Kampanja Living land

Obstoječi sistem kmetijstva v Evropski uniji uničuje naše okolje in podnebje, desetka biotsko pestrost, škoduje javnemu zdravju in zapostavlja tako majhne in srednje velike kmete kot tudi podeželske skupnosti. Glavna poganjalka tega sistema je Skupna kmetijska politika – ena od najstarejših, najbolj vplivnih, največkrat razpravljanih in najbolj dragih politik Evropske unije (EU).

Sporočimo Evropski komisiji, da Skupna kmetijska politika potrebuje temeljito reformo!

Evropska komisija trenutno pripravlja reformo Skupne kmetijske politike (SKP), kar bo odločilno vplivalo na prihodnost evropskega sistema kmetijstva in prehrane. V ta namen so pričeli z obsežnim spletnim javnim posvetovanjem o prihodnosti SKP, na katerem lahko sodeluje vsak od nas. Ukrepati moramo zdaj ter poslati jasno sporočilo:

Nova Skupna kmetijska politika mora biti:

  • pravična do kmetov in podeželskih skupnosti,
  • okoljsko trajnostna – zagotoviti mora čist zrak in vodo, zdrava tla in ohranjeno naravo,
  • zdrava – zagotavljati mora kakovostno in zdravo hrano ter blaginjo vseh ljudi, in
  • odgovorna do podnebja in trajnostnega razvoja na svetovni ravni.

Kako lahko pomagate nevladne organizacije in podjetja?

  1. Izpolnite vprašalnik Javnega posvetovanja s pomočjo naših priporočenih odgovorov ter
  2. Podprite kampanjo Living land z objavo logotipa vaše organizacije na spletni strani kampanje.

Kako lahko pomagate posamezniki?

V okviru javnega posvetovanja je Evropska komisija zainteresirani javnosti zastavila nekaj vprašanj. Da bi olajšali vaše sodelovanje, so naši strokovnjaki predlagali odgovore, ki najbolje zagovarjajo trajnostno in pravično prihodnost SKP. S spodnjim obrazcem boste vaše ime, e-naslov in te odgovore poslali neposredno Evropski komisiji ter tako pomembno prispevali k rezultatom javnega posvetovanja.

Kvalitetna hrana in kvalitetno kmetijstvo – zdaj!

V ponedeljek je več kot 150 evropskih in nacionalnih nevladnih organizacij s podpisom skupne izjave pozvalo k obsežni reformi evropske kmetijske politike. Dogodek je sovpadel s pomembno sejo Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki se je je udeležil tudi slovenski kmetijski minister. DOPPS je ministru ob tej priložnosti poslal odprto pismo. Skupno izjavo je podpisalo tudi sedem nevladnih organizacij iz Slovenije.

“Verjamemo, da je obstoječi evropski sistem kmetijstva in prehrane pokvarjen in da deluje za interese peščice na škodo večine državljanov, kmetov in planeta,” smo v skupni izjavi zapisale nevladne organizacije in pozvale k obsežni reformi evropske kmetijske politike, ki je okoljsko in socialno nevzdržna.

Nevladne organizacije smo pred sejo Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, na katerem so kmetijski ministri iz držav članic EU razpravljali o prihodnosti evropske kmetijske politike, s skupno izjavo opozorile na nevzdržnost obstoječega kmetijskega sistema, ki s številnimi ukrepi uničuje okolje, ogroža javno zdravje, pospešuje propadanje obrobnih podeželskih območij in prispeva k podnebnim spremembam.

Škodljiva in neučinkovita kmetijska politika

Kljub nizu preteklih reform je očitno, da Skupna kmetijska politika, ki ji je trenutno namenjenih 38 % proračuna EU in več kot 55 milijard EUR letno, ne uspe učinkovito reševati sodobnih izzivov kmetijskega sektorja in podeželja. Kmetje so zato soočeni s popačeno in izkrivljeno izbiro med bankrotom ali nadaljno intenzifikacijo. Tisti kmetje, ki izvajajo verodostojne alternativne prakse, kot je ekološko kmetijstvo, pa zaradi favoriziranja obstoječih intenzivnih praks ostajajo na obrobju.

