupinah poletavajo naokoli in iščejo nekaj za pod kljun. Saj veste, več oči več vidi! Če bi jih opazovali dlje časa bi kaj hitro ugotovili, da so prava banda, ki včasih spominja na kakšne prizore iz starih vesternih filmov! Danes je domači vrabec, ki sicer izvira iz vzhodne Azije, človekov spremljevalec v naseljih od obale pa do gorskega sveta. V Sloveniji je zelo pogosta celoletna vrsta, v zadnjih desetletjih pa njegova populacija žal upada.

2017_19_1_velika_sinica_gregorbernard

Foto: Gregor Bernard

2. Velika sinica Parus major
Sinica je v primerjavi z vrabcem nekoliko bolj umirjena in samotarska. V bližini krmilnice se glasno oglaša, včasih tudi kakšno zapoje. Pogosto obiskuje krmilnice, kamor hitro smukne, odnese kakšno seme in ga na bližnjem drevesu poje. Kadar krmilnico zasede banda vrabcev se ona posluži pogače ali visečega sadja, saj vrabci takšnih akrobacij ne zmorejo! Velika sinica je največja in najpogostejša evropska sinica, ki ji ustrezajo razredčeni iglasti in listnati gozdovi, parki in vrtovi. Spomladi ji lahko pomagamo z namestitvijo gnezdilnice, pozimi pa je pogosta obiskovalka krmilnic.

2017_19_1_siva_vrana_gregorbernard

Foto: Gregor Bernard

3. Siva vrana Corvus cornix
Ste vedeli, da so vrane ene najbolj inteligentnih ptic in živali na svetu? Zelo rade se igrajo, pri iskanju in nabiranju hrane pa si lahko pomagajo z orodjem in prepoznavo kompleksnih vzorcev! Zato ni prav nič čudno, da so tako dobro prilagojene na življenje blizu ljudi. Kljub temu bi življenjski prostor sive vrane težko natančno opisali, saj živi skoraj povsod. Ni je le v obsežnih strnjenih gozdovih in visokogorju. Njihova prehrana je zelo pestra, najbolj pa jim tekne tista, ki jo za seboj pustimo ljudje. Prav zato so vrane celo zelo koristne, saj opravljajo vlogo komunalne službe!

2017_19_1_domaci_golob_evavukelic

Foto: Eva Vukelic

4. Domači golob Columbia livia domestica
Domnevno naj bi bil domači golob potomec udomačenega skalnega goloba (Columba livia), ki je v 11. stoletju gnezdil v hišah. Golobe je človek že od nekdaj gojil, jih imel za hrano ali pa jih je uporabljal za prenašanje sporočil, njihove iztrebke pa za kmetijske in tudi vojaške namene. Danes jih gojijo za tekmovanja in razstave. So zelo zaupljivi na mestnih trgih, tržnicah in v parkih, kjer jih ljudje hranijo. Ker golobi zlahka pridejo do hrane, jih v nekaterih evropskih velemestih gnezdi tudi po več tisoč. Pri nas so številčnejši v mestih, na podeželju pa veliko manj.

2017_19_1_scinkavec_gregorbernard

Foto: Gregor Bernard

5. Ščinkavec Fringilla coelebs
Ščinkavec je naša najmanjša in najpogostejša vrsta ščinkavca. Poleti njihovo petje odmeva po gozdovih in parkih, kjer samci označujejo svoje teritorije in privabljajo samice. V zimskih mesecih radi obiskujejo krmilnice, kjer pa se raje prehranjujejo na tleh pod krmilnico, kot v krmilnici sami. Če so v poletnih mesecih nekoliko bolj samotarski, pa se pozimi radi združijo v večje jate, ki lahko spominjajo na kakšno »vrabčjo bando«.

 

Medtem ko so vrste na prvih štirih mestih trdno zasidrane, si peto mesto ščinkavec pogosto deli, v nekaterih letih pa ga celo izpodrinejo kos, poljski vrabec, lišček ali plavček. Vse vrste se pogosto zadržujejo v bližini naših domov in redno obiskujejo krmilnice, zato je težko napovedati, kaj bo priesla letošnja zima. Najbolje, da slednje ugotovimo kar skupaj, kajne?

Pred nami je vikend, v ponedeljek pa gre zares! Lepo vas vabimo k udeležbi v tokratni akciji Ptice okoli nas, ki bo trajala od ponedeljka, 23. do nedelje, 29. januarja 2017. Vse kar morate storiti je, da si v tem tednu vzamete pol ure časa in opazujete ptice okoli svojega doma. Svojih opazovanj ne pozabite zapisat in nam jih kasneje sporočit. Navodila in informacije o akciji najdete TUKAJ.

