Arhiv prispevkov

Prispevki objavljeni leta 2022

Katere so bile najštevilčnejše #Ptice okoli nas v letu 2022?

, Novice,Sporočila za javnost

Zadnji teden januarja že tradicionalno preštevamo ptice, ki se zadržujejo v bližini naših domov. V letu 2022 smo jih s skupnimi močmi našteli kar 13.821, pripadajočih 73 vrstam. Vas zanima, katerih je bilo največ?

Domači vrabec vztraja na prvem mestu

Najštevilčnejša vrsta je bil ponovno domači vrabec, ki na vrhu kraljuje že vsa leta akcije. Našteli smo jih kar 2085. Letos je njegov prestol resno ogrozila siva vrana, ki jo je od vrha ločilo le 13 opazovanih osebkov (opazovanih je bilo 2072 osebkov). Na tretjem mestu se je letos znašla velika sinica s 1371 opazovanimi osebki. Vse tri vrste so po številu opazovanih osebkov sestavljale 40 % vseh opazovanih ptic.

Trem najštevilčnejšim so sledili domači golob, poljski vrabec, ščinkavec, lišček, plavček, kos in sraka.

Zanimivost

Se spomnite, kako smo v letu 2021 opazovali nenavadno veliko število čižkov? Takrat so se prvič zavihteli med deset najštevilčnejših vrst, končali na 4. mestu in prehiteli celo veliko sinico. Letos ponovno niso bilo zelo številčni in v primerjavi s preteklimi leti (z izjemo leta 2021) zastopani v približno enakem odstotku.

Kaj se je zgodilo v letu 2021?

Bili smo priča manjšemu vpadu vrste iz severnih in vzhodnih krajev Evrope, podobno, kot smo kdaj v preteklosti temu lahko priča v primeru pinož. Slednje smo ugotovili prav s pomočjo podatkov akcije Ptice okoli nas, kar je posebej navdušujoče. Ljubiteljska znanost deluje!

Tabela: Zanimive vrste ptic, preštete v akciji Ptice okoli nas v letu 2022 in njihovo število
VRSTA ŠTEVILO
planinska kavka (Pyrrhocorax graculus) 40
veliki žagar (Mergus merganser) 17
kostanjevka (Aythya nyroca) 12
mala uharica (Asio otus) 10
bela štorklja (Ciconia ciconia) 4
srednji detel (Dendrocoptes medius) 3
kozača (Strix uralensis) 3
pepelasti lunj (Circus cyaneus) 1
krekovt (Nucifraga caryocatactes) 1

Rezultati akcije Ptice okoli nas v letu 2022 (pdf)

Akciji Ptice okoli nas se je pridružilo veliko otrok. Foto: Ana Zornik

Akcija Ptice okoli nas je v letu 2022 združila 892 opazovalcev. Še posebej nas veseli, da je med nami veliko otrok, ki se akciji pridružijo v šoli. Letos je bilo takšnih 639 iz 23 različnih osnovnih šol in vrtcev. Ptice so najbolj pridno preštevali v Vrtcu Lenart (183 sodelujočih), Vrtcu Tezno Maribor (70 sodelujočih), OŠ Gustava Šiliha Velenje (60 sodelujočih), OŠ  Ledina (49 sodelujočih) in Strokovni gimnaziji ŠC Kranj (41 sodelujočih).
Zahvaljujemo se vsem, predvsem pa vzgojiteljem in profesorjem, ki so mlade spodbudili k opazovanju ptic.

Ptice okoli nas bomo preštevali tudi v letu 2023

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2023 potekala ob ponedeljka, 23. do nedelje, 29. januarja. V tem tednu si enkrat vzemite pol ure časa in opazujte ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja preko e-obrazca, ki ga najdete na spletni strani ptice.si, kjer najdete tudi vse dodatne informacije in gradiva (letak, plakat), ki vam bodo v pomoč pri opazovanju.

Popisi žuželk v okviru projekta EIP VIVEK

, Novice

Junija in julija smo v okviru projekta EIP VIVEK na površinah, vključenih v obnovo habitatnega tipa 6210 (*) (polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk)), habitatnega tipa 6410 (travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caerulae)) ter na površini, kjer smo vzpostavili cvetni pas, opravili popise kobilic in drugih travniških vrst žuželk.

Donorski travnik za obnovo HT 6210 (*) v Šalovcih. Foto: Ana Vaupotič

Popise žuželk smo opravili tako na naravovarstveno dobro ohranjenih površinah, s katerih smo pridobili rastlinski material za obnovo (t. i. donorskih površinah), kot tudi na površinah v obnovi (t. i. recipientskih površinah).