Nevladne organizacije smo zato mnenja, da mora EU izvesti korenito reformo Skupne kmetijske politike in z njo povezanih politik. Nujno potrebujemo sistem, ki bo pravičnejši, trajnosten in prožen ter oblikovan v skladu z naslednjimi načeli:

  • Pravični in raznoliki ekonomski sistemi kmetijstva in prehrane,
  • Zdravo okolje in sistem kmetijstva in prehrane, ki spoštuje dobrobit živali,
  • Podpora zdravju in blaginji državljanov,
  • Prehranska politika, ki je odgovorna do javnosti in temelji na participativnem upravljanjem, opolnomočenju državljanov in demokraciji.

Skupno izjavo je podpisalo tudi sedem slovenskih organizacij: DOPPS, Drušvo Dinaricum, Gibanje TRS, Inštitut za trajnostni razvoj, NEC Cerknica, Umanotera in Zavod Svibna.

Odprto pismo kmetijskemu ministru mag. Dejanu Židanu

Na DOPPS smo v preteklem tednu na kmetijsko ministrstvo poslali tudi odprto pismo. V njem ministra pozivamo, da na zgoraj omenjeni seji Sveta EU in tekom procesa oblikovanja nove kmetijske politike zagovarja spremenjeno, resnično trajnostno in sodobno politiko, ki bo podpirala tiste, ki pridelujejo zdravo hrano v sožitju z naravo. Odgovora na naše pismo zaenkrat še nismo prejeli.

Izjava nevladnih organizacij o reformi evropske kmetijske politike (slovenski prevod)

Odprto pismo DOPPS za kmetijskega ministra, mag. Dejana Židana – Razprava o prihodnosti evropske kmetijske politike

 

 

 

Stop netrajnostni bioenergiji!

Civilna družba je te dni vendarle dobila priložnost, da tudi uradno izrazi svoje mnenje o trajnosti vseh oblik bioenergije. Evropska komisija je namreč v februarju odprla javno posvetovanje o politiki EU na tem področju v obdobju od leta 2020 do 2030, ki se je zaključilo včeraj. DOPPS je skupaj z drugimi evropskimi BirdLife partnerji poudaril dejstvo, da trenutna raba bioenergije v Evropski uniji ni trajnostna, zato je nujno potrebno oblikovati nove ukrepe in izboljšati zakonodajo.

Partnerji BirdLife International smo ene od prvih nevladnih organizacij v Evropi, ki opozarjamo na nevarnosti, izhajajoče iz vse večje rabe bioenergije (tj. energije, ki je pridoblena iz različnih bioloških snovi, ki še niso bile podvržene procesu fosilizacije). Trajnostno pridobljena bioenergija ima sicer pomembno vlogo pri prehodu na obnovljive in bolj učinkovite vire energije v Evropi, vendar lahko povečanje uporabe biomase za energijo povzroči veliko okoljsko škodo preko neposrednih in posrednih spremembah rabe tal, izgube biotske pestrosti in spremembah v upravljanju z gozdovi.

Politika EU je na tem področju krenila v zelo napačno smer.

Najvišja okoljska tveganja so v proizvodnji bioenergije povezana z uporabo poljščin in dreves, saj to povečuje pritiske na kmetijska zemljišča in gozdove. BirdLife Europe zato poziva k popolni izključitvi teh virov iz proizvodnje bioenergije, ki naj se namesto tega osredotoči na rabo ostankov v kmetijski in gozdarski proizvodnji, bioloških odpadkov in gnoja.

Ariel Brunner, vodja skupine za javne politike pri BirdLife Europe: “Proizvodnja in raba bioenergije je v Evropski uniji krenila v zelo napačno smer. Namesto pametne rabe odpadnih snovi javne poltike podpirajo vse od izsekavanja gozdov do prisvajanja zemljišč in spreminjanja naravnih travišč v intenzivne monokulture. Čas je za fundamentalne spremembe.”

