Vabilo na srečanje prostovoljcev v boju proti nezakonitemu lovu ptic

V okviru projekta Adriatic Flyway 4 organiziramo prvo srečanje prostovoljcev. Za uspešno odkrivanje in preganjanje nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji je nujno medsebojno sodelovanje. In Vi, dragi prostovoljci, ste ključ do uspešnega dela.

Cilj našega prvega srečanja je, da se med sabo spoznamo, poklepetamo, se kaj novega naučimo ter vzpostavimo medsebojno aktivno sodelovanje.
Na srečanju bodo z nami delili svoje bogato znanje in izkušnje:

  • Milan Ružić, mednarodno priznan strokovnjak za področje nezakonitega lova ter varstvo narave;
  • Dejan Bordjan, izjemen poznavalec ptic, njihove ekologije in biologije;
  • Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog – strokovnjak za ujede in sove.

Z vami pa bodo svoja doživetja in izkušnje delili tudi naši že aktivni prostovoljci.

Srečanje bo potekalo v soboto, 9. novembra 2019 od 10.00 do 14.00 ure, v Centru za obiskovalce Naravni rezervat Škocjanski zatok.
Iskreno upamo, da si boste lahko vzeli čas ter prišli na naše prvo srečanje.

Za dodatne informacije in potrditev udeležbe sem vam na voljo preko email naslova tjasa.zagorsek@dopps.si ali telefonske številke 031 439 051.

Lepo vas pozdravljam in se veselim srečanja z vami!

Tjaša Zagoršek

Tematska številka revije o NR Škocjanski zatok

Člani DOPPS se upravičeno lahko pohvalimo s čudovitim Naravnim rezervatom Škocjanski zatok, ki smo mu tokrat namenili kar celotno številko jesenske revije Svet ptic. Vabim vas, da se poglobite v branje o napornih začetkih zavarovanja oaze na pragu Kopra, izveste kdo je bil pobudnik in zakaj, kako se je v obdobju spreminjanja in nastajanja čudovitega primorskega bisera spreminjala vrstna pestrost ptic, morsko živalstvo in ostala živa bitja – kačji pastirji, hrošči, rastlinstvo idr. Izveste lahko tudi, kje je DOPPS dobival finančno podporo, da je izpeljal renaturacijo, vzpostavil učno pot in zgradil nujno potrebne objekte – center, opazovalnice, hlev idr. Ob tem se je bilo treba spopasti tudi z vzdrževanjem posebnih življenjskih prostorov, pri čemer je nastal nov izziv – kako izbrati primerno pašno žival, ki bo preživela v močvirnih tleh. Zaposleni v zatoku pa so se soočili še z drugimi nalogami – kako pripraviti dobre učne programe za šole in vrtce, šolo jahanja, prodajo v baru in trgovini, biti samozadostni in še in še.

Ob vseh teh zanimivih prebiranjih zgodovinskih zapisov razvoja Naravnega rezervata Škocjanski zatok, pa vas lahko ganejo tudi besede vplivnih osebnosti, politikov in odločevalcev, ki so za revijo napisali nekaj ganljivih pogledov na napore ob nastanku Škocjanskega zatoka – nekdanji minister za okolje in prostor, dr. Pavel Gantar, Mladen Berginc in dr. Marija Markeš, oba nekdanja uslužbenca direktorata za okolje in prostor, idr.

Za konec pa smo pripravili še nekaj kratkih društvenih novic.

Prijetno jesensko branje želim!

Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

    Kazalo

    • 4: Ptice v Škocjanskem zatoku
    • 6: Ptice Naravnega rezervata Škocjanski zatok – včeraj in danes
    • 11: O kačjih pastirjih Škocjanskega zatoka
    • 12: Morsko živalstvo Škocjanskih lagun – zgodba o uspehu
    • 14: Od mrtvega laboda do prenovljene zibelke življenja
    • 19: Kaj nam lahko DNK pove o hudourniku in njegovem bledem bratrancu?
    • 20: Hrošči Naravnega rezervata Škocjanski zatok
    • 22: Čapljica
    • 30: Mladen Berginc
    • 33: Življenski prostori in rastlinstvo NR Škocjanski zatok
    • 36: Na obisk v Škocjanski zatok
    • 38: Kamarški konji v Škocjanskem zatoku
    • 40: Naravni rezervat Škocjanski zatok kot učilnica v naravi
    • 42: Luka Koper v sožitju s Škocjanskim zatokom
    • 52: Novice DOPPS

