1. Svetovni dan škurhov bomo obeležili s popisom velikega škurha na Ljubljanskem barju

Veliki škurh (Numenius arquata) je ena od osmih vrst škurhov – pobrežnikov, prepoznavnih po dolgih, navzdol zakrivljenih kljunih. Škurhi z zabadanjem kljunov v mehka namočena tla segajo po nevretenčarjih, ki jih drugi pripadniki pobrežnikov s krajšimi kljuni ne dosežejo, in tako uspešno tekmujejo za hrano tudi na množično obiskanih prehranjevališčih, kjer se tare lačnih ptičjih želodcev.

Škurhi so bili nedavno prepoznani kot ena najbolj ogroženih skupin ptic na našem planetu. Do tega nesrečnega statusa jih je pripeljalo izginjanje njihovega življenjskega okolja, predvsem obalnih mokrišč na njihovih selitvenih poteh in prezimovališčih, nekatere vrste, kot je tenkokljuni škurh (N. tenuirostris), ki ga danes ni več med nami, pa je ogrozil tudi lov.

21. april je bil izbran za Svetovni dan škurhov zaradi tradicionalne valižanske legende, ki govori o prvem varuhu škurhov, sv. Beunu. Svetnik je bil valižanski opat iz 6. stoletja, ki mu je nekega dne med plovbo na morju iz rok padel molitvenik, a ga je prestregel mimo leteči škurh in ga prenesel na kopno, da se posuši. Hvaležni opat je zato zaukazal, da mora vrsta poslej uživati strogo varstvo in da naj bo njeno gnezdo težko odkrivno (kar v resnici drži).

Foto: Peter Trontelj

Veliki škurh je naša edina gnezdeča vrsta škurhov, ki v Sloveniji, natančneje na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru, dosega južne obronke svojega gnezditvenega območja. Žal se je v preteklih desetletjih podoba Ljubljanskega barja zaradi sprememb v kmetijstvu tako preobrazila, da velikemu škurhu pri nas grozi izumrtje. Njegov značilni habitat, vlažne travnike z nizko vegetacijo, so sprva zamenjala izsušena zemljišča z bujnim in visokim travinjem, v zadnjem času pa se na območju njegove gnezditve množijo koruzne njive.

Velike škurhe na Ljubljanskem barju spremljamo že vrsto let in jim v dogovoru s srečnimi lastniki zemljišč, ki še premorejo gnezdeče pare, skušamo pomagati z neposredno zaščito njihovih gnezd. Prijazno vas vabimo, da se udeležite tudi letošnjega popisa, ki bo potekal v četrtek, 19. aprila, v popoldanskem času. Prijava in dodatne informacije: ursa.koce@dopps.si ali 031 263 849 (Urša).

Vabljeni k všečkanju Facebook strani Svetovnega dneva škurhov

Spremljanje ptic selivk na zadrževalniku Medvedce

Nedelja sredi aprila je kot nalašč za obhod območji, kjer lahko pričakujemo prelet ptic selivk. Preteklo nedeljo smo na Štajerskem to izkoristili in na izlet povabili ljudi iz vse Slovenije. Obiskali smo zadrževalnik Medvedce, ki nam je ob lepem vremenu ponudil tudi temu primerno zanimivih ptic.

“15. aprila je potekal spomladanski izlet na Medvedce. Vreme je bilo odlično in naša ekipa se je nekaj čez osmo uro zjutraj zbrala na železniški postaji Pragersko, od koder smo nadaljevali pot proti Medvedcem. Že na poti smo lahko na okoliških poljih opazovali pribe, ki v tem trenutku najbrž že prav nestrpno pričakujejo naraščaj. Ob prihodu na jezeru, se je naš pogled najprej usmeril na številne vrste rac, ki so se prehranjevale, nekatere že z mislijo na gnezdenje. Med drugim smo opazili konopnice, kostanjevke, žličarice, reglje in tudi osamljenega kreheljca ter žvižgavko. Prisluhnili smo tudi oglašanju rakarjev in trstnih cvrčalcev. Prijetno nas je presenetila skupinica brkatih sinic, ki so veselo skakljale po trstičju in prav lepo pozirale pred našimi objektivi.” je povedal Rok, udeleženec nedeljskga izleta.

