Raca na visokem položaju

Spomladi in v začetku poletja imamo v društveni pisarni največ klicev na ornitofon, saj je to čas poletanja še nespretnih ptičjih mladičev, ki pogosto nehote pristanejo in občepijo na tleh, kjer bi lahko hitro postali plen mačke ali psa. Včasih pa se med klici najde tudi kakšen bolj nenavaden.

Raca je za gnezdenje izbrala cvetlično korito z okrasnimi grmovnicami. Foto: Iztok Lazar

Tako smo v začetku julija letos prejeli klic iz NLB, da v 13. nadstropju njihove poslovne stavbe na Trgu republike v Ljubljani gnezdi mlakarica. Jajca je znesla v cvetličnem koritu z okrasnimi grmovnicami, postavljenem na sam rob terase. Da mlakarica v mestih pogosto izbira nenavadna mesta za gnezdenje, je že znano (Tome D., Vrezec A., Bordjan D. (2013): Ptice Ljubljane in okolice. MOL, Ljubljana), vendar se je tokrat odločila res slabo. Mladičev namreč nikakor ne bi mogla pripeljati do najbližje vode, saj je edina možna pot vodila čez rob terase v gotovo smrt na betonu 45 m nižje. Raca je torej potrebovala človeško pomoč. Ta je prišla v prvi vrsti s strani gospoda, ki na terasi NLB vodi gostinski lokal. Pod gnezdo ji je nastavil napihljiv otroški bazen z vodo, za katerega smo upali, da bo mlakarico premamil vsaj za kratek čas takoj potem, ko se bodo mladiči izlegli. Nato bi raco skupaj z mladiči ujeli in spustili nekam v naravo. V petek, 7.7.2017, nas je popoldne poklicala gospa Maja Jaklič iz NLB in povedala, da je nekaj račk že izvaljenih. Ob pregledu smo ugotovili, da se okoli mame race gnete šest mladičkov, pod njo pa sta bili še dve neizvaljeni jajci. Ker je bilo pomembno, da naenkrat rešimo vso račjo družino, smo jajčkoma dali čas še do naslednjega jutra, vendar se nista izvalili. Nismo želeli tvegati, da mati raca družino ponesreči odpelje v smrt, zato smo jo skupaj z mladiči ujeli, jajci pa vzeli s seboj – da ju izvalimo doma in mladiče hitro odpeljemo k preostali družini ali pa zanju poskrbimo sami.

Spuščanje mlakaric v Zadnji ribnik v Dragi pri Igu je šlo tako hitro, da nam niti ni uspelo posneti dobrih fotografij. Smo pa bili zato toliko bolj veseli, ko je raca na vodi vestno počakala vse svoje mladiče in jih nato hitro odpeljala pod veje drevja, ki so visele tik nad vodo. Že na gnezdu se je izkazala kot zelo zaščitniška, saj je ob pregledu na nas divje pihala in nas skušala kavsniti.

S tem pa se zgodba še ni končala. Za preostali jajci smo namreč že kovali načrte, kako ju bomo izvalili in mladičema omogočili združitev s pravo družino še preden bi se utegnila navezati na nas. Pa se je izkazalo, da delamo načrte brez krčmarja, kajti jajci sta bili klopotca brez zarodkov, kar se je lepo videlo, ko smo ju presvetlili z močno lučjo. Zdaj nam torej preostane le še, da račji družini zaželimo uspešno pot v odraslost!

Razstava Glasniki – kaj nam o grožnji podnebnih sprememb pripovedujejo ptice

Včeraj smo na Krakovskem nasipu v Ljubljani odprli fotografsko razstavo z naslovom »Glasniki – kaj nam o grožnji podnebnih sprememb pripovedujejo ptice«. Dogodka se je z nagovorom udeležil tudi veleposlanik ZDA v Sloveniji Brent R. Hartley. Razstava bo na ogled do 19. septembra.