    PDF revije Svet ptic, leto 2019, letnik 25, številka 03.
    Elektronske različice revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

    Ptičarijada 2019 letos med kozjanskimi griči

    Že enajsto leto zapored so se v Sloveniji zbrale manjše in večje skupine navdušenih ornitologov, ki so se v prijateljskem duhu pomerile v Ptičarijadi. Cilj? Katera skupina v 10 urah sliši, vidi ali fotografira večje število ptic.

    Kobiličar na selitvi. Foto: Aleksander Kozina

    Med kozjanskimi griči in ravnicami se je letos za pticami podilo 51 tekmovalcev v 12 skupinah. Skupno je bilo opazovanih izjemnih 96 vrst ptic. Še preden se je noč poslovila je nekatere tekmovalce navdušilo petje velike uharice, kozače, male uharice, lesne sove in čuka. Ob prvem jutranjem svitu jih je v gozdu pozdravilo petje taščice, stržka, črne žolne, kratko in dolgoprstega plezalča, malega detla in številnih drugih.

    Med najpogosteje zabeležimi vrstami so na vrhu kraljevale jate škorcev, ki so jih tekmovalci redno videvali. Prav tako so bili v velikem številu opazovani domači in poljski vrabci, sive vrane, turške grlice, kosi in kanje. Med najredkeje opazovanimi so bili sokol selec, kobiličar, brinovka, kavka in kormoran.

    Z največ zabeležinimi vrstami (74 vrst) je letos zmagala skupina »Reč čebula…«, drugo mesto (69 vrst) sta si v tej kategoriji razdelili skupini »Dej gremo že« in »Težaki«, tretje mesto (67 vrst) pa si je priborila skupina »Pušnšank«.

    Tudi letos je zmaga v fotografski kategoriji odšla na Dolenjsko. Prvo mesto si je prifotkala skupina »Ribniška banda«, ki ji je uspelo v fotografski objektiv ujeti 49 vrst ptic.

    Letošnja novost je bila kategorija »sonaravno ptičarjenje«, kjer so se tekmovalci po poligonu gibali naravi prijazno, torej brez uporabe fosilnih goriv. Pogum za tekmovanje v tej kategoriji je zbrala samo ena skupina »Tičiklisti«, ki je med 30 kilometrskem kolesarjenjem zabeležila izjemnih 59 vrst ptic.

    Zmagovalcem kot tudi ostalim tekmovalcem iskrene čestitke!

    Na ponovno snidenje ob letu osorej!

    Za pomoč pri organizaciji, gostoljubje in poučno predavanje se iskreno zahvaljujemo Dušanu Klenovšku iz Kozjanskega regijskega parka. Hvala!

    Ptice opazovalo skoraj 29 tisoč ljudi

    Pretekli vikend so se v 44 evropskih državah odvili dogodki ob Evropskem dnevu opazovanja ptic. Namen dogodkov je bil spodbujanje ljudi vseh starosti, da se pridružijo opazovanju, štetju in občudovanju ptic. Lokalni ornitologi so pomagali pri identifikaciji ptic, hkrati pa opozarjali na številne nevarnosti, ki jih te srečajo med selitvijo na prezimovališča.

    Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic smo v Sloveniji organizirali 6 dogodkov. V soboto smo ptice skupaj opazovali v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, ob zadrževalniku Medvedce in v Vrbini na Dolenjskem, v nedeljo pa smo obiskali Naravni rezervat Ormoške lagune, ribnike pri Podgradju in park Tivoli v Ljubljani. Na dogodkih je 110 ljudi opazovalo več kot 3300 ptic, ki so pripadale 64 vrstam. Najštevilčnejši so bili škorci, golobi grivarji in race mlakarice. Med zanimivejšimi opazovanji velja omeniti malo tukalico v NR Ormoške lagune, močvirskega lunja ob zadrževalniku Medvedce in jato žerjavov v Vrbini na Dolenjskem.