Brkate sinice pa niso bile edino presenečenje tega dneva, zato Rok dodaja: “Iz trsja sredi jezera je zletela rjava čaplja in se usedla na bližnjo njivo, nato pa odkorakala naprej v bližnjo mejico. Pomladanska termika je k nam prinesla tudi številne ujede. Poleg rjavih lunjev, smo se najbolj razveselili mladega ribjega orla, ki nas je preletel. Ko smo nadaljevali pot, smo naleteli tudi na osamljenega, že svatovsko obarvanega črnovratega ponirka, ki je lenaril skupaj s čopastimi ponirki. Prav tako smo bili priča starševstvu krokarja, ki je svojim mladičem za kosilo prinesel okusno hrano z bližnjega smetišča. Preletali sta nas tudi sivi gosi, ki sta se odšli prehranjevati na bližnje njive. Iz bližnjega gozda smo prisluhnili črni žolni in za mnoge prvi letošnji kukavici. Nad zadrževalnikom pa so med tem ponosno krožili še štirje, verjetno zadnji letošnji žerjavi. Ob vrnitvi na izhodiščno točko nas je na polju ponovno pričakala ista rjava čaplja, ki se je tokrat vrnila v varno zavetje zadrževalnika.”

Pogin galebov na Ptujskem jezeru se nadaljuje

Včeraj sta sodelavca DOPPS opravila terenski ogled na Ptujskem jezeru, kjer sta našla 20 novih trupel rečnih galebov, kar kaže na to, da se pogini nadaljujejo in da je neidentificirani strup še vedno prisoten v okolju.

Sodelavca Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije sta včeraj opravila terenski ogled na Ptujskem jezeru. Obiskala sta tudi največji otok, na katerem je bil do preteklega tedna največji del kolonije rečnih galebov, ki gnezdijo na Ptujskem jezeru.

Našla sta 20 novih trupel rečnih galebov, kar kaže na to, da se pogin ptic nadaljuje. Večina trupel je bila povsem svežih in nedotaknjenih. Večina poginulih galebov je imela izcedek iz kloake in ponesnaženo repno perje, kar kaže na to, da gre za strup, ki je škodljivo deloval na prebavila.

Dve trupli sta bili že močno načeti. Videti je, da se je z njima prehranjevala neka vrsta ptice ujede. Tu obstaja veliko tveganje, da bo zaradi sekundarne zastrupitve prihajalo tudi do pogina ujed. V soboto je sodelavec DOPPS na polju južno od jezera opazil 5 mrtvih ujed, ki bi lahko bile žrtve bodisi sekundarne zastrupitve zaradi zaužitja zastrupljenih galebov, ali pa morda celo neposrednega zaužitja primarnega vira strupa.

Na DOPPSu apeliramo na pristojne službe, da maksimalno pospešijo preiskave o možnih virih zastrupitev. Dokler ni jasno, kaj pogine povzroča in kje je vir zastrupitve, s sanacijo vira grožnje sploh ni mogoče začeti. Kar pomeni da so lahko prostoživeče živali in morda celo ljudje še naprej izpostavljeni grožnji.

Rečni galebi so v Sloveniji ogrožena vrsta, saj gnezdijo samo na Ptujskem jezeru in nikjer drugje. Lani je na otokih na Ptujskem jezeru gnezdilo 853 parov rečnih galebov.

Dobrodošle, ptice selivke!

Pomlad je tu, zato so mnogi mladi ljubitelji ptic že na terenu. Dvanajsto leto zapored pa smo s prvim pomladnim dnem na spletni strani projekta Pomlad prihaja! pričeli beležiti prve prihode znanilk pomladi. Če ste letos že opazili belo štorkljo, kmečko lastovko, hudournika, kukavico in čebelarja, podatke o svojih opazovanjih vnesite tudi vi.

