Združimo moči za varstvo ptic selivk

Danes obeležujemo Svetovni dan ptic selivk. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije si prizadeva, da bi bile selitvene poti ptic čim bolj varne.

Ko se poletje bliža koncu in s tem tudi čas gnezdilne sezone, se na milijone ptic odpravi na zahtevno in dolgo pot v toplejše, s hrano bogate kraje. Vendar se za mnoge ptice selivke njihova pot ne konča na jugu. Na žalost jih na tisoče  konča v pasteh, mrežah ali limanicah ter nazadnje na krožniku ali pa kot okras na steni.

Slovenija je veljala za nekakšno oazo, kjer so ptice selivke varne pred nezakonitim ubijanjem. A v zadnjih nekaj mesecih v sklopu projekta »Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti« ugotavljamo, da temu žal ni tako. Kriminala nad pticami je v Sloveniji precej več, kot smo verjeli doslej. Predvsem je precej lova na ptice pevke za namene zadrževanja v kletkah in nadaljnje preprodaje na italijanski črni trg ter nezakonitega streljanja, kjer so žrtve zelo pogosto ribojede vrste ptic. Na osnovi trenutnega poznavanja problematike ocenjujemo, da je v Sloveniji letno nezakonito ulovljenih ali ubitih 8.500 – 46.500 osebkov ptic.

Na DOPPS vas ob Svetovnem dnevu ptic selivk (World Migratory Bird Day 2018) pozivamo, da pomagate pticam, da bo njihova selitvena pot na jug čim bolj varna. Združimo moči za varstvo ptic selivk!

Ob tako pomembnem dnevu prav tako prosimo ljubitelje narave, da nam ob zaznavi suma nezakonitega lova ali ubijanja ptic informacije posredujejo na dopps@dopps.si ali na telefon 041 712 796.

#ProtectWater

Voda je življenje. Brez zdravih rek, jezer in mokrišč ni pitne vode, ni življenja. Evropske vodne vire ščiti evropska zakonodaja, vendar si mnogo nacionalnih vlad prizadeva oslabiti zakone. SKUPAJ jih moramo ustaviti.

V ČEM JE PROBLEM?

Po zadnjih podatkih kar 60% evropskih rek, potokov, jezer in mokrišč ni v dobrem stanju. Skozi generacije smo jih uničevali in onesnaževali, ter neodgovorno odvzemali velike količine vode.

Če bomo tako nadaljevali, bodo negativni učinki vidni povsod; od najmanjših, čisto vsakdanjih stvari, katere imamo za samoumevne, do celotnih industrijskih panog. Vplivalo bo tudi na nešteto vrst, ki za preživetje nujno potrebujejo vodne ekosisteme.

KDO JE KRIV?

Vsak je odigral svojo vlogo, vendar so naše vlade tiste, ki dopuščajo izkoriščanje naših rek, jezer in močvirij s trajnimi posledicami. Jezovi in druga infrastruktura (npr. za hidroenergijo, zaščito pred poplavami in plovbo) uničujejo naravni tok reke in onemogočajo reprodukcijo nekaterih vrst. Netrajnostno kmetijstvo onesnažuje in porabi velike količine vode.

Z evropsko vodno zakonodajo so se nacionalne vlade zavezale končati uničevanje vodnih virov, vendar danih obljub niso izpolnile. Še huje, sedaj želijo zakonodajo še oslabiti!

KAKŠNA JE REŠITEV?

Zavrteti čas nazaj in preprečiti poslabšanje rek ne bo mogoče brez močne zakonodaje. V Evropi imamo močan zakon, ki ščiti naše reke, jezera, mokrišča, potoke, somornico in podtalnico – Okvirno vodno direktivo. Slednja zagotavlja tudi, da so vodni viri v slabem stanju, najkasneje do leta 2027 obnovljeni in oživljeni.

Medtem, ko to berete, se številne nacionalne vlade trudijo oslabiti zakonodajo. To bi bila katastrofa za naše reke, jezera in mokrišča, od katerih smo vsi odvisni.

#ProtectWater

UKREPAJTE ZDAJ: povejte Evropski komisiji naj ohrani močno zakonodajo, ki ščiti naše vode!

SVET BREZ PIVA?

Veliko sestavin je potrebnih za izdelavo vašega najljubšega piva, a vse se začne s kvalitetno vodo. Na žalost kvaliteta evropskih vodnih virov strmo pada.

