Komu zvoni? Koscu na Ljubljanskem barju …

V torek, 3.7. 2018 se je na Igu odvila novinarska konefernca, kjer je bil medijem predstavljen projekt PoLjuba – »Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja«. S projektom smo na DOPPSu pričeli že v januarju 2018.

Projekt se financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in v manjšem delu iz nacionalnega proračuna in bo trajal do izteka leta 2021. Vodilni partner projekta je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, poleg DOPPS-a pa v njem sodelujeta tudi Zavod RS za varstvo narave in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. V projektu si bomo prizadevali za vzpostavljanje in ohranjanje ugodnega stanja treh habitatnih tipov, ene rastlinske ter sedmih živalskih vrst, določenih v Programu upravljanja območij Natura 2000.

Kosec Foto: Peter Buchner

Na DOPPSu bomo svoje projektne aktivnosti usmerili predvsem v vrsto kosec (Crex crex), kjer bomo z upravljanjem na celotni površini zavarovanega območja Iški morost skušali doseči obnovitev pomembnega življenjskega prostora te močno ogrožene travniške ptice.

Kosec je zelo posebna vrsta, značilna za poplavljene, ekstenzivne travnike, kot so nekoč prevladovali na območju Ljubljanskega barja. Ker pa je takšnih travnikov čedalje manj in vse bolj prevladuje intenziviranje kmetijske prakse populacija kosca na barju močno upada. Pred 20 leti smo imeli na tem območju polovico vseh koscev v državi, letos pa je rekordno nizko leto, in smo našteli le 46 pojočih samcev, kar je 15% populacije izpred 20 let. Vzroki za takšen upad so znani: vse bolj napredujoče intenziviranje kmetijske prakse, predvsem izsuševanje barja, preoravanje travnikov v njive, intenziviranje travnikov, itd. in rezultat je zelo nesrečen graf, ki ga za kosca imamo.

Naše projektne aktivnosti bodo usmerjene v upravljanje na celotni površini zavarovanega območja, kjer bomo skušali doseči obnovitev pomembnega življenjskega prostora te močno ogrožene travniške ptice. To bomo dosegali s prilagojeno košnjo in spravilom, z odstranjevanjem krhlike, z ročnim odstranjevanjem grmičevja ter z zatiranjem zlate rozge. Samo kakovost travnikov bomo izboljševali tudi s povečanjem vlažnosti, pri čemer bomo opremili osuševalne jarke z mikrozapornicami. S tem bomo izpolnili dva zelo pomembna cilja, in sicer veliko vlažnost v času vegetacije (z nameščanjem zapornic) in povečano nosilnost terena z začasno osušitvijo v času košnje in spravila (z umaknjenimi zapornicami). Pravo razmerje suhosti/vlažnosti bomo spremljali s pomočjo piezometrov (napravo za spremljanje nivoja vode), ki nam bodo pokazali učinkovitost naših ukrepov.

Na takšen način bomo pridobili znanje za nadaljnje upravljanje z območjem in z vlažnimi travniki na Barju nasploh, ter pomagali koscu in spremenili trend na grafu.

Kosec na Barju 2015, rezultati popisa

Letošnji popis koscev na Ljubljanskem barju razkriva, da se je njegov življenjski prostor močno skrčil. Na Barju so le še tri nekoliko večja območja s pomembnim deležem primernega habitat za kosca: (1) ob reki
Iščici, (2) okrog NR Iški morost in vasi Lipe ter (3) med Bevkami in Notranjimi Goricami.

Zemljevid

Rjavi poligoni predstavljajo mesta z istopajočo gostoto koscev. Izrisani so s Kernelovo metodo. Intenzivnejša barva ustreza večji gostoti.

Ljubljansko barje je že veliko let pod posebnim drobnogledom ornitologov, saj gre za eno izmed najbolj dragocenih območij za travniške in druge vrste ptic kmetijske kulturne krajine pri nas. Tukaj med drugim prebiva tudi največja slovenska populacija koscev, saj jih na Barjanskih mokrotnih travnikih gnezdi skoraj polovica. Prostovoljci na društvu število pojočih samcev preštejemo vsako let že od leta 2002, dvakrat pa smo jih tudi v 90. letih.

Tomaž Jančar, koordinator popisa, je po analizi podatkov povedal: “Rezultati kažejo, da je letos znova pelo več samcev, kar je seveda razveseljivo. Poleg morda ugodnejših vremenskih razmer lahko to verjetno pripišemo tudi dejstvu, da smo letos popise opravili časovno bolj skoncentrirano in prej, ko je bilo pokošenih še nekoliko manj travnikov.”

Sadove so obrodile tudi dodatne delavnice za popisovalce spomladi: “Letos smo s pomočjo prostovoljcev napravili izjemen napredek pri natančnosti določanja lokacij. Velik del ploskev je bil popisan s pomočjo GPS naprav ali s pomočjo triangulacije. To je zelo pomembno, saj bomo tako lahko natančneje analizirali, kaj se je s temi travniki tekom leta dogajalo, in koliko koscev sploh lahko uspešno odgnezdi.”

Kosec, foto: Tomaž Mihelič

Število pojočih samcev koscev (Crex crex) se je na Ljubljanskem barju, najpomembnejšem območju zanje v Sloveniji, od začetka 90. let že skoraj prepolovilo.
foto: Tomaž Mihelič

Za kosce je na Ljubljanskem barju vse manj prostora

Žal je populacija koscev na Barju od začetka 90. let upadla že za skoraj polovico, nič bolje pa ne kaže tudi na večini drugih pomembnejših območjih zanje v državi. Glavni vzrok za nazadovanje je intenzivno kmetijstvo, v zadnjih letih na Ljubljanskem barju predvsem v obliki intenzifikacije ekstenzivnih travnikov in zgodnje košnje, ki koscu ne omogoča niti vzreje prvega legla.