Tema letošnje sezone je »Preprečimo trke ptic«, zato vas bomo na spletni in Facebook-strani projekta redno obveščali o tem, kako preprečiti trke ptic s steklenimi površinami, saj so le-te med glavnimi krivci za njihovo smrt. V branje vam bomo ponudili navdihujoče zgodbe o tem, kako ljubitelji ptic in gradbeniki z novimi idejami poskrbijo za graditev pticam prijaznih stavb. Povabili vas bomo k sodelovanju v nagradnih natečajih in na izlete, ki jih bomo organizirali to pomlad. Vabljeni v našo družbo!

S pomladjo je izšla nova številka revije Svet ptic

Pomlad je končno tu in spet bomo lahko več časa preživljali s pticami v naravi. V novi številki revije boste spoznali »pénice ali penìce«, kot se hudomušno v uvodu prispevka o slovenskih penicah pošali Ivan Kljun. Prav z veseljem bomo na to težko pričakovano pomlad prisluhnili njihovemu »pénjenju« na ves glas. Sistem varstva ptic v okviru omrežja Natura 2000 v Sloveniji je neučinkovit, saj populacije večine vrst ptic, ki jih spremljamo že od leta 2004, upadajo, ugotavlja Katarina Denac. V prispevku Ekosistemske storitve Jošt Stergaršek poudarja, da vse, kar človek potrebuje za življenje, izvira iz narave. Pitna voda, hrana, gradbeni material in sprostitev duha. Vlaganje v ohranjanje narave je zato najboljša naložba za zagotavljanje kakovostnega življenja nam in zanamcem.

Mogoče vas zamika potovanje po Gruziji in Armeniji – prelepim svetom pod Kavkazom? Pišemo pa tudi »zgodbo« o poljskem škrjancu. Pred več kot 100 leti izumrli golob selec še vedno buri duhove. Zanimiva se nam je zdela nekoliko drugačna razlaga bliskovitega izumrtja te najpogostejše ptice na svetu. K pogovoru o pomembnosti dolgoletnega spremljanja vrst ptic in njihovemu varstvu pa smo povabili enega najboljših ekologov na svetu – Erkkija Korpimäkija.

Tudi društveno dogajanje je bilo v zadnjem obdobju precej pestro. Gotovo vas zanima, kako je potekalo pet let varstva narave ob Dravi. Lani se je namreč zaključil projekt LIVEDRAVA, zato mu namenjamo nekaj več vrstic. Pisali pa smo tudi o 90. letnici obročkanja ptic v Sloveniji, o vtisih in podatkih z Januarskega štetja vodnih ptic in še marsičem. Ne spreglejte vabila na fotografski natečaj, tabor mladih ornitologov, sodelovanja pri akciji Pomlad prihaja ter bogate ponudbe društvenih dogodkov v naslednjih mesecih.

Hvala, ker ste v naši družbi,
Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 4 Ptice naših krajev
  • 6 Penice Slovenije
  • 12 Gruzija in Armenija prelepi svet pod Kavkazom
  • 16 Popis ptic na območjih Natura 2000
  • 18 Ekosistemske storitve in lepša prihodnost
  • 20 Poljski škrjanec
  • 22 Drugačna razlaga bliskovitega izumrtja ene najpogostejših ptic
  • 24 Krmilnica, idealna priložnost za fotografiranje
  • 26 Program predavanj, izletov in akcij DOPPS, april – junij 2018
  • 32 Erkki Korpimäki – eden svetovno pomembnejših ekologov
  • 36 Pomladna opazovanja v naravi
  • 38 5 let varstva narave ob Dravi
  • 42 Ob 90. obletnici obročkanja ptic v Sloveniji
  • 45 Fotografiranje ptic
  • 48 Letos že 22. IWC
  • 50 Zgodbi o kačarju izpod Čavna
  • 56 Novice DOPPS

PDF revije Svet ptic, leto 2018, letnik 24, številka 01.
Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Prostovoljci za breguljke pripravili gnezdilne stene

Breguljka, kot tudi vodomec sta vrsti, ki za gnezdenje potrebujeta navpične peščene stene, v katerih si izkopljeta gnezdilni rov. Zaradi okrnjenega delovanja rečnih procesov, sedaj izgubljata svoj prostor za gnezdenje. S prostovoljno delovno akcijo so prostovoljci DOPPS, ki delujejo v okviru Štajerske sekcije ob reki Dravi ta vikend uredili peščene stene, ki so sedaj pripravljene na prihod breguljk.