Recipientske površine ležijo na dveh območjih – na območju Dravsko-Ptujsko-Središkega polja (v bližini naselij Grabe in Obrež) ter na območju Ljubljanskega barja (opuščena njiva v Naravnem rezervatu Iški morost (NRIM)). Material za obnovo površin na Dravsko-Ptujsko-Središkem polju smo pridobili z dobro ohranjenih travnikov v bližini naselij Šalovci in Budinci na Goričkem, za obnovo opuščene njive v NRIM pa z dobro ohranjenega travnika znotraj rezervata.

Meritve abundance žuželk smo na območjih Goričkega in Dravsko-Ptujsko-Središkega polja letos opravili prvič, saj so površine v obnovi nekdanje njive, kjer vegetacija predhodno ni bila vzpostavljena. Na opuščeni njivi v NRIM pa je bila travniška vegetacija že vzpostavljena, tako da smo meritve prvič izvedli že v lanskem, drugič pa v letošnjem letu.

Meritve smo izvedli s pomočjo vzorčnega lesenega kvadratnega okvirja dimenzij 1×1 m, ki smo ga na vsaki površini položili na tla na 10 naključnih mestih in prešteli vse žuželke znotraj kvadrata.

Na donorski površini za obnovo HT 6210 (*) v bližini Šalovcev smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 16  kobilic kratkotipalčnic, 16 kobilic dolgotipalčnic, 20 škržatkov in 13 osebkov metuljev (določili smo 3–5 različnih vrst metuljev). Na travniku smo zabeležili tudi veliko murnov, znotraj 10 vzorčnih kvadratov smo jih popisali 11. Na recipientski površini v bližini Grab smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 14 kratkotipalčnic, 11 dolgotipalčnic, 4 kačje pastirje in 2 čebeli. Na donorski površini za vzpostavitev cvetnih pasov v Budincih na Goričkem smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 9 kratkotipalčnic, 20 dolgotipalčnic, 19 škržatkov in 5 metuljev, zabeležili smo tudi 10 murnov. Na recipientski površini v bližini Obreža smo v 10 vzorčnih kvadratih zabeležili 4 kratkotipalčnice, 5 dolgotipalčnic, 1 škržatka, 2 metulja, 2 čebeli in 3 kačje pastirje. Na obeh recipientskih površinah smo zabeležili tudi kačje pastirje, ki so se tam verjetno zadrževali zaradi reke Drave, ki teče ob njima.

Na območju NRIM smo v lanskem letu na 10 vzorčnih kvadratih na donorski površini zabeležili 23 kratkotipalčnic in 35 škržatkov, na recipientski površini pa 15 kratkotipalčnic in 44 škržatkov. V letošnjem letu smo na recipientski površini z uporabo enake metode zabeležili več žuželk kot v letu poprej in celo več kot pri popisu donorske površine. Popisali smo 32 kratkotipalčnic, 23 škržatkov, 16 muh, 7 čebel, 2 hrošča, 2 čmrlja, 2 metulja, oso, obada in stenico. Večje število zabeleženih žuželk in večja vrstna pestrost kažeta na verjetno izboljšanje stanja ohranjenosti površine v primerjavi s stanjem pred preizkusom obnove.

V vseh primerih smo na donorskih površinah zabeležili višje število žuželk kot na recipientskih. Večino naravovarstveno pomembnih travniških skupin žuželk, kot so škržatki, metulji, poljski murni in čebele, smo zabeležili na prav vseh površinah. Rezultati meritev pogostosti žuželk, ki so dobri indikatorji biotske pestrosti travnikov, nam bodo v pomoč pri vrednotenju uspešnosti izvedbe teh ukrepov na projektnih površinah.

Projekt EIP VIVEK delno financirata Evropska unija iz Evropske¬ga kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.

 

 

Zapuščina požara na Krasu: priložnost za obnovo tradicionalne kraške kulturne krajine in njene izjemne biotske raznovrstnosti

, Novice

Požar, ki se je v letošnjem poletju razplamtel na Goriškem Krasu, je za seboj nedvomno pustil veliko opustošenje. Kraška krajina je dramatično spremenila svojo podobo, saj je pogorelo 2902 hektarjev gozda, za katerim so v veliki meri ostala le še osmojena debla in gola tla.

Požar na Krasu. Foto: Simon Kovačič

Požarišče je s svojo podobo, kakršnih v Sloveniji nismo prav vajeni, klicalo po aktivni obnovi opustošene narave in ozelenitvi krajine. To naj bi – tako v strokovnem načrtu sanacije požarišča, ki ga je skladno s pristojnostjo pripravil Zavod za gozdove Slovenije, dosegli s ponovnim pogozdovanjem.