Razstava na 22 panojih s konkrektnimi primeri ptic in projektov predstavlja rezultate poročila organizacij BirdLife International in National Audubon Society, v katerem so zbrani izsledki 68 znanstvenih raziskav iz vsega sveta. Ptice so kot najbolj raziskana skupina živali že dolgo pomembni glasniki stanja in sprememb v naravnem okolju. Zadnje raziskave kažejo, da podnebne spremembe že sedaj vplivajo na ptice in ekosisteme, njihove posledice pa se bodo z nadaljnim segrevanjem še povečale.

Tanja Šumrada, urednica razstave: »Po vsem svetu lahko v zgodbah ptic opazujemo posledice sprememb podnebja. Razširjenost številnih vrst se je tako v zadnjih desetletjih pomaknila bližje k zemeljskim polom ali na večje nadmorske višine. Nekatere vrste gnezdijo bolj zgodaj, kar ni več usklajeno z obdobji optimalne razpoložljivosti hrane. Predvsem pa te spremembe še stopnjujejo negativne vplive že obstoječih naravovarstvenih groženj, kot je izginjanje primernih bivališč zaradi različnih človeških aktivnosti.«

Slabo načrtovani in izvedeni ukrepi za naravo pomenijo še večjo škodo, zato je zelo pomembno skrbno načrtovanje. Z ukrepi, ki temeljijo na ohranjanju ekosistemov, pa lahko po drugi strani pomagamo tako ljudem kot naravi, saj smo od nje odvisni vsi. K sreči uspešni projekti kažejo, da še obstaja upanje.

Damijan Denac, direktor DOPPS: »V preteklosti se je o varstvu narave in varstvu okolja, torej tudi borbi proti klimatskim spremembam, v glavnem govorilo ločeno. Danes vemo, da so zavarovana območja in naravni ekosistemi pomembno orodje globalnega odziva na klimatske spremembe. Med temi območji so še posebej pomembna mokrišča, ki kot ponori ogljikovega dioksida zmanjšujejo količino toplogrednih plinov. Z Ormoškimi lagunami, naravnim rezervatom, ki ga je DOPPS uspel ustanoviti v zadnjem času, bomo denimo iz ozračja letno izločili 70 ton CO2. Prav tako čez številne ekosistemske usluge takšna območja zmanjšujejo vplive ekstremnih pojavov, ki spremljajo klimatske spremembe, kar človeku vsekakor koristi.«

Razstava poteka v okviru projekta »The Messengers – What birds tell us about climate change«, ki ga podpira Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji.

Brent R. Hartley, veleposlanik ZDA v Sloveniji: »V Sloveniji sedaj živim že več kot dve leti in preprosto ne morem nehati govoriti o naravnih lepotah te države. Naša ambasada si aktivno prizadeva za krepitev vezi med Slovenijo in ZDA na področju okoljskih tem, zato smo ponosni, da smo lahko podprli DOPPS pri promociji tega projekta v Sloveniji. Upam, da bo ta razstava, ki uporablja edinstveno lepoto ptic za spodbujanje razprave o okoljskih izzivih, služila kot navdih za vse nas, kako smo do sedaj in kako lahko tudi v prihodnosti zaščitimo naše naravno okolje.«

 

Sporočilo za javnost (pdf)

Več informacij:
Tanja Šumrada, DOPPS, 041 974 242, sumrada.tanja@gmail.com
Mateja Juric, Veleposlaništvo ZDA, 040 514 949, juricm@state.gov

 

Razstava poteka v okviru projekta »The Messengers – What birds tell us about climate change«, ki ga podpira Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji.

Poletni Svet ptic

Nova, tematska številka revije Svet ptic:
NARAVI PRIJAZNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB

S širjenjem mest in človeških naselbin so številne živalske vrste izgubile svoj življenjski prostor. Tiste, ki se novim razmeram niso prilagodile, so izumrle, nekatere se prilagajajo še danes, kar nekaj pa jih je izbralo urbana okolja za svoj življenjski prostor. V rubriki Ptice naših krajev na stavbah boste hitro izvedeli, katere vrste ptic so se prilagodile urbanemu okolju. Vpliv urbanizacije pa se seveda kaže tudi na drugih živalskih vrstah. Kako se temu prilagajajo netopirji, lahko spoznate v prispevku Kosmati duhci naših stavb – netopirji.