BirdLife zato skupaj z drugimi evropskimi nevladnimi organizacijami poziva Evropsko unijo, da v politike in zakonodajo na področju podnebnih sprememb in energetike vključi štiri ključne nadzorne ukrepe:

  • Rabo biomase za proizvodnjo energije je potrebno omejiti na raven, ki še omogoča njeno trajnostno rabo,
  • Zagotoviti je potrebno učinkovito in optimalno rabo virov biomase, ki je v skladu s principom kaskadne rabe,
  • Zagotoviti je potrebno zmanjšanje emisij in uvesti pravilno izračunavanje vseh emisij, ki nastanejo pri proizvodnji in rabi bioenergije,
  • Vpeljati je potrebno celovite in zavezujoče okoljske in socialne trajnostne kriterije.

Več o našem delu in stališčih na tem področju si lahko preberete na spletni strani BirdLife Europe (v angleščini).

Programi razvoja podeželja – bodo resnično prispevali k varstvu evropske naravne dediščine?

V ponedeljek, 15. septembra, je v Bruslju potekala konferenca o prispevku novih Programov razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 k doseganju ciljev varstva narave in okolja v Evropski uniji (EU). Na dogodku, ki so ga organizirale vodilne okoljske nevladne organizacije v Bruslju BirdLife Europe, CEEweb in EEB ter romunska Fundatia ADEPT, so se srečali predstavniki nevladnih in vladnih organizacij iz več kot 15 držav, med katerimi je bil tudi DOPPS.

Kulturna krajina

Kako dolgo se bo tradicionalna, ekstenzivna kulturna krajina še lahko upirala pritiskom škodljivih ukrepov kmetijske politike?
foto: Franc Bračko

Tekom letošnje jeseni je dogajanje na področju kmetijske in gozdarske politike v Evropi še posebno barvito. Programi razvoja podeželja, ki jih morajo države članice pripraviti po reformi Skupne kmetijske politike, so v zaključnih fazah priprave in sprejemanja. To so pomembni dokumenti, na podlagi katerih bodo v prihodnjih šestih letih kmetje in organizacije, ki delujejo na podeželju, lahko pridobile sredstva za ukrepe kot so blaženje vpliva kmetijstva na okolje, investicije v kmetijstvo in gozdarstvo, podpora razvoju podeželskega gospodarstva in izboljšanje socialne strukture.

Razvoj podeželja zadnje upanje za podporo upadajoči biotski pestrosti kmetijske kulturne krajine

Reforma Skupne kmetijske politike (SKP) v EU, ki je bila sprejeta lansko leto, kljub načelni odločitvi za njeno »ozelenitev«, ni izpolnila pričakovanj, da bo uspela zaustaviti trend vse hitrejšega izginjanja biotske pestrosti na evropskem podeželju. Zato je še toliko več pozornosti namenjene razvoju podeželja, ki je eden od ključnih stebrov SKP. Nujno je namreč, da so programi razvoja podeželja v državah članicah zasnovani tako učinkovito, da bodo javna sredstva resnično porabljena za ukrepe, ki bodo v naslednjih letih prinesli opazne rezultate.

Kljub temu vsebina predlaganih ukrepov v številnih državah ni obetavna. Tudi v Sloveniji je več resnih razlogov za zaskrbljenost, saj je v preteklem letu in pol priprav vse več dobrih naravovarstvenih ukrepov izginilo iz osnutka nacionalnega dokumenta. Žal je prostora za izboljšave zdaj ostalo zelo malo, saj je proces sprejemanja v zaključnih fazah, ko potekajo pogajanja med Evropsko komisijo in državami članicami.

Ariel Brunner, vodja enote za politiko EU pri BirdLife Europe, je v zaključnem govoru na konferenci poudaril, da se, medtem ko se je na političnem parketu izgubila še ena priložnost, biotski pestrosti v kulturni krajini izteka čas. Izgubili smo že več kot 50 odstotkov populacij nekdaj pogostih gnezdilk kmetijske kulturne krajine, na nekaterih območjih pa so populacije evropskih metuljev upadle za več kot 70 odstotkov. A še več – čas se izteka tudi za majhne, tradicionalne družinske kmetije, ki na evropskem podeželju hitro izumirajo. Skupaj z njimi pa tudi pomembno znanje o tradicionalni rabi in kmetovanju, ki je ustvarilo krajino, kot jo v Evropi poznamo danes, je še prepričan Brunner.

 
Več o reformi Skupne kmetijske politike (v angleščini).