    Prvi prispeli podatki iz 35. držav ponovno dokazujejo razsežnost selitve ptic, kot tudi zanimanja ljudi nad opazovanjem le te. Skupaj smo v Evropi organizirali 1089 dogodkov, katerih se je udeležilo 29.920 ljudi, ki je opazovalo več kot 4,2 milijona ptic!

    V spodnji galeriji si oglejte nekaj utrinkov iz dogodkov po Sloveniji. Več fotografij in zanimivih opazovanj iz vse Evrope pa lahko najdete na spletni in Facebook strani EuroBirdwatch.

    Naj bo selitvena pot ptic čim bolj varna – skupaj v boju proti nezakonitemu ubijanju ptic

    Na DOPPSu ob Evropskem dnevu opazovanja ptic pozivamo, da pomagate pticam, da bo njihova selitvena pot v toplejše, s hrano bogate kraje čim bolj varna. TUKAJ lahko najdete več informacij, kako pomagati!

    Po sledeh Srečka v Tunizijo

    Julija letos smo v Mateni na gnezdu bele štorklje dva mladiča opremili z GPS sledilno napravo in pričeli spremljati njuni selitveni potovanji. V sodelovanju s širšo javnostjo so ju v družbi Elektro Ljubljana, ki je finančno podprla projekt, poimenovali Srečko in Bela. Po začetnih skupnih lokalnih premikih sta se 20. avgusta njuni poti ločili in odpravili sta se na dolgo in nevarno pot proti Afriki. Bela ga ja mahnila po značilni poti čez Balkan in Bližnji vzhod in pristala na jugu Sinajskega polotoka, Srečko pa precej presenetljivo čez Italijo v Tunizijo, kjer pa je naletel na težave. Konec septembra smo se odločili za odpravo v Tunizijo in raziskati Srečkotovo usodo.

    Bele štorklje, v družbi katerih se je Srečko zadrževal na odlagališču klavničnih odpadkov. Foto: Tilen Basle

    Srečko v težavah

    Srečko je 30. avgusta prečkal Sredozemsko morje in približno 80 kilometrov vzhodno od mesta Tunis prispel v Tunizijo. Dan kasneje se je pomaknil južno proti mestu Enfida, kjer se je za dalj časa ustalil. Na podlagi satelitskih slik je bilo možno ugotoviti, da se večino časa zadržuje v ogromnih oljčnih nasadih, občasno pa obiskuje bližnja mokrišča. 12. septembra zjutraj smo pričeli dobivati podatke Srečkotovega oddajnika, ki so zmerom kazali na isto lokacijo, kar je vzbudilo skrb. Stopili smo v kontakt z lokalnim ornitološkim društvom, ki pa Srečka ni uspelo najti. Konec meseca smo se skupaj z Elektro Ljubljana odločili, da se odpravimo v Tunizijo in sami raziščemo okoliščine, ki so srečka pripeljale do predvidene smrti. V soboto, 28. septembra zjutraj sta se varstvena ornitologa Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije vkrcala na letalo in se odpravila v Tunizijo na sled Srečku.

    Srečko je žalostno končal pod oljčnim drevesom ogromnega nasada. Foto: Tilen Basle

    (ne)Srečko

    Alen in Tilen sta kaj kmalu po prihodu v Tunizijo severno od mesta Enfida našla truplo Srečka. Srečko je žalostno končal pod drevesom oljke ogromnega oljčnega nasada. Ornitologa sta s Srečka snela GPS sledilno napravo in plastičen obroček ter raziskala okolico. Na truplu ni bilo vidnih znakov poškodb, okolica trupla pa je bila postlana z drobci plastične vrečke. Z zbranih podatkov predvidevamo, da se je Srečko zapletel v plastično vrečko in poginil. V prebavnem traktu in želodcu nismo našli sledi plastike, vendar pa zajeten del vsebine želodca predstavljalo perje, kar na mestu samem ni vzbudilo posebne pozornosti.

    Kaj je počel Srečko v Tuniziji?