Poglobljeno branje o tem, kaj lahko naredimo, da bo nova stavba ali energetska sanacija privabila oz. ohranila sostanovalce, kako jih zaščitimo pred nevidno grožnjo na stavbah – steklom in svetlobnim onesnaževanjem, si lahko preberete v obsežnem poljudnem prispevku Pticam in naravi prijazne stavbe. V njem so navedeni tudi konkretni primeri dobrih praks pri sanacijah in novih graditvah stavb iz Slovenije.

Med pticami tokrat predstavljamo hudournika, ki danes ne gnezdi več v skalnih stenah in drevesih, ampak na stavbah v mestih in naseljih. Kako lahko pomagamo, temu neutrudnemu letalcu? Vse izveste v Portretu hudournika.

V portretu ljubitelja ptic smo tokrat predstavili Ivana Esenka, ki širi navdušenje nad pticam in živalim prijaznimi vrtovi, zato smo ga povprašali o njegovih začetkih ukvarjanja s to tematiko, prosili za nasvete ipd.

Kljub tematski številki pa smo v reviji pisali tudi o društvenih dogajanjih – Letni zbor članov DOPPS, Akcija Mobilni kot ptice, Delavnica o različnih vidikih pridobivanja energije …

Prijazno vabljeni k počitniškemu branju!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

To številko Sveta ptic je sofinanciral Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad, v okviru sofinanciranja komunikacijskih in izobraževalnih aktivnosti v letu 2017.

Kazalo

  • 4 Ptice naših krajev
  • 6 Pticam in naravi prijazne stavbe
  • 14 Kosmati duhci naših stavb – netopirji
  • 18 Svetlobno onesnaženje, pojav, ki ga lahko zmanjšamo
  • 21 Vplivi onesnaženja – resna grožnja za preživetje populacij
  • 22 Hudournik
  • 26 Ivan Esenko širi navdušenje nad živalim prijaznimi vrtovi
  • 30 Na pragu naših stanovanj
  • 32 Starodavne ptice, mumificirane v jantarju
  • 34 Mongolija – dežela brezmejnega modrega neba
  • 38 Letni zbor članov DOPPS 38. po vrsti
  • 41 Program predavanj, izletov in akcij DOPPS – julij – oktober 2017
  • 44 Poletna opazovanja v naravi
  • 46 Mobilni kot ptice
  • 48 Reševanje sveta ali delavnice o različnih vidikih pridobivanja energije
  • 50 Novice DOPPS

PDF revije Svet ptic, leto 2017, letnik 23, številka 02.
Elektronske različice revije so dostopne tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Bilo je ob Kolpi…

… junija 2017, ko se je odvil že 28. Mladinski ornitološki raziskovalni tabor. Teden dni smo skupaj z 19. mladimi ornitologi iz vseh koncev Slovenije raziskovali čudovito Belo krajino, ob tem pa se zabavali in smejali do onemoglosti. Za vas smo se potrudili in ujeli nekaj taborniških utrinkov, katere želimo deliti z vami tako v sliki kot v besedi. Ste pripravljeni?

Ste že slišali za kraj Balkovci? Tudi mi ne, vendar smo takoj ob prihodu vedeli, da bi boljšo lokacijo za tabor težko izbrali. Balkovci oz. del po imenu Grduni so zaspan, miren zaselek dobrih 15 minut hoda od reke Kolpe, kjer prebiva le ena družina, nekaj urejenih hiš pa ljudje občasno obiskujejo. Tukaj se nahaja tudi Center za doživljanje biodiverzitete Grduni, ki je star, tradicionalen skedenj preurejen v bivalni prostor za večje skupine. JZ Krajinski park Kolpa nam je za trajanje tabora tega prijazno odstopil in izkazalo se je, da je bil točno to, kar smo potrebovali; prostor, kjer se lahko družimo in skupaj preživimo teden dni kot velika družina! Morda so bili udeleženci ob tabornem zboru malce presenečeni nad informacijo, da dom ne premore interneta ter da je mobilni signal nekoliko slabši, vendar so kaj kmalu pozabili tudi na to. Zakaj pa bi na taborjenju in ob takšni družbi potreboval internet?