V soboto, 7. aprila 2018 se je v Dolanah zbralo 20 prostovoljcev, ki so ob reki Dravi v nekaj urah uredili približno 40 metrov peščenih sten. V teh stenah je v letu 2017 gnezdilo 96 parov breguljk in en par vodomca. Ker so z delom na tej lokaciji hitro končali, delovna vnema pa je bila visoka so sklenili, da se odpravijo še v Hajdoše. Na tej lokaciji so leta 2015 med deli na kanalu reke Drave strojno uredili daljši odsek peščene brežine. V letu 2016 je v njej gnezdilo več kot 500 parov breguljk, vendar stene zaradi velikosti, kot tudi oteženega dostopa niso urejali ročno. Stena se je zato sesedala, v njej pa je že v lanskem letu gnezdilo za polovico manj breguljk. V soboto so se opogumili in ročno uredili približno 20 metrov gnezdišča.

Vsem udeležencem prostovoljne delovne akcije se lepo zahvaljujemo za vložen čas in trud. Verjamemo, da se bodo breguljke tudi letos vrnile, mi pa vam obljubimo, da vas bomo o tem obvestili.

Izdelovanje gnezdilnic za sekundarne duplarje

Na akciji izdelovanja gnezdilnic na Goričkem je 6 članov Pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije izdelalo skoraj 100 gnezdilnic za ptice duplarice.

Izdelovanje gnezdilnic za duplarice, foto: Gregor Domanjko

Člani Pomurske sekcije DOPPS; Leon Borovnjak, Gregor Domajnko, Mojca Podletnik, Siniša Karakatič Mohar, Željko Šalamun in Robi Gjergjek, so v marcu izdelovali gnezdilnice za različne vrste ptic duplaric. V delavnici enega od članov, Robija Gjergjeka, so v treh dneh izdelali 16 gnezdilnic za male duplarje (različne vrste sinic in vrabcev), okrog 20 za smrdokavro (Upupa epops) in 40 za velikega skovika (Otus scops).

V torek, 20.3.2018, so na jugovzhodnem delu Goričkega začeli nameščati izdelane gnezdilnice. Poleg nameščanja novih so poskrbeli tudi za ureditev in čiščenje gnezdilnic iz prejšnjih let. Gnezdilnice bodo nameščene na tistih območjih Goričkega kjer veliki skovik in smrdokavra še gnezdita.

Nameščanje gnezdilnice za smrdokavro v Čepincih. Gnezdilnica je bila nameščena na jablano, ki ji je pred tem zunanji izvajalec za JZ Krajinski park Goričko odstranil belo omelo in na njej izvedel pomladitveno rez (v okviru projekta Gorička krajina). Foto: Gregor Domanjko

V soboto, 24.3.2018, so člani Pomurske sekcije izdelali še nekaj dodatnih gnezdilnic, ki jih bodo v prihodnjih tednih namestili na območju obične Sveti Juriju ob Ščavnici.

200 gnezdilnic v zadnjih 10-ih letih

V zadnjih 10-tih letih je bilo na območju Krajinskega parka Goričko nameščenih okoli 200 gnezdilnic vseh velikosti za različne ptice, ki sicer gnezdijo v duplih dreves.

Smrdokavra ali po domače upkaš je v 2017 gnezdila v 10 gnezdilnicah, skupno je bilo najdenih 17 gnezdečih parov. Gnezdeča populacija smrdokaver na Goričkem je ocenjena na 40 parov. Ker se smrdokavre rade vračajo na isto območje v isto duplo, je bila spomladi opravljena čistilna rez jablane, kjer že več let redno gnezdi smrdokavra. Jablano je močno zajedala bela omela, z rezjo je bila odstranjena in s tem se je podaljšala življenjska doba drevesa z duplom.