Evropski pravni okvir varuje reke, jezera, mokrišča, potoke in podtalnico. Zagotavlja, da države članice varujejo njihove vode in obnovijo, kar je že bilo uničeno. Leto 2027 je zadnji rok za izpolnitev ciljev Vodne direktive.

Medtem, ko to berete, se številne države članice trudijo oslabiti direktivo. MORAMO jih ustaviti! Povejte Evropski komisiji naj ohrani našo zakonodajo močno ter da SUHO, UMAZANO in LUKSUZNO PIVO ostanejo le del naše domišljije.

Carina je v petek odkrila letos največji primer tihotapljena ptic čez Slovenijo

Mobilni carinski oddelek Ljubljana je v petek, 5.10.2018, na postajališču Lukovica v avtobusu med osebno prtljago našli škatle z zmrznjenimi pticami.

Cariniki so ustavili voznika avtobusa s prikolico, pri katerem so med rutinskim pregledom prtljage našli 15 škatel z mrtvimi pticami. Natančen pregled škatel je opravila varstvena ornitologinja našega društva. V škatlah je zabeležila 1349 osebkov ptic, ki so pripadale 13 vrstam. Največ med njimi je bilo rdečegrlih cip (1028 osebkov), nekaj sto osebkov bele pastirice in travniške cipe, nekaj deset osebkov poljskih škrjancev, in še posamezni osebki liščka, kmečke lastovke, zelenca, prepelice, severnega kovačka, rumene pastirice ter velikega in trsnega strnada. Vse vrste ptic, najdene v škatlah, so zavarovane z Bernsko konvencijo in po zakonodaji RS s področja varstva prosto živečih živalskih vrst.

Ptice so bile ulovljene in ustreljene v Romuniji, voznik pa jih je želel nezakonito prepeljati v Italijo. Izlovljeni osebki so bili namenjeni na italijanski črni trg, kjer bi bili prodani za hrano v restavracijah. Te ”posebne ptičje jedi” je mogoče dobiti le kratko obdobje v letu, to je predvsem v času jesenske selitve ptic.

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije se v sklopu projekta »Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti« ukvarjamo tudi z nezakonitim transportom ptic preko Slovenije. Ugotavljamo, da se je število zaznanih primerov vse od leta 2013, ko Slovenija ni več zunanja meja EU, zmanjšalo, vendar je treba poudariti, da je to predvsem zaradi neizvajanja carinskega nadzora na mejah. Razsežnost pojava tako v zadnjih letih ni znana, vendar podatki kažejo, da se ni bistveno zmanjšala. Slovenija ostaja tranzitna država za ptice, ulovljene tako na območju vzhodne kot tudi jugovzhodne Evrope.

Opazovali več kot 5 milijonov ptic

Pretekli vikend se je več kot 25.000 ljudi udeležilo 25. Evropskega dneva opazovanja ptic oziroma EuroBirdwatch-a, največjega Evropskega dogodka opazovanja ptic. 41 nacionalih BirdLife partnerjev iz Evrope in Centralne Azije je z 956 dogodki ljudi povabilo k opazovanju ptic selivk. Skupaj smo na njihovi poti na jug prestregli 5,2 milijona ptic!

EuroBirdwatch že 25 let poteka vsak prvi vikend v oktobru. Naravovarstvene organizacije spodbujajo ljudi vseh starosti, da se pridružijo opazovanju, štetju in občudovanju ptic. Lokalni ornitologi pomagajo pri identifikaciji ptic in opozarjajo na številne nevarnosti, ki jih te srečajo med selitvijo na prezimovališča.

Prvi zbrani in obdelani podatki po letošnjih dogodkih iz 34 držav so prinesli fenomenalne rezultate. Organiziranih je bilo 956 dogodkov, katerih se je udeležilo 25.038 ljudi, ki so skupaj opazovali 5,2 milijona ptic. Podatki vseh nacionalnih partnerjev so bili zbrani, obdelani in objavljeni v Evropskem centru, ki ga je letos vodil BirdLife partner natur&ëmwelt iz Luksemburga.

Letos pa udeleženci in organizatorji niso sporočali samo številk, temveč tudi obilico fotografij in vtisov iz vseh koncev Evrope. Slednje si lahko ogledate na EuroBirdwatch Facebook strani.