Tabora se je letos udeležilo 19 mladih raziskovalcev od 9. do 17. leta starosti, ki so delovali v petih raziskovalnih skupinah pod vodstvom izkušenih mentorjev. Dnevi so bili dolgi in naporni in tudi vreme ni dopuščalo, da bi ves dan preživeli na terenu. Enostavno je bilo prevroče, zato smo terenski dan prilagodili jutranjim in večernim terenom. Vstajali smo pred 6. uro, pozajtrkovali in se do 13. ure odpravili na teren. Sledilo je kosilo in počitek, nato pa do večera družabne aktivnosti. Te so obsegale predavanje, družabne športne igre, ornitološki kviz in kopanje v reki Kolpi. Zvečer smo se odpravili na nočni teren, kjer smo iskali in popisovali različne vrste sov ter podhujko.

Kaj smo na taboru raziskovali in kaj odkrili?

Vsaka raziskovalna skupina se je na taboru lotila posebne tematike ali skupine ptic. Po štirih raziskovalnih dneh smo skupaj zbrali kar veliko zanimivih podatkov. Vas že kaj daje “firbec”?

Ptice kulturne krajine
Mentor: Tilen Basle
Udeleženci: Vanesa, Julija, Lana in Lenart
Skupina je tekom tabora popisala tri ploskve v značilni kulturni krajini Bele krajine, ob tem pa popisala vsa znana gnezda bele štorklje. Na popisnih ploskvah so bile najštevilčnejše vrste kos, črnoglavka, poljski in domači vrabec, kmečka lastovka in rjavi srakoper. Izmed redkosti so opazovali vijeglavko, smrdokavro, čebelarja in sokola selca. Pregledali so tudi 17 znanih gnezd bele štorklje in odkrili eno novo. Skupaj je gnezdilo 5 parov, ki so imeli v gnezdu povprečno 3,2 mladiča. To nadpovprečno visoko število mladičev je posledica toplega vremena z malo padavinami v spomladanskih mesecih.

Rjavi in črnočeli srakoper
Mentor: Dejan Bordjan
Udeleženci: Lana, Janez in Nikolaj
Rjavi in veliko redkejši črnočeli srakoper sta tipični ptici kulturne krajine, kateri si zaradi populacijskega trenda zaslužita posebno pozornost. Raziskovalna skupna se med taborom popisala pet ploskev, podatke iz treh pa je dodala še skupina za ptice kulturne krajine. Odkrili so, da največ rjavih srakoperjev prebiva na travnikih, za prežo pa najraje izbira grmovja in drevesa višja od enega metra. S popisi so zabeležili tudi najvišjo povprečno gostoto rjavih srakoperjev v Sloveniji, ki znaša 2,2 para na 10 hektarjev. Črnočelega srakoperja med popisi žal niso zabeležili.

Gozdne ptice Bele krajine in okolice
Mentor: Matej Gamser
Udeleženci: Klara, Luka, Jakob in Maks
Skupina se je tekom tabora v zgodnjih jutranjih urah podala v gozdove in raziskovala tamkajšnje ptice. Obiskali so vlažne gozdove ob reki Kolpi, suhe gozdove belokrajnske gmajne in dinarske gozdove na Poljanski gori. Skupaj so zabeležili 63 vrst ptic, med zanimivimi pa velja omeniti srednjega detla, pivko, lesno sovo, kozačo, črno štorkljo, čebelarja in sokola selca (našli so tudi dve gnezdi!).