    V naslednjih treh dneh sta Alen in Tilen raziskala območja, kjer se je tekom svojega bivanja v Tuniziji zadrževal tudi Srečko. Obiskala sta jezero Kelbia, ki ga je dan pred usodno nesrečo obiskal tudi Srečko. Polslano jezero je v tem letnem času gosti na tisoče pobrežnikov, med katerimi še posebej izstopajo plamenci, sabljarke in številne vrste martincev ter prodnikov.

    Srečko je nekajkrat obiskal tudi manjše sladkovodno jezero v bližini znamenitega Takrouna, kjer se je najverjetneje prehranjeval. Na jezeru sta ornitologa v času obiska opazovala velike jate beloglavk, kostanjevk, regelj in drugih rac.

    Največje presenečenje odprave je ornitologa kljub vsemu pričakalo zadnji dan. Raziskala sta območji, ki ju je svoj čas bivanja v Tuniziji Srečko obiskal prav vsak dan. Prvo območje, oljčni nasad približno 2 kilometra severno od mesta pogina Srečka je gostil približno 30 belih štorkelj in več sto kravjih čapelj in krokarjev. Hitro sta ugotovila, kaj je ptice pritegnilo v ta zanje neobičajen habitat; odlagališče klavničnih odpadkov! Med odpadki so prevladovali ostanki perutnine, od koder najverjetneje tudi izvira perje, ki sta ga našla v želodcu Srečka. Štorklje, ki sta jih na tem mestu opazovala so najverjetneje pripadale stalni populaciji, ki v okolici mesta Enfida preživi celo leto. Zvečer so se štorklje odpravile v bližino mesta, kjer so spale na električnih drogovih in oddajnikih.

    Drugo območje, ki ga je Srečko redno obiskoval je bil oljčni nasad približno kilometer in pol vzhodno od mesta pogina. Na tem mestu sta našla električni drog, na katerem je Srečko vsako noč prespal. Slednje je potrdil tudi časovni zapis na podatkih o točkah, ki jih je posredovala sledilna naprava.

    Kaj točno se je zgodilo s Srečkom?

    Natančne okoliščine pogina Srečka ne bodo nikoli znane, z gotovostjo pa vemo, da se je Srečko v družbi drugih štorkelj večino časa prehranjeval na odlagališču klavničnih odpadkov v bližini mesta Enfida, kjer je tudi prenočeval na električnem drogu. Okoliščine s kraja smrti nakazujejo, da se je zapletel v plastično vrečko, katerih na tisoče leži raztresenih po pokrajini, še posebej veliko pa na odlagališču, kjer se je Srečko prehranjeval. Možno je tudi, da je Srečka pokončala zastrupljena ali okužena hrana na odlagališču, kar pa bi bilo glede na okoliščine zelo težko ugotovit.

    Bela še zmerom v Sharm el Sheiku

    Bela, ki se je odpravila po vzhodni selitveni poti se že lep čas zadržuje v bližini letovišča Sharm el Sheikh v Egiptu. Tam se v družbi več sto drugih belih štorkelj in mnogih drugih ptic prehranjuje na zbirališču odpadnih voda, ki je tamkajšnje edino vodno telo. Žal je kvaliteta vode v bazenih izredno slaba in vsako leto poročajo o številnih poginulih štorkljah in drugih pticah. Kot kažejo podatki dosedanjih raziskav je jug Sinajskega polotoka slepa selitvena pot in ptice le redko nadaljujejo v Afriko. Bela bo najverjetneje morala zdržati na tem območju do prihodnje pomladi in lahko le upamo, da se varno vrne domov.

    Evropski dan opazovanja ptic 2019

    Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. To je edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki se pri nas ustavijo in počivajo tekom naporne in nevarne selitve.

    DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da izkoristite priložnost in spoznate osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International, bo letos potekal v soboto, 5. in nedeljo, 6. oktobra 2019. Vse od leta 1993 smo na skoraj 40.000 dogodkih po vsej Evropi ptice približali že več kot milijon ljudem, ki so skupaj opazovali več kot 73 milijonov ptic.