Predlog dokumenta z naslovom »Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v požaru Goriški Kras« je bil med 15.11. in 13.12.2022 tudi javno razgrnjen in omogočeno je bilo podajanje pripomb. Na DOPPS-u smo predlog skrbno preučili in zavzeli stališče, da sanacija požarišča, kot je predvidena v načrtu, pomeni korak vstran na poti do ciljev ohranjanja narave, ki izhajajo iz varstvenega statusa območja Natura 2000.

Na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo zato posredovali pripombe na razgrnjeni dokument, s katerimi opozarjamo na odstopanje od nacionalnih zavez ohranjanja narave na Krasu ter hkrati na edinstveno priložnost za obnovo tradicionalne kraške kulturne krajine z njeno izjemno biotsko raznovrstnostjo.

Pripombe DOPPS na predlog Načrta sanacije gozdov, poškodovanih v požaru Goriški Kras

Petarde? Ne, hvala!

, Novice

Božič je pred vrati in bližajo se praznovanja ob zaključku leta, ki si jih mnogi popestrijo z uporabo pirotehničnih izdelkov – ognjemetov. Ljudem vizualno privlačna predstava, ki jo običajno spremljajo tudi glasni poki in žvižgi, pa živalim še zdaleč ni tako všeč. Vseobsežna uporaba pirotehničnih izdelkov v tem obdobju ima hude, nepredvidljive ter še dokaj neraziskane posledice na ptice in ostale prostoživeče živali. Povzroča jim stres, v najhujšem primeru pa jih »pahne« celo v smrt.

Tako kot ostale živali in ljudje, imajo tudi ptice naravno prirojen strah pred močnimi zvoki in svetlobo. Ognjemeti sprožijo pri pticah močan fiziološki in vedenjski odziv, ne glede na starost ptice, kar pomeni, da se osebki tekom življenja ne priučijo, kakšno nevarnost predstavlja sprožitev pirotehničnih izdelkov, temveč imajo strah pred njimi že »v krvi«.

Raziskava na sivih goseh (Anser anser) živečih v urbanih okoljih v Avstriji je pokazala, da se je v nekaj minutah po novem letu srčni utrip gosi dvignil za 96 %, telesna temperatura pa se je povišala za 3 %. Normalne vrednosti teh dveh parametrov so ponovno zabeležili šele pet ur po polnoči. Takšne fiziološke spremembe lahko vodijo v zmanjšano imunsko odpornost in posledično večjo dovzetnost za bolezni.

Zaradi novoletnih ognjemetov vsako leto umre več tisoč ptic

V Sloveniji poškodb/smrti ptic, ki so nastale zaradi posledic uporabe pirotehničnih izdelkov sistematično ne beležimo.
Znani so posamezni primeri smrti, predvsem v mestnih jedrih, za katere se sklepa, da so posledica trkov ptic v antropogene površine zaradi preplaha, ki nastane ob novoletnih ognjemetih.

Slikovite in hkrati žalostne primere posledic, ki jih prinašajo novoletni ognjemeti, pa najdemo že pri naši sosedi, Italiji.
Tla ulic v bližini železniške postaje v Rimu je januarja 2021 prekrilo več sto mrtvih ptic, večinoma škorcev, ki so nič hudega sluteč prenočevali na skupinskem prenočišču v mestu, novoletni ognjemet pa jih je »pahnil« v smrt.
Oglejte si posnetek ulic Rima po novoletnem ognjemetu.

V skladu s 35. členom Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je raba pirotehničnih izdelkov kategorije F1 dovoljena od 26. decembra do 1. januarja. To na videz kratko obdobje uporabe pa ima lahko dolgoročnejše posledice, kar so pokazali tudi izsledki nedavno objavljene študije.

Raziskovalci v vzhodni Evropi so s pomočjo GPS oddajnikov ugotovili, da so gosi na novoletno noč zapustile svoja prenočišča in letale bistveno dlje in višje, kot to počnejo v nočeh brez ognjemetov. Zaradi posledične večje porabe energije so bile v naslednjih dneh (še 11 dni po novem letu) primorane porabiti bistveno več časa za iskanje hrane, kot ga ob normalni porabi energije. V iskanju mirnih lokacij so številne zamenjale tudi lokacije prenočišč.