Vodne ptice
Mentor: Alen Ploj
Udeleženci: Lovro, Alex, Al in Jošt
V Beli krajini razen reke Kolpe ni večjih vodnih površin, prevladujejo manjši potoki in rečice, mlake in kali. Skupina se jih je odločila poiskati in popisati vodne ptice, ki na teh vodnih telesih prebivajo. Popisali so 6 točk na reki Kolpi in 13 ostalih točk (izviri, jezerca, mlake in kali). Najštevilčnejše vrste vodnih ptic so bile mlakarica, siva pastirica in siva čaplja, med redkejšimi pa sta največ zanimanja požela povodni kos in veliki žagar. Opazili so tudi nekaj drugih zanimivih vrst, kot recimo sršenarja, sokola selca in čebelarja.

Sove Bele krajine
Mentorica: Neža Kocjan
Udeleženci: Jakob, Urh, Svit in Karlo
Skupina z najmlajšimi udeleženci se je tokrat podala na lov za sovami v Beli krajini. Čez dan so preiskovali podstrešja starih stavb in cerkva ter v njih iskali sove ali njihove sledove (peresa ali izbljuvke). Večerni tereni so bili namenjeni iskanju sov z metodo »izzivanja« na terenu. Skupno so zabeležili 13 lesnih sov, 9 velikih skovikov in 4 male uharice.

Zaključili smo v Žuničih

Tabor se je zaključil v soboto, 1. julija 2017 v Šokčevem dvoru v bližnjih Žuničih, kjer so mladi zbranim predstavili svoja odkritja in vtise s tabora. Mladim je prisluhnilo približno 30 ljudi, večinoma staršev in domačinov, katere je najprej nagovoril direktor KP Kolpa, g. Boris Grabrijan, nato pa še predsednik DOPPS g. Rudolf Tekavčič. Po kratkih predstavitvah udeležencev in podelitvi priznanj je sledila manjša pogostitev in odhod udeležencev s tabora.

Brez podpore članov in prijateljev ne gre

»Organizacija tabora za mlade je velik organizacijski zalogaj in odgovornost. V prvi vrsti se moram tukaj zahvaliti mentorjem, ki so svoj čas nesebično namenili mladim, hkrati pa poprijeli za števila opravila, ki so prispevala k boljšemu počutju na taboru. Tako so udeležencem za večerjo spekli palačinke, ob slabem vremenu pa namesto piknika pripravili hrenovke in sir kar v ponvi. Zadnje jutro so za udeležence pripravili prav posebni zajtrk – puding!« je povedal Tilen Basle, vodja letošnjega tabora.

»Letošnji tabor ne bi bil mogoč brez podpore naših prijateljev. JZ Krajinski park Kolpa nam je odstopil čudovite prostore za bivanje in priskrbel plovila, s katerimi smo lahko skupaj raziskali in se zabavali na reki Kolpi. Tukaj gre posebna zahvala gospodu Borisu Grabrijanu, ki nam je bil ves čas na voljo in je poskrbel, da smo imeli vsega na pretek. Hkrati se moram zahvaliti tudi vodstvu Centra Interšpar Vič, ki je s podporo omogočilo, da smo bili na taboru dobro opremljeni in založeni z dobrotami.« še dodaja Tilen.

Organizator tabora:

    

Tabor sta omogočila in podprla:

  

Mladinski tabor je pred vrati!

Ste vedeli, da na društvu organiziramo mladinske ornitološke raziskovalne tabore že od leta 1994? To tradicijo smo ohranili vse do danes in zato vam s ponosom sporočamo, da se bo prihajajočo nedeljo pričel že 28. mladinski tabor, ki bo trajal kar ves teden.