Ptice okoli nas – kaj ste nam sporočili v letu 2016?

Številni ornitologi vestno opazujemo ptice okoli svojih domov, vendar se nam zmerom poraja vprašanje »Katere vrste opazujejo drugod?«. Prav zato se vsako leto v akciji »Ptice okoli nas« po pomoč obračamo na vas. Sporočite nam vaša opazovanja, mi pa vam obljubimo, da bomo vsa opazovanja povzeli in vam sporočili, katere ptice se pojavljajo okoli naših domov, dogovorjeno?

Da si boste lažje predstavljali, vam kar na tem mestu sporočamo, kako se je iztekla akcija »Ptice okoli nas« v letu 2016. Skupaj z nami je svoja opazovana delilo 781 ljudi. Še posebej navdušujoče je, da je ptice opazovalo veliko otrok v vrtcih in šolah. Ptice so tako v okviru akcije spoznavali v 31 vrtcih in šolah, sodelovalo pa je 525 učencev in učenk. Verjetno pa vas že zanima, kaj smo v tednu opazovanja opazili na naših vrtovih, balkonih in pakih, kaj ne?

2017_19_1_top3_ptice_2016

2017_19_1_stevilcnost2016

Številčnost nekaterih vrst ptic v naseljih v zadnjih osmih letih.

Skupaj smo našteli kar 10.182 osebkov, ki so pripadali 52 vrstam ptic. Najštevilčnejši in že vrsto let nepremagan je ostal domači vrabec, temu pa sta sledila siva vrana in velika sinica. Pa naj kdo reče, da rek »V številu je moč!« ne velja? Vrabci so prav lep dokaz, da jim prilagodljivost, iznajdljivost in sodelovanje deluje v prid!

Kot vsako leto, ste nam sporočili tudi nekaj zelo zanimivih opazovanj, ki so vredne omembe. Na Gorenjskem ste opazovali planinskega orla in sokola selca, medtem ko ste na Štajerskem odkrili prezimovališče malih uharic, kjer je »dopustovalo« 27 sov.

Bomo z opazovanji ptic v naši okolici nadaljevali? Dajmo!

Do pričetka letošnje akcije nas loči samo še nekaj dni! Več informacij najdete na tej POVEZAVI.

Izšla je številka 168/169 društvene revije Acrocephalus

V teh dneh je izšla številka 168/169 društvene revije Acrocephalus.

2017_19_1_acro37_coverNaslovni članek predstavlja selitev južne postovke Falco naumanni v jugovzhodni Evropi. Temelji na obročkovalskih podatkih in kaže, da jesenska selitev poteka drugače od spomladanske. Ugotovljene daljše disperzijske razdalje mladih ptic pa morda omogočajo komunikacijo med sicer ločenimi gnezdečimi populacijami. Nizu favnističnih člankov o vodnih pticah v Sloveniji se je pridružil članek o Šaleških jezerih, kjer avtorja nadgrajujeta ugotovitve iz monografije o pticah Šaleških jezer. Opazovanja močvirskih uharic Asio flammeus so v zadnjih letih vse pogostejša, v nekaterih letih so te sove tako številne, da lahko govorimo o erupcijah. Ena samica, ki je sicer poginila, je imela celo razvito valilno plešo, kar nakazuje, da prva gnezditev te vrste v Sloveniji po letu 1936 morda le ni tako neverjetna, kot se zdi. Največ možnosti za srečanje s to še vedno redko vrsto sove imate na Ljubljanskem barju in vodnem zadrževalniku Medvedce.

Leta 2015 se je seznamu vrst ptic Slovenije pridružila še ena, in sicer puščavski kupčar Oenanthe deserti, 386. po vrsti. Številko zaključujeta kratka članka o pticah kulturne krajine v Vojvodini in favnistični članek o zanimivih opazovanjih z romunske delte Donave.

V rubriki Iz ornitološke beležnice imajo tokrat pomembno mesto ptice z barvnimi nepravilnostmi – preberite, zakaj vsaka bela ptica še ni albin.

Revijo lahko v elektronski obliki najdete v arhivu revij ali na spodnji povezavi.

Acrocephalus, 2016, letnik 37, številka 168-169 (pdf)

Želimo vam prijetno branje!