    Glavni namen dogodkov je ljudem približati svet ptic in jih ozavestiti o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih v Mediteranu in Afriki. Letos vas skupaj z 31 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Organizirali bomo izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

    Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic 2019 (EuroBirdwatch19) vas hkrati lepo vabimo, da obiščete uradno Facebook stran EuroBirdwatch, kjer si lahko ogledate ali delite fotografije. Skupaj lahko pokaženo diverziteto dogodkov, ptic in ljudi v naravi vse od Azerbejdžana preko Norveške do Gibraltarja! Zelo veseli bomo tudi vaših lastnih fotografij in prispevkov, katere lahko z nami delite na Facebook strani EuroBirdwatch, DOPPS-BirdLife Slovenia ali jih pošljete na tilen.basle@dopps.si.

    Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

    Sobota, 5. oktober:

    Nedelja, 6. oktober:

    Prostovoljci navadni čigri pripravili dom

    Na otokih Ptujskega jezera gnezdi največja mešana kolonija rečnega in črnoglavega galeba ter navadne čigre v Sloveniji. Kolonija je danes povsem odvisna od naravovarstvenega upravljanja, zato na društvu vsako leto s pomočjo številnih prostovoljcev uredimo otoke, da ostanejo primerni za gnezdenje številnih ptic.

    V letošnjem letu je na otokih Ptujskega jezera gnezdilo 965 parov rečnih in 27 parov črnoglavih galebov, ter 117 parov navadnih čiger. Otoke kot gnezdišče uporabijo tudi druge vrste, saj smo zabeležili gnezdenje race mlakarice, čopaste črnice, zelenonoge tukalice, čopastega ponirka, laboda grbca in malega deževnika.

    Otoki potrebujejo stalno upravljanje in vzdeževanje, saj se zaradi vlage in muljaste podlage gosto zaraščajo. Pred izgradnjo Ptujskega jezera je za vzdrževanje prodišč skrbela reka sama, saj je z vsakoletnimi poplavami s prodišč odstranila vegetacijo in organski material, na prodišča pa nanesla nov prod. Danes se otoki na jezeru zaradi bolj ali manj konstantnega vodostaja in muljaste podlage intenzivno zaraščajo in bi bili brez vsakoletnega upravjlanja neprimerni za gnezdenje ogroženih vrst.

    Letos smo s pomočjo 34 prostovoljcev otoke uredili 21. septembra 2019. Z otokov smo odstranili vso zarast in pregledali stanje otokov. Manjša popravila in ureditve bodo potrebne tudi spomladi, predno z gnezdenjem pričnejo galebi in se vrnejo čigre. Tekom akcije smo odstranili vegetacijo z vseh štirih otokov, na Novem otoku pa smo na novo položili borovo lubje in razširili že obstoječe polje, kjer smo splomladi uspešno zastrli zarast. Debela plast borovega lubja se je izkazala za uspešno pri zatiranju rasti vegetacije, zato bomo s prakso nadaljevali tudi v prihodnje. Podlago za polaganje borovega lubja smo v manjši delovni akciji pripavili že v petek, 20. septembra 2019.

    Za pomoč pri naravovarstvenem upravljanju in se iskreno zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki so se udeležili letošnje delovne akcije. Brez dodatne pomoči bi bila naloga nemogoča, čigra pa na Ptujskem jezeru že zdavnaj ne bi več gnezdila.

    Film o čigri

    Dogajanje na delovni akciji je dokumentiral tudi Gregor Šubic, ki v sklopu projekta Interreg ČIGRA pripavlja kratek dokumentarni film o čigri ob reki Dravi in Savi v Sloveniji in na Hrvaškem. V soboto je nastal je kratek video posnetek, katerega vam predstavljamo spodaj.

    Delovna akcija je bila organizirana v sklopu projekta Interreg ČIGRA.
       

    Ptičarijada 2019 – najbolj ptičarski dogodek leta!

    Z velikim veseljem napovedujemo PTIČARIJADO 2019, ki bo letos potekala na Kozjanskem, na območju Kozjanskega regijskega parka, in sicer v soboto, 28. septembra 2019.