Letos bo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v sodelovanju s Krajinskim parkom Kolpa organiziralo Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, ki bo med 25. junijem in 1. julijem potekal v Balkovcih ob reki Kolpi. 20 udeležencev bo na taboru spoznavalo, kako lahko z rednim spremljanjem številčnosti ptic, kot tudi s konkretnimi naravovarstvenimi akcijami pripomoremo k ohranjanju kulturne krajine, podrobneje pa bodo spoznali tudi rečni življenjski prostor ob reki Kolpi. Raziskovalno delo na taboru bo potekalo v skupinah, ki jih bodo vodili izkušeni ornitologi. Ob koncu tabora bodo mladi ornitologi analizirali dobljene podatke ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer bodo prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.

Udeleženci tabora “Goričko 2014” Foto: arhiv DOPPS

Vas zanima, kaj bodo mladi na taboru odkrili in kaj vse se bodo naučili?

Vabimo vas, da se nam pridružite na zaključni predstavitvi dela na Mladinskem ornitološkem raziskovalnem taboru »Kolpa 2017«, ki bo v soboto, 1. julija 2017, ob 15. uri v Šokčevem dvoru, Žuniči 2, 8341 Adlešiči.

Veselimo se srečanja z vami!

Vabilo na zaključno prireditev – MORT »Kolpa 2017« (pdf)

      

Letošnji MORT “Kolpa 2017” ne bi bil mogoč brez pomoči in podpore Centra Interspar Vič. Hvala!

Nagradna igra Mobilni kot ptice!

Ste lahko mobilni kot ptice?

Sprejmite naš izziv in odpeljite nov Pony! Več informacij o nagradni igri najdete na naši Facebook strani ali s klikom na spodnjo sličico.
Nagradna igra traja do 3. septembra, glasovanje pa bo potekalo med 4. in 15. septembrom 2017, zato svojih prispevkov takrat ne pozabite deliti med prijatelje!

Mobilni kot ptice je skupni projekt Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Slovenske kolesarske mreže, združenja kolesarskih pobud Slovenije in hkrati sinonim za trajnostno mobilnost na prostočasnih izletih v naravo. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Informativna tabla o črnočelem srakoperju na Ajdovskem polju

Od torka, 9.5.2017, je Ajdovsko polje bogatejše za lično informativno tablo o črnočelem srakoperju. Na njem je predstavljena njegova ekologija na tem območju, ogroženost v Sloveniji in Evropi ter nasveti, kako lahko vrsti pomagamo.

Tabla stoji nasproti odlagališča nenevarnih odpadkov Dolga poljana, na katerem smo v letu 2016 našli kar štiri od skupaj sedmih gnezd te močno ogrožene vrste. Pobudo za postavitev table je dal član Severnoprimorske sekcije in naš dolgoletni prostovoljec Peter Krečič. Prav on je tudi stopil v stik z Egonom Stoparjem, direktorjem Komunalno stanovanjske družbe Ajdovščina (KSDA), ki upravlja z odlagališčem. KSDA je že lansko leto pokazala veliko razumevanje za naš popis črnočelega srakoperja, saj so nam omogočili neovirano gibanje po odlagališču ter iskanje gnezd. Pozitivno so se odzvali tudi na našo prošnjo, naj na tem območju ne sekajo dreves, saj so topoli, jelše in druga visoka drevesa zaradi izsekovanja na Ajdovskem polju zelo omejujoč dejavnik za gnezditev te vrste. Letos so nam prišli še bolj naproti, saj so v celoti financirali tisk table ter poskrbeli za njeno postavitev. Še več, zaradi izkušenj z orkansko burjo, ki včasih z rušilno močjo piha na tem območju, so na lastno pobudo ojačali hrbtno stran table s ploščo iz nerjaveče pločevine. Na pomoč nam je priskočila tudi Občina Ajdovščina, ki je priskrbela vsa potrebna dovoljenja in omogočila postavitev table na svojem zemljišču.

Upamo, da bo tabla primaknila kakšen drobec k varstvu črnočelega srakoperja. Vsekakor bo dosegla svoj informativni namen, saj je postavljena ob poti, ki jo dnevno uporablja obilica sprehajalcev, rekreativcev ter seveda kmetovalcev. Prav slednji odločilno vplivajo na habitat črnočelega srakoperja.