Gnezdilnice, ki so jih v treh dneh izdelali člani Pomurske sekcije, foto: Leon Borovnjak

Med pregledom zasedenosti gnezdilnic je bil veliki skovik najden v 21 gnezdilnicah, od tega so mladiči uspešno poleteli iz 15-tih gnezdilnic. Po besedah Robija Gjergjeka, člana Pomurske sekcije DOPPS in enega glavnih akterjev postavljanja gnezdilnic na Goričkem, je v gnezdilnicah gnezdilo okoli 100 parov škorcev, 15 parov poljskih vrabcev, 20 parov siničk, 3 pari pogorelčkov in 5 parov brglezov.

Če bi v prihodnje tudi vi radi pomagali pri izdelovanju in nameščanju gnezdilnic, nas lahko kontaktirate na robi.gjergjek@gmail.com.

Les za izdelavo gnezdilnic je financiralo podjetje TBP d.d. iz Lenarta (večletni donator Pomurske sekcije) in žaga Dajč iz Sotine.

Razpis za delovno mesto terenskega ornitologa

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto sezonskega terenskega ornitologa za delo na terenskih popisih ptic v okviru projekta Za Kras “Zagotavljanje primerne rabe kraških travišč in ostenij za ohranjanje izbranih habitatnih tipov in vrst na območju Nature 2000 Kras”

Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
• izkazovati mora obsežne izkušnje pri zahtevnih popisih ptic, npr. transektni popisi ptic kmetijske krajine, popisi preletov ujed
• vozniški izpit B kategorije
• razpolagati mora z avtom
• zaželena je 7. (sedma) stopnja izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije, varstva narave ali drugega sorodnega področja
• poznavanje programskih orodij Windows in Office (Word, Excel)
• zaželeno je poznavanje GIS programskega orodja (Arc Wiev, MapInfo, ipd.)

Prednost imajo kandidati z več delovnimi izkušnjami pri najzahtevnejših popisih ptic (štejejo tudi izkušnje v okviru prostovoljnega dela).

Kraj zaposlitve: Delo se bo pretežno izvajalo na terenu v osrednji in v jugozahodni Sloveniji.
Trajanje zaposlitve: Delovno razmerje se sklepa za določen čas treh mesecev s polnim delovnim časom.

Zbiranje vlog: Pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite do vključno petka 30. marca 2018, na naslov: DOPPS, p.p. 2290, 1001 Ljubljana, s pripisom: »za razpis«.

V življenjepisu naj kandidati podrobneje opišejo zahtevane izkušnje oz. način pridobljenega znanja.

Zaposlitev sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Razpis (pdf)

Razpis za delovno mesto v Ljubljani

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto varstvenega ornitologa za delo na projektu PoLJUBA v osrednji pisarni v Ljubljani.

Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije, varstva narave ali drugega sorodnega področja
  • vozniški izpit B kategorije
  • razpolagati mora z avtom
  • zahtevnejše poznavanje programskega orodja Windows in Office (Word, Excel)
  • zaželeno je poznavanje GIS programskega orodja (Arc Wiev, MapInfo, ind)
  • seznanjenost s področjem varstva narave
  • samoiniciativnost in dobre komunikacijske sposobnosti
  • imeti izkušnje s terenskim delom

Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami s področja projektnega dela, ornitologije, varstva narave in podobno (štejejo tudi izkušnje v okviru študentskega in prostovoljnega dela).

Kraj zaposlitve: DOPPS – osrednja pisarna v Ljubljani in na terenu

Trajanje zaposlitve: Delovno razmerje se sklepa za določen čas treh mesecev, s polnim delovnim časom, z možnostjo nadaljnje zaposlitve do konca trajanja projekta.

Zbiranje vlog: Pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite do vključno petka, 23. marca 2018, na naslov: DOPPS, p.p. 2290, 1001 Ljubljana, s pripisom: »za razpis«.

V življenjepisu naj kandidati podrobneje opišejo zahtevane izkušnje oz. način pridobljenega znanja.

Zaposlitev sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Razpis (pdf)