Nekaj rezultatov:

Največ dogodkov
Vogelbescherming Nederland/BirdLife Nizozemska – 158
MME/BirdLife Madžarska – 140
OTOP/BirdLife Poljska – 88

Največ udeležencev
MME/BirdLife Madžarska – 4945
SVS/BirdLife Švica – 4172
OTOP/BirdLife Poljska – 3731

Največje število pazovanjih ptic
Vogelbescherming Nederland/ BirdLife Nizozemska – 1.343.440
BirdLife Švedska – 794.172
MME/BirdLife Madžarska – 707.315

Najštevilčnejše vrste ptic
ščinkavec – 1.148.362
škorec– 1.025.318
belolična gos – 590.104

V Sloveniji smo organizirali 6 dogodkov, katerih se je udeležilo 85 ljudi. Skupaj smo opazovali 1.164 ptic izmed katerih so bili najštevičnejše škorec, mlakarica in siva vrana.

Nekaj utrinkov iz dogodkov po Sloveniji

Več utrinkov in zanimivih opazovanj iz vse Evrope lahko najdete na spletni in Facebook strani EuroBirdwatch.

Naj bo selitvena pot ptic čim bolj varna – skupaj v boju proti nezakonitemu ubijanju ptic

Na DOPPSu ob Evropskem dnevu opazovanja ptic pozivamo, da pomagate pticam, da bo njihova selitvena pot v toplejše, s hrano bogate kraje čim bolj varna. TUKAJ lahko najdete več informacij, kako pomagati!

Ptičarijada 2018 – ornitološki dogodek leta

V soboto 29.9. se je na območju Prlekije odvijal izjemen dogodek za vse ornitološke navdušence. Potekala je deseta Ptičarijada. Poligon je zajemal območje treh občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi.

Po poligonu se je za ptičjimi vrstami podilo 44 udeležencev dogodka, ki so bili razdeljeni v 11 skupin. Skupno so zabeležili 110 vrst ptic. Med najbolj zanimivi vrstami so zagotovo bili žvižgavka, dolgorepa raca, mokož, mala uharica, belorepec, kobilar, rjavovrati ponirek in veliki srakoper.

Mala uharica (© Rudi Kraševec) in kanja (© Alen Ploj).

Med najpogosteje zabeleženimi vrstami je na vrhu kraljeval domači golob, sledile pa so mu vrste kot so grivar, kanja, kormoran, labod grbec, mali ponirek, raca mlakarica, pritlikavi kormoran, rečni galeb, siva čaplja, siva vrana in škorec.

Z največ zabeleženimi vrstami (83 vrst) je zmagala skupina Žol ne Žolne, drugo mesto (78 vrst) je zasedla skupina Ugrabila sva 2 Miheliča, tretje mesto pa sta si z 68 zabeleženimi vrstami razdelili skupini Banda Ptičarska in Hajndl.

Zmagovalni ekipi Žol ne žolne in Banda ptičarska. (©Matej Gamser)

V kategoriji največ fotografiranih vrst je zmagala ekipa iz dolenjskega konca Banda ptičarska, ki jim je uspelo fotografirati skupno 54 vrst ptic.

©Matej Gamser

Veseli smo, da se je kljub oddaljenosti letošnjega območja, tekmovanja udeležilo zelo lepo število tekmovalcev.
Hvala vsem, ki ste prišli in se že veselimo naslednjega leta!

TEMATSKA ŠTEVILKA REVIJE SVET PTIC

»ČIGRA«

Projekt Ohranjanje populacij čigre v porečju Save in Drave omogoča, da varstvu navadne čigre in drugih vrst čiger posvečamo več časa in znanja. S pomočjo projekta smo tako lahko izdali tudi tematsko številko ČIGRA, v katero so pisali hrvaški in slovenski strokovnjaki, ki se ukvarjajo s čigro in njenim varstvom: Davorin Tome piše o zanimivostih skupine čiger in razkriva njihove »skrivnosti«, Damijan Denac in Luka Božič sta se razpisala o celotni zgodovini prizadevanj za ohranitev celinske populacije čigre v Sloveniji, o varstvu in raziskavah navade čigre na Hrvaškem govorita odlična hrvaška strokovnjaka, Jelena Kralj in Miloš Martinović, genetskim raziskavam čigre pa se je posvetila hrvaška biologinja Ida Svetličić.

V teh dneh z udarno in sporočilno potjo »Balkan River Tour« zaključuje Rok Rozman, ki je prav za tematsko številko pripravil potopis o čudovitih rekah Balkana, po katerih vesla s svojo ekipo kajakašev. Med pticami predstavljamo seveda navadno čigro in njene zanimivosti. Vrhunski fotograf Davorin Tome nam jemlje dih s čudovitimi fotografijami navadne čigre. Navdušeni boste tudi nad portretom ornitologa. Tokrat predstavljamo ornitologinjo, znanstvenico in veliko naravovarstvenico Jeleno Kralj.