    Tako kot vsa leta doslej, bo tekmovalni del potekal v dopoldanskem času. Skupine se bodo pomerile v dveh disciplinah: številu opazovanih in številu fotografiranih vrst. Skupino morajo sestavljati vsaj trije člani. Omejitev navzgor je samo posredna, saj morajo na terenu delovati kot skupina.

    Družabno srečanje po tekmovanju bo potekalo v popoldanskem času na Čerčkovi domačiji pri Podsredi, in je namenjeno vsem članom DOPPS.

    Dogodek bo potekal v soorganizaciji s Kozjanskim regijskim parkom.

    Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo, da se najkasneje do torka, 24. 09. 2019, prijavite pri Tjaši Zagoršek na naslov tjasa.zagorsek@dopps.si ali po telefonu 031 439 051. Ob prijavi prosim sporočite ime tekmovalne skupine ter imena posameznih članov skupine. Vsem tistim, ki se boste prijavili v tekmovalni del, bomo pravočasno poslali natančna navodila.

    Tekmovanje ni pogoj za srečanje, zato pridite, veseli vas bomo!

    Veselimo se snidenja z vami!

    Srečko in Bela – iz istega gnezda, pa vendar na različnih poteh

    Letošnja pomlad z deževnim in mrzlim majem belim štorkljam ni bila naklonjena. Grob pregled rezultatov popisa vrste na nivoju celotne države kaže, da je bila to ena najslabših gnezditvenih sezon za štorklje od leta 1999, odkar potekajo vsakoletni popisi. Srečno so jo odnesle le štorklje, ki so s prihodom na gnezdišča malo kasnile in imele zato v maju namesto majhnih mladičev, ki še niso sposobni lastne termoregulacije, šele jajca, ki so jih vztrajno grele.

    Bela štorklja (Ciconia ciconia).
    Foto: Davorin Tome

    Eden takšnih parov je gnezdil v Mateni na Ljubljanskem barju. Vzredil je tri mladiče, od katerih sta bila dva sredi julija opremljena z GPS sledilnima napravama, ki beležita njune premike. Srečko in Bela, kot so ju v sodelovanju s širšo javnostjo poimenovali v družbi Elektro Ljubljana, ki je finančno podprla projekt, sta se tako pridružila Zuri in Fortuni, ki smo jo opremili leta 2015 v Ponovi vasi, ter Pavletu, ki smo mu nahrbtnik nadeli leto kasneje v Mali vasi pri Grosuplju.

    Prve krajše izlete iz domačega gnezda v bližnjo okolico sta mladi štorklji pričeli delati v začetku avgusta, nato pa sta jo sredi avgusta istočasno mahnili do Lesc in nazaj na domače gnezdo, temu pa je čez nekaj dni sledil še skupen izlet na Vrhniko. Glede na pretekle izkušnje z Zuri in Fortuno, ki sta se prek Balkana in Bližnjega vzhoda selili po skoraj enaki poti, smo podobnost v selitveni poti pričakovali tudi v primeru Srečka in Bele. Vendar pa so se njune poti 20. avgusta ločile, saj se je Srečko podal v Italijo, Bela pa štiri dni kasneje na Balkan. V času pisanja tega prispevka, prve dni septembra, je Srečko že prečkal Sredozemsko morje in se nahaja v severi Tunizij. Bela je v tem času prečkala Marmarsko morje in se bliža osrednji Turčiji.

    Evropske bele štorklje se v južne kraje selijo po dveh glavnih poteh, in sicer čez Bospor (vzhodnoevropska populacija, na jesenski selitvi povprečno preštejejo okoli 70.000 osebkov) in Gibraltar (zahodnoevropska populacija; na jesenski selitvi povprečno preštejejo več kot 55.000 osebkov). Po jadranski selitveni poti, ki jo je ubral Srečko, se jih seli le malo – do nekaj sto osebkov. Prvoletne bele štorklje se na svoji prvi poti na prezimovališče do določene stopnje zanašajo na svoj notranji čut, v veliki meri pa so odvisne tudi od bolj izkušenih osebkov, s katerimi potujejo v jati.

    Spremljajte Srečka in Belo na poti v Afriko!
    Zemljevid se osveži štirikrat dnevno, zato je najbolje, da si spletno stran dodate med bližnjice.