Z namenom večjega razumevanja vpliva intenzifikacije rabe travnikov na koščevo populacijo smo zato na društvu hkrati s popisi koscev tudi letos organizirali popis pokošenosti travnikov in rabe drugih zemljišč, s čimer želimo posredno raziskati njihov gnezditveni uspeh. Te podatke ornitologi trenutno še analizirajo, zato bodo rezultati predvidoma znani v naslednjem mesecu.

Rezultati popisa kosca na Ljubljanskem barju v letu 2015 – predstavitev (ppsx)

Popis kosca na Ljubljanskem barju – delavnica za predstavitev prenovljene metode

Kosec je ptica suhih ali mokrotnih travnikov, za njegovo preživetje pa je posebaj pomembno, da so ti negnojeni in pozno košeni. Kot že mnogo let zapored, bomo tudi letos popisali kosca na Ljubljanskem barju, ki je zanj eno najpomembnejših območji v državi.

2015_4_30_kosec_peterbuchner

Pojoč kosec.
foto: Peter Buchner

Letos bomo metodo popisa kosca na barju nekoliko osvežili in nadgraditi. S popisi pokošenost travnikov na Barju, s katerimi smo pričeli predlani, se nam namreč odpirajo številne možnosti za dobre analize, ki pa zahtevajo še nekoliko bolj natančno določanje lokacije pojočih koscev, kot smo to počeli dosedaj. S kombiniranjem obeh popisov bomo lahko ocenili, koliko koscev sploh uspe odgnezditi. Videti je namreč, da veliko večino gnezd in mladičev pokonča prezgodnja košnja.

Prenovljeno metodo bomo predstavili popisovalcem in jo predebatirali na delavnici, katero bomo ponovili dvakrat: v torek 5. in v četrtek 7. maja, obakrat ob 19 h. Delavnica bo v društvenih prostorih na Tržaški 2 v Ljubljani. Na delavnico ste vabljeni tako dosedanji, kot tudi novi in morebitni bodoči popisovalci. Obe delavnico bosta enaki, pridite na tisto, ki vam časovno bolj ustreza.

Če imate pametni telefon, ga prinesite s sabo. Predstavili bomo, kako nam tehnika lahko imenitno pomaga tudi pri popisu kosca.

Lepo vabljeni!

Kosci na Ljubljanskem barju izginjajo zaradi zgodnje košnje

Kosec je vrsta ptice suhih ali močvirnih ekstenzivnih travnikov, ki se k nam priseli v mesecu maju. Za njegovo uspešno gnezdenje in preživetje je izredno pomembno, da so takšni travniki negnojeni, predvsem pa da so košeni zelo pozno. V letu 2014 smo na društvu skupaj z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave in Javnim zavodom Krajinski park Ljubljansko barje izvedli popis pokošenosti travnikov na Ljubljanskem barju.

2015_3_4_trabniki_barje_popisi_DOPPS

Rezultati popisa in kartiranja lepo kažejo problematiko na Ljubljanskem barju – zgodnjo košnjo.
vir: DOPPS

Cilj popisa je bilo ugotoviti pokošenost travnikov na območju SPA Ljubljansko barje, poudarek pa je bil predvsem na času košnje in kolikokrat v letu se ta izvede. Datumi popisov so sovpadali s ključnimi mejniki gnezditvene fenologije kosca, saj so to obdobja, ko je kosec zelo občutljiv na vse posege v njegovem življenjskem prostoru.

  • 20. maj – začetek valjenja prvih samic
  • 5. – 25. junij – izvaljeni mladiči prvega legla
  • 10. julij – 5. avgust – mladiči prvega legla postano sposobni leteti

Rezultati – upravljanje travnikov na Ljubljanskem barju za kosca ni primerno

Skupaj smo popisali 3.269 ha površin, kar predstavlja 26,4% površine SPA Ljubljansko barje. Nekoliko več kot 60% popisanih površin so predstavljali travniki, 23% površin njive, ostanek pa je pripadal drugim načinom rabe tal. Iz vseh treh popisov lahko zaključimo, da predstavljajo travniki na Ljubljanskem barju veliko ekološko past, saj za kosce izgledajo kot primeren gnezditveni habitat, v resnici pa gre za smrtonosno past. Ob tretjem popisu je bilo tako nepokošenih le še 23,7% travnikov, v tem času pa večina mladih koscev še ni sposobna ubežati kosilnici. To pomeni, da več kot tri četrtine travnikov na Barju koscu ne omogoča uspešne gnezditve!

“Ljubljansko barje je daleč najpomembnejše območje za kosca v državi. Še leta 1999 smo tu zabeležili 238 pojočih samcev, skoraj polovico nacionalne populacije. Do danes se je število več kot prepolovilo, lani smo jih zabeležili le še 114. A naša raziskava pokošenosti razkriva, da je večina teh preostalih koscev na Barju ujeta v smrtonosno ekološko past, saj se travniki pokosijo, še preden so mladiči sposobni ubežati kosilnici,” je povedal Tomaž Jančar, varstveni ornitolog DOPPS.

Več o koscu si lahko prebere v zavihku Karizmatične vrste, o naših prizadevanjih za ohranitev koscev na Ljubljanskem barju pa na tej povezavi.

Kratko poročilo: Popis pokošenosti travnikov na Ljubljanskem barju v letu 2014 (pdf)