Gospodu Egonu Stoparju, družbi KSDA in Občini Ajdovščina pa se iskreno zahvaljujemo za obilico dobre volje in naravovarstvenega posluha!

Naravni rezervat Ormoške lagune

Vlada Republike Slovenije je na 133. redni seji dne 4. 5. 2017 sprejela sklep, s katerim je izdala Uredbo o Naravnem rezervatu Ormoške lagune.

Ormoške lagune so torej postale uraden naravni rezervat razglašen z vladno uredbo. S tem so dolgoletna naravovarstvena prizadevanja na območju Ormoških lagun dobila formalno priznanje. Uradna otvoritev naravnega rezervata bo sledila v kratkem. Na območju smo v okviru projekta LIVEDRAVA že izvedli obsežno renaturacijo z namenom izboljšati habitate ogroženih gnezdilk in selivk, območje smo opremili z infrastrukturo za opazovanje ptic in z izobraževalnimi tablami. Upravljanje izvajamo z regulacijo gladine vode in s pašo z vodnimi bivoli, ki se za ta namen odlično obnesejo. V bližnji prihodnosti načrtujemo izid vodnika po rezervatu.

O sprejetju sklepa lahko več preberete v novici na spletni strani Natura 2000.

Uredba NR Ormoške lagune -Sklep Vlade (PDF)

Besedilo Uredbe o NR Ormoške lagune (PDF)

Kampanja Living land

Obstoječi sistem kmetijstva v Evropski uniji uničuje naše okolje in podnebje, desetka biotsko pestrost, škoduje javnemu zdravju in zapostavlja tako majhne in srednje velike kmete kot tudi podeželske skupnosti. Glavna poganjalka tega sistema je Skupna kmetijska politika – ena od najstarejših, najbolj vplivnih, največkrat razpravljanih in najbolj dragih politik Evropske unije (EU).

Sporočimo Evropski komisiji, da Skupna kmetijska politika potrebuje temeljito reformo!

Evropska komisija trenutno pripravlja reformo Skupne kmetijske politike (SKP), kar bo odločilno vplivalo na prihodnost evropskega sistema kmetijstva in prehrane. V ta namen so pričeli z obsežnim spletnim javnim posvetovanjem o prihodnosti SKP, na katerem lahko sodeluje vsak od nas. Ukrepati moramo zdaj ter poslati jasno sporočilo:

Nova Skupna kmetijska politika mora biti:

  • pravična do kmetov in podeželskih skupnosti,
  • okoljsko trajnostna – zagotoviti mora čist zrak in vodo, zdrava tla in ohranjeno naravo,
  • zdrava – zagotavljati mora kakovostno in zdravo hrano ter blaginjo vseh ljudi, in
  • odgovorna do podnebja in trajnostnega razvoja na svetovni ravni.

Kako lahko pomagate nevladne organizacije in podjetja?

  1. Podprite kampanjo Living land z objavo logotipa vaše organizacije na spletni strani kampanje.

Kako lahko pomagate posamezniki?

V okviru javnega posvetovanja je Evropska komisija zainteresirani javnosti zastavila nekaj vprašanj. Da bi olajšali vaše sodelovanje, so naši strokovnjaki predlagali odgovore, ki najbolje zagovarjajo trajnostno in pravično prihodnost SKP. S spodnjim obrazcem boste vaše ime, e-naslov in te odgovore poslali neposredno Evropski komisiji ter tako pomembno prispevali k rezultatom javnega posvetovanja.


NAJLEPŠA HVALA!

2. maja 2017 smo Evropski komisiji poslali močno sporočilo: evropska kmetijska politika potrebuje temeljito reformo! V okviru največjega javnega posvetovanja o prihodnosti kmetijske politike doslej, nas je to sporočilo poslalo kar 258.708 državljanov in 600 organizacij. Najlepša hvala vsem za podporo!

Aktualne informacije lahko spremljate na spletni strani kampanje Living land.