Ognjemeti nimajo negativnih učinkov le na prostoživeče živali. Vsak lastnik hišnih ljubljenčkov bo znal povedati, kakšno stisko doživljajo njihovi psi, mačke ali ostale živali, ko zaslišijo glasne zvoke neznanega izvora. Mnogi pri tem pobegnejo od doma, v strahu in nepozornosti pa so izpostavljeni prometu, mrazu in ostalim nevarnostim.

Pirotehnični izdelki so nevarni tudi za zdravje ljudi. Pri eksplozijah se sproščajo v zrak kemikalije v obliki nanodelcev, ki v zraku ostanejo prisotni tudi do več tednov, dokler jih ne spere dež ali sneg. Zaradi svoje majhnosti lahko skozi naša dihala vstopijo v krvni obtok in povzročijo škodo vsem telesnim sistemom. Še posebej nevarni so za ranljive skupine, kot so otroci, mladostniki, nosečnice, starejši in ljudje z boleznimi dihal, srca in ožilja. Eksplozije povzročijo tudi požare in akutne poškodbe.

Praznični čas zaznamujeta sreča in veselje, ob uporabi pirotehničnih izdelkov pa enako ne velja za prostoživeče živali in hišne ljubljenčke. Pomislimo tudi nanje in jim letos pričarajmo mirne praznike, brez strahu in stisk.

Prispevek pripravil član DOPPS Janez Leskošek

Letos v Sloveniji prezimuje največ štorkelj kadarkoli

, Novice,Sporočila za javnost

V zadnjih letih v Sloveniji tudi pozimi opažamo vse več belih štorkelj. Pojav, ki je še pred dvajsetimi leti veljal kot nekakšna »anomalija« sedaj postaja že pravi običaj. Letos smo opazili že 12 prezimujočih štorkelj in sicer v Ivančni gorici, Slovenskih Konjicah, Dolenjem jezeru, Logatcu in okolici Pragerskega ter Rač. 

Do letošnje zime je največ belih štorkelj v Sloveniji prezimovalo v zimi 2014/15, ko smo zabeležili 10 prezimujočih osebkov.
Podatki so zbrani sporadično, kar pomeni, da obstaja verjetnost, da je v katerem letu prezimoval kakšen osebek več. Če imate podatek o opažanju za preteklo leto, bomo zelo veseli vaše informacije.

Po znanih podatkih, je bila prva prezimujoča bela štorklja v Sloveniji registrirana leta 1973. Od takrat pa do leta 2000 beležimo posamezna opažanja v obdobju povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin.

Po letu 2000 je prezimovanje v Sloveniji začelo postajati vse bolj »običajno«. Vsako zimo je prezimovala vsaj ena bela štorklja, v zadnjih letih pa število narašča. Izgleda, da so nekateri pari kar opustili selitev – npr. par v okolici Rač prezimuje že več let zapored.  

Ste opazili prezimujočo štorkljo?

Prosimo, da nam svoje opažanje sporočite na ursa.gajsek@dopps.si.

Sporočite nam lokacijo opažanja in obdobje prisotnosti štorklje na območju (gre za štorkljo, ki je ostala po gnezditveni sezoni ali je prišla pozneje). Veseli bomo tudi lokacije njenih zimskih prehranjevališč in kakšne fotografije.

Kot prezimujoče bele štorklje določimo tiste, ki so pri nas opazovane med 15. novembrom in 15. februarjem.

Prezimovanje v Sloveniji je boljša opcija kot selitev

Zaradi vse milejših zim v Evropi, ki so posledica globalnega segrevanja, lahko bele štorklje pri nas tudi pozimi najdejo dovolj hrane za preživetje. V milih in povprečnih zimah, ko tla niso prekrita s snežno odejo, nimajo težav z iskanjem hrane. Res je, da na »zimskem meniju« ni žuželk, dvoživk in plazilcev, ki jim sicer gredo čez leto zelo v slast, a imajo na voljo še veliko drugih »jedi«. Pozimi se več prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami, tako kot denimo sive čaplje.

V Sloveniji tudi pozimi opažamo vse več štorkelj. Foto: Simon Kovačič

Razlog, da se nekatere populacije belih štorkelj ne selijo več je tudi prilagoditev na alternativne vire hrane. Bele štorklje zelo rade zahajajo na odprta smetišča, kjer se prehranjujejo praktično z odpadki. Populacija belih štorkelj v Španiji, ki gnezdi v bližini odprtega smetišča, se pravzaprav sploh ne seli več.