Tudi v društvu se je dogajalo čuda zanimivih stvari – Mladinski ornitološki raziskovalni tabor na Cerkniškem jezeru, Letni zbor članov, Erasmus oz. izmenjava študentov, ki so preživeli teden v Trenti, nezakonito ubijanje ptic v Sloveniji, o parazitu, ki tiša zelence ipd.

Vabljeni k branju!
Lepo jesen želim in se veselim nadaljnjega sodelovanja.

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 6: Čigre
  • 10: Reke Balkana
  • 14: Upravljanje za varstvo navadne čigre v Sloveniji
  • 20: Genetske raziskave navadne čigre
  • 22: Raziskovanje čiger na Hrvaškem
  • 25: Varstvo navadne čigre na Hrvaškem
  • 30: Pri navadni čigri na domu
  • 32: Jelena Kralj, prodorna hrvaška ornitologinja
  • 35: Rumenonogi galeb kot plenilec jajc navadne čigre
  • 36: Opazovanja ob reki
  • 38: Plavajoči gnezditveni splavi
  • 39: Kje se hranijo Ptujske čigre
  • 40: Parazit, ki utiša zelence
  • 41: Kako smo preživeli teden v Trenti?
  • 42: Mladi ornitologi raziskovali Cerkniško jezero
  • 46: Skoraj 40. srečanj zbora članov DOPPS
  • 48: Nezakonito ubijanje ptic v Sloveniji
  • 54: Novice

PDF revije Svet ptic, leto 2018, letnik 24, številka 03.
Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Evropski dan opazovanja ptic

Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje.

DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da izkoristite priložnost in spoznate osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International, bo letos potekal v soboto, 6. in nedeljo, 7. oktobra 2018 in to že 25. leto zapored. Vse od leta 1993 smo na skoraj 40.000 dogodkih po vsej Evropi ptice približali že več kot milijon ljudem, ki so skupaj opazovali več kot 73 milijonov ptic.

Glavni namen te četrt stoletja dolge tradicije je ozaveščanje ljudi o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih v Mediteranu in Afriki. Letos vas skupaj z 38 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Pripravili bomo informacijske točke in izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Ob 25. obletnici dogodka vas lepo vabimo, da obiščete uradno Facebook stran EuroBirdwatch, kjer si lahko ogledate ali delite fotografije. Skupaj lahko pokaženo diverziteto dogodkov, ptic in ljudi v naravi vse od Azerbejdžana preko Norveške do Gibraltarja!

Ob koncu vikenda bodo podatki o vseh opazovanih pticah in sodelujočih zbrani s strani nacionalnih koordinatorjev in posredovani v Evropski center. Letošnji Evropski center predstavlja luksemburški partner natur&ëmwelt/BirdLife Luxembourg, ki bo sprejel in analiziral letošnje podatke. Ti bodo dostopni tako na spletni, kot tudi na Facebook strani EuroBirdwatch.

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 6. oktober:

Nedelja, 7. oktober:

Z GPS napravami opremljeni jastrebi odjadrali na svobodo

Pretekli ponedeljek smo sodelavci DOPPS-a v okviru hrvaško-slovenskega projekta LIKE – Living on the Karst Edge (Življenje na Kraškem robu) sodelovali pri spuščanju beloglavih jastrebov iz zavetišča v Beliju na Cresu. Sedem jastrebov je po nekajtedenskem okrevanju v oskrbi predanih sodelavcev Centra Beli ter partnerjev Zoološki vrt in društva BIOM iz Zagreba zapustilo svoj začasni dom in poletelo v modrino kvarnerskega neba. V okviru projekta LIKE pa smo ob tej priložnosti sodelavci BIOM-a in DOPPS-a vse jastrebe opremili z GPS oddajniki, s pomočjo katerih jih bomo spremljali na njihovih poteh po Kvarnerju in širše po Evropi. Namen telemetrične raziskave v okviru projekta LIKE je proučiti značilne poti beloglavih jastrebov, ki gnezdijo v Kvarnerju in za katere je znano, da predvsem v poletnem času dnevno preletavajo tudi Slovenijo na poti do prehranjevališč v Alpah. Prav tako pa bo na ta način možno oceniti uspešnost in pomen rehabilitacije v zavetišču na Beliju.