Tudi naše štorklje rade zahajajo na smetišča, sicer ne v Sloveniji, saj nimamo ogromnih odprtih smetišč, pač pa na selitveni poti in prezimovanju v Afriki, kar so nam pokazale naše raziskave selitvenih poti mladih belih štorkelj. Tudi v Nemčiji so ugotovili, da njihove štorklje niso preveč zahtevne glede »sonaravnosti« svojih prehranjevališč. Štiri od šestih štorkelj, vključenih v raziskavo, je skrajšalo svojo selitveno pot in prezimovalo na smetiščih v Maroku.

Milejše zime, kot posledica globalnega segrevanja in prilagoditev na alternativne vire hrane omogočajo boljše preživetje belih štorkelj, ki prezimujejo v Evropi. Ob zadostni količini hrane pozimi je verjetnost preživetja v Evropi večja, kot pa je med selitvijo, ki je energetsko zelo potratna in med katero so štorklje izpostavljene številnim nevarnostim.

 

Božično darilo naravi

, Novice

Ste vedeli, da lahko povsem brezplačno prispevate k ohranjanju ptic in njihovih življenjskih okolij v Sloveniji?
Do 1 % odmerjene dohodnine, torej zneska, ki ga sicer plačate državi, lahko kot donacijo namenite tudi DOPPS.

Namenitev dela dohodnine za donacijo društvu

Za vse, ki bi nas radi na ta način na novo podprli in s tem prispevali k ohranjanju ptic in njihovih življenjskih okolij, pa sporočamo, da to lahko storite na sledeče načine:

  • po pošti Finančnemu uradu:

Izpolnite in natisnite obrazec ter ga pošljite na naslov Finančni urad Ljubljana, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana ali na vam najbližji finančni urad.

Obrazec za namenitev dohodnine DOPPS-u

Navodila za izpolnjevanje obrazca

Na kazalu na levi strani vašega uporabniškega računa na e-Davkih izberite rubrike: Vpogledi → Podatki o zavezancu → Namenitev dela dohodnine

V razdelek ‘Ime oziroma naziv upravičenca’ vpišete: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

V razdelek ‘Davčna številka upravičenca’ vpišete: 68956029

V razdelek ‘Odstotek’ vpišete poljubno vrednost do 1

Izbor potrdite s pritiskom na gumb Oddaj vlogo.

V kolikor portala e-Davki še ne uporabljate, vam sporočamo, da je po novem prijava in uporaba povsem enostavna in zanjo več ne potrebujete veljavnega certifikata, saj je registracija na portalu e-Davki možna z vašo davčno številko in geslom, ki si ga nastavite sami.Pri registraciji z geslom poleg davčne številke potrebujete enega od informativnih izračunov dohodnine iz zadnjih let, s katerega prepišete ID številko. V kolikor informativnih računov ne hranite, pa to številko lahko tudi naročite v enem od korakov registracije z geslom in vam jo FURS pošlje na domači naslov v nekaj dneh. Več …Vzelo vam bo le nekaj minut, ki vam jih bomo v naslednjem letu ali letih zagotovo povrnili z novimi uspehi pri varstvu ptic in narave.

  • ustno na zapisnik pri finančnem organu.

Zahvaljujemo se vam za vašo donacijo!

Prva sezona je bila uspešna

, Novice

Minilo je že dobro leto, odkar smo pričeli s projektom LIFE FOR SEEDS.

Trizoboa kukavica. Foto: Aleksander Kozina

Celotna spomladanska in poletna sezona sta bili terensko obarvani, saj smo pričeli s popisi vrstno bogatih travnikov, nabiranjem semen, iskali pa smo tudi travnike, s katerih bi želeli nabirati semena za semensko banko v prihodnjem letu.

Letos aprila smo otvorili sezono popisov. Na travnikih nismo popisovali le vegetacije, temveč tudi ptice, poljskega murna, kobilice in metulje. Poročilo o popisu Škrlatca na Cerkniškem polju in Poročilo popisa poljskega murna in kobilic najdete TUKAJ.

Pozno pomladi smo pričeli z nabiranjem semenskih mešanic, ki smo jih potrebovali za obnovo travnikov ter testiranje kalivosti. Semena smo nabirali s pomočjo ročnih sesalnikov in ročno.

Poleti pa smo se »modernizirali«. Za nabiranje semenskih mešanic so projektni sodelavci z ljubljanske Fakultete za strojništvo (LeCAD – laboratorij za konstruiranje) razvili in izdelali krtačni traktorski priključek za žetje semen. Krtačni stroj je letos že preizkusila ekipa Notranjskega parka in Krajinskega parka Goričko, na izbranih zemljiščih pa bomo semena želi tudi prihodnja leta večkrat v sezoni.

Po žetvi semen je bilo treba semena posušiti in jih ločiti od večjih bilk in nečistoč. Jeseni so bile semenske mešanice nared za setev.

Semenske mešanice so sedaj že posejane, tudi dež jih je že zalil. Zdaj nestrpno pričakujemo pomlad, da bomo lahko uživali ob pogledih na naše prve terenske rezultate dela na projektu.

Več o projektu in aktivnostih si lahko preberete na www.lifeforseeds.si.

Projekt LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253)

Obeta se nam več naravi prepuščenih gozdov

, Novice,Sporočila za javnost

V okviru akcije »Varuhi gozdnih specialistov« smo dosegli končni cilj in zbrali 45.000 evrov. Z zbranimi sredstvi bomo kupili gozd in ga vrnili naravi!

Ekipa Varuhov naravnih gozdov. Foto: DOPPS

Z akcijo »Varuhi gozdnih specialistov« smo na društvu pričeli 15. marca 2022. V prvi vrsti smo želeli opozoriti, da za ohranitev naših najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic potrebujemo več naravi prepuščenih gozdov. Stanje populacij gozdnih specialistov je namreč alarmantno in brez tovrstnih ukrepov pri njihovem varstvu jih lahko izgubimo.

Na pomoč našim dragocenim gozdnim specialistom – koconogemu čuku, belohrbtemu detlu, divjemu petelinu, malemu muharju in črni štorklji, je priskočilo več kot 1000 zavednih in srčnih posameznikov ter številna podjetja. Akcijo so podprli tudi številni znani obrazi doma (Žiga Gabrovec, Lorella Flego, Tinkara Fortuna, Ninna Kozorog, Feri Lainšček, Dejan Obrez, Adi Smolar, Marko Soršak »Soki«,  Andrej Vilčnik) in v tujini (David Lindo, David Rothenberg).

V osmih mesecih smo s skupnimi močmi dosegli zastavljen cilj in zbrali 45.000 evrov za nakup gozda, ki ga bomo vrnili naravi. Nove gozdne površine, ki bodo izvzete iz gospodarjenja, bodo gozdnim specialistom omogočile boljše življenjske pogoje, s čimer bomo pomembno prispevali k njihovemu ohranjanju.

Na društvu že intenzivno iščemo primerne gozdne parcele

Na društvu že iščemo primerne gozdne parcelel za nakup. Foto: Tilen Basle

Predvsem si želimo kupiti 10 hektarjev sklenjenega gozda na območju, kjer je prisotna katera izmed ciljnih vrst gozdnih specialistov. V kolikor nakup sklenjene površine ne bo mogoč, pa bomo odkupili več (a ne več kot 5) gozdnih ekocelic, ki bodo izboljšale pestrost gozdov in gozdnim specialistom nudila mesta za gnezdenje, prehranjevanje in zatočišče.

O nakupu vas bomo obvestili. Informacija bo objavljena tudi na spletni strani www.gozdnispecialisti.si.

ZAHVALA

Vsem podpornikom akcije »Varuhi gozdnih specialistov« se iskreno zahvaljujemo za pomoč in podporo. K učinkovitemu varstvu narave lahko pristopimo le s skupnimi močmi, kar nam je tokrat uspelo z odliko! Veseli nas, da se Slovenci zavedamo pomembnosti naravnih gozdov in bomo skupaj naredili pomemben korak naprej pri ohranjanju le-teh in vrst, ki v njih prebivajo.

Jesenska selitev žerjavov

, Novice

V vse krajših jesenskih dneh nižine objema jutranja megla. Jutra so tiha in nekoliko zlovešča, nad meglo v daljavi pa slišimo le glasno trobljenje, ki se nam vse bolj bliža. Začela se je jesenska selitev žerjavov!

Vsako leto se kakšna jata žerjavov ustavi tudi v Naravnem rezervatu Ormoške lagune. Foto: Tilen Basle

Število žerjavov narašča po večjem delu Evrope in temu primerno narašča seleča se populacija tudi pri nas. Vse več je opazovanj tudi pozimi in v zadnjih letih tudi v toplem delu leta. Iz leta v leto več se jih pri nas zadržuje tudi dalj časa.

Ob prvem poskusu gnezdenja (leta 2016 na osrednjem delu Cerkniškega jezera) in večanju gnezdeče populacije žerjavov v Evropi, je le vprašanje časa, kdaj bo žerjav pri nas tudi potrjeno gnezdil. Namen zbiranja podatkov o opazovanju žerjavov je sledenje naraščanju populacije, podrobneje ovrednotiti karakteristike selitve čez naše konce ter bolje spoznati vrsto.

Spomladanska selitev

Med začetkom februarja in majem leta 2022 smo opazovali 43.157 žerjavov v 370 jatah. Čeprav smo jih opazovali več kot pol manj kot spomladi 2021, pa so opazovanja po številu teh na spomladanski selitvi še zmerom na drugem mestu.

Jesenska selitev je v polnem teku

Selitveni spektakel žerjavov v Sloveniji spremljamo že skoraj 20 let. Nabralo se je že veliko neprecenljivih opazovanj.

Sporočite svoja opažanja

Jata žerjavov. Foto: Dejan Bordjan

Tudi letos vas naprošamo, da svoja opažanja sporočite našemu članu, Dejanu Bordjanu: dejan.bordjan@gmail.com.

Popoln podatek vsebuje kraj, datum in uro opazovanja, število žerjavov in smer ter višino leta. A brez skrbi, če vam ne uspe prešteti jate ali spomniti ure opazovanja. Ostali podatki nam omogočajo izris vedno bolj natančnih selitvenih poti žerjavov čez Slovenijo. Torej, vsak podatek šteje!

Kako prepoznamo žerjave?

Žerjavi se selijo v velikih jatah v V formaciji. Opaziti jih je moč že od daleč, še prej pa jih slišimo, saj med letom glasno trobijo.

Prisluhnite trobljenju jate žerjavov
Vir: xeno-canto

Stanje ptic sveta

, Novice | 2 komentarja

Ptice najdemo v vseh državah in v skoraj vseh življenjskih okoljih. Med ljudmi so zelo priljubljene in jih je relativno enostavno zaznati, določiti in prešteti. Prav zaradi tega so najbolj poznana in raziskana živalska skupina na svetu. Njihove populacije se izrazito odzivajo na spremembe v okolju, zaradi tega pa so odlični ekološki indikatorji. S primerjavo in analizo podatkov o pticah tako ne dobimo vpogled le v stanje populacije ptic, temveč dobimo tudi neprecenljiv vpogled v stanje narave kot celote. Pravzaprav nam ptice omogočajo, da »izmerimo utrip planeta«.

Stanje ptic na svetu in nevarnosti, ki jim pretijo, je BirdLife začel dokumentirati pred natanko stotimi leti. Najnovejše raziskave združujejo in objavljajo v publikaciji Stanje ptic sveta (ang. State of the World’s Birds).

Trenutna, peta izdaja publikacije Stanje ptic sveta daje vpogled v krizo biotske raznovrstnosti in predstavlja potrebne rešitve. V njej so združene in podane najnovejše znanstvene raziskave o stanju planeta, pritiskih na naravo in rešitvah, potrebnih za ohranitev vrst in njihovih habitatov.

Podatki so zelo zaskrbljujoči – skoraj polovica vseh vrst ptic je v upadu, vsaki osmi vrsti pa grozi izumrtje. Pritiski, ki te upade povzročajo, so prepoznani, veliko večino pa jih povzročajo človeška dejanja. Izzivi za ohranjanje narave se stopnjujejo, časa pa zmanjkuje. Čaka nas »kritično desetletje« za ukrepanje.

K sreči nam proučevanje ptic ne pove le, kako zaskrbljujoče je stanje, temveč tudi kaj je potrebno spremeniti, da si narava opomore. Številni uspešni primeri reševanja vrst pred izumrtjem, okrevanja populacij, obvladovanja groženj in obnavljanja ekosistemov kažejo, da naravovarstvene akcije delujejo.

Globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020 je najboljša in morda zadnja priložnost na svetu, da zaustavimo izgubo narave. Tokrat morajo vlade uspeti tam, kjer jim je prej spodletelo, tako da svoje obljube prevedejo v konkretna dejanja. Številne rešitve že imamo, vendar jih moramo uporabljati širše in v veliko večjem obsegu.

Od tega je odvisna naša prihodnost, kot tudi prihodnost ptic sveta.

Publikacija Stanje ptic sveta je dostopna na spletni strani BirdLife International.

JESENSKI SVET PTIC

, Novice

Poletje se je prevesilo v jesen, ptice so odgnezdile in se odpravljajo na selitev proti prezimovališčem. V rubriki Ptice naših krajev si lahko ogledate najbolj zanimiva in redka opazovanja ptic v zadnjem času pri nas. V poljudnem članku pišemo o selitvah belih štorkelj in izzivih, s katerimi se soočajo na selitveni poti. V rubriki Iz ornitoloških raziskav pa o tem kaj nam lahko selitvena strategija pove o odpornosti ptic na spremembe v okolju.

V rubriki Varstvo ptic predstavljamo 5 zgodb kritično ogroženih ptic, v rubriki Narava Slovenije si preberite o kačjih pastirjih – pisanih letečih akrobatih in vplivu podnebnih sprememb nanje, ki ga že opažamo v Sloveniji.

Podali smo se na raziskovanje spregledanega koščka raja v zaledju Črnega morja. Čudovit preplet kmetijske krajine in prostranih obalnih mokrišč pokrajine Dobrudže brez dvoma navduši prav vsakega ornitologa, ki jo obišče.

V portretu ptice predstavljamo gozdnega jereba – skrivnostno gozdno ptico, ki živi tiho, skrito življenje in je gotovo najslabše poznan pripadnik karizmatičnega sorodstva koconogih kur. V rubriki Skozi objektiv pa fotografije Zorana Vidriha, ki v svoj objektiv najpogosteje ujame življenje Cerkniškega jezera ter okoliških gozdov Javornikov in Menišije.

Ponujamo vam namige za opazovanja živalstva in rastlinstva v jesenskem času. V rubriki Za najmanjše ornitologe pa poleg zgodbe o Dobri sraki tudi nekaj idej za jesensko ustvarjanje v naravi.

Preberite si o tem kakšen taksonomsko trd oreh je veliki srakoper in čemu lahko pripišemo deformacije kljuna pri pticah.

V rubriki Skrivnostna fotografija tokrat predstavljamo štiri vrste, ki že od nekdaj burijo domišljijo ornitologov in jih nemalokrat lahko med seboj na terenu tudi zamenjamo. Vabimo vas, da novo pridobljeno znanje že uporabite pri določevanju ptic na tokratnih treh skrivnostnih fotografijah.

Poleti je ob Soči potekal že 33. Mladinski ornitološki raziskovalni tabor, septembra smo organizirali naravovarstveni koncert za gozd, člani Sekcije Od Kolpe do Barja predstavljajo Kočevsko jezero, ki je središče delovanja sekcije že vse od začetka njenega obstoja.

V Čadražah smo priskočili na pomoč štorkljam, na Deželi pa po več desetletjih ponovno gnezdi smrdokavra.

Vabimo vas, da se udeležite že 14. Ptičarijade, ki bo letos potekala v soboto, 15. oktobra, na območju Sežanskega Krasa. Lepo vabljeni na izlete v soboto 1. in nedeljo 2. oktobra, ki bodo potekali v okviru Evropskega dneva opazovanja ptic in seveda tudi na vse ostale dogodke ki sledijo v letošnji jeseni.

 

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Na selitvi z belimi štorkljami
  • 11: Motnje keratinizacije pri pticah
  • 12: Dobrudža – spregledani košček raja v zaledju Črnega morja
  • 16: Zgodbe kritično ogroženih ptic
  • 19: Veliki srakoper – taksonomsko trd oreh
  • 20: Kačji pastirji na krilih podnebnih sprememb
  • 23: Kočevsko jezero – stičišče sekcije Od Kolpe do Barja
  • 24: Gozdni jereb
  • 26: Kaj nam lahko selitvena strategija pove o odpornosti ptic na spremembe v okolju
  • 28: Program predavanj, izletov in akcij DOPPS, oktober-december
  • 34: Za najmlajše ornitologe
  • 36: Skozi objektiv: Zoran Vidrih
  • 42: Jesenska opazovanja v naravi
  • 44: Mlade ornitologe je letos povezala Soča
  • 48: Koncert je združil glasbenike in naravovarstvenike
  • 49: Gnezdenje smrdokavre na deželi
  • 50: Štorkljam na pomoč
  • 52: Novice

 
 

PDF revije Svet ptic, leto 2022, letnik 28, številka 03.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 
Lepo vabljeni k branju!

Tjaša Pršin, urednica revije Svet ptic

Ptičarijada 2022

, Novice

Z velikim veseljem vas vabimo na Ptičarijado 2022, ki bo potekala v soboto, 15. oktobra 2022, na območju Sežanskega Krasa.

Tako kot v preteklih letih, bo tudi letos mogoče tekmovati v treh kategorijah:

  • številu opazovanih vrst,
  • številu fotografiranih vrst ter
  • številu opazovanih vrst na naravi prijazen način (brez uporabe motornih in ostalih štirikolesnih vozil na terenu).

Skupino morata sestavljati najmanj dva odrasla člana, navzgor pa število članov ni omejeno. Pomembno je le, da skupina na terenu ves čas deluje enotno.  

Kačar. Foto: Jure Novak

Tekmovalni del bo potekal od 05:00 do 15:00 ure. Nato bosta sledili pogostitev in