Opremljanje jastreba z oddajnikom in njegov izpust. Foto: Urša Koce

Od začetka letošnjega leta je v zavetišče prišlo kar 13 jastrebov, večina je potrebovala pomoč, ker so pri poletavanju iz gnezd na skalnih pečinah nesrečno pristali v morju. Tokrat so bili po oceni strokovnjakov na življenje v divjini pripravljeni mladi jastrebi Elektra, Kupala, Kargadur, Tramuntana, Kvarner in Perun ter edini odrasli osebek po imenu Merag. Vsem želimo uspešen povratek v njihov pravi dom, nas pa naj še naprej razveseljujejo s svojimi veličastnimi preleti prek sinjega neba!

Z oddajnikom opremljen jastreb ponovno na svobodi. Foto: Urša Koce in Matej Gamser

 

Na Ptujskem jezeru gnezdilo več kot tisoč parov ptic

Ptujsko jezero je skozi vso leto eno najpomembnejših mokrišč za ptice v državi. Letošnjo pomlad je na otokih, ki jih vzdržujejo številni prostovoljci, gnezdilo izjemno veliko število ptic.

Uspešno leto za kolonijske gnezdilke

Del kolonije na enem izmed dveh prodnatih otokov.

Na otokih in drugih strukturah Ptujskega jezera gnezdi mešana kolonija rečnih in črnoglavih galebov ter navadnih čiger. Pomembnost varstva kolonije so člani DOPPS prepoznali že leta 1980, ko so izvedli prvo akcijo odstranjevanja zarasti na takrat edinem Malem otoku. Od takrat so bili zgrajeni trije novi gnezditveni otoki, ptice pa so za gnezdenje pričele uporabljati tudi podstavka daljnovodnih stebrov. Število ptic je zaradi novih pridobitev in boljšega upravljana pričelo naraščati, v letu 2006 pa je na Novem otoku pričel gnezditi tudi črnoglavi galeb, nova gnezdilka za Ptujsko jezero.

Poseben porast kolonijskih gnezdilk smo zabeležili po letu 2015, ko sta bila na jezeru zgrajena dva velika prodnata otoka. Letošnje leto je kolonija na Ptujskem jezeru štela 988 parov rečnih galebov, 26 parov črnoglavih galebov in 218 parov navadnih čiger. Takšnih števil nismo zabeležili še nikdar prej! Števila bi najverjetneje bila še nekoliko višja, saj je v mesecu aprilu iz še vedno neznanega vzroka poginilo približno 200 rečnih galebov.

Nove raziskave za učinkovitejše varstvo

Kljub rezultatom, ki kažejo na uspešno upravljanje z gnezdišči na Ptujskem jezeru, pa je za dolgoročno in uspešno varstvo kolonijskih ptic potrebno izvedeti več o njihovih navadah in stanju v koloniji. Z letošnjim letom smo se v okviru projekta ČIGRA osredotočili na varstvo navadne čigre, saj kolonija na Ptujskem jezeru predstavlja našo celotno celinsko populacijo te vrste. Z raziskavami bomo poskušali ugotoviti lovna območja navadnih čiger, spremljati njihovo selitev v Afriko, z dodatnimi genskimi analizami pa ugotoviti, kateri populaciji pripadajo naše čigre.

Navadna čigra z nameščenim oddajnkom in prvi rezultati spremljanja njene dnevne aktivnosti. Foto: Matej Gamser

Brez podpornikov in prostovoljcev ne gre

Uspešno upravljanje z otoki na Ptujskem jezeru bi bilo brez pomoči številnih prostovoljcev nemogoče. Danes si pri delu pomagamo tudi z mehanizacijo, vendar so kljub temu marljive roke prostovoljcev tiste, ki omogočijo izvedbo akcije. V letu 2017 se je akcije udeležilo 35 prostovoljcev, ki so v šestih urah z otokov odstranili vso zarast. S tem so v letu 2018 omogočili gnezdenje rekordnemu številu kolonijskih gnezdilk.

Letos bomo akcijo izvedli v nedeljo, 23. septembra 2018 (akcija je zaradi napovedi slabega vremena prestavljena iz sobote). Zbrali se bomo ob 9. uri ob Ptujskem jezeru. Lepo vabljeni vsi, ki ste s svojim delom pripravljeni pomagati pticam na Ptujskem jezeru. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da svojo sodelovanje potrdite na naslov tilen.basle@dopps.si ali na 051 636 224. Točno zborno mesto in podrobnejša navodila bomo prijavljenim sporočili nekaj dni pred akcijo. Akcijo bomo izvedli v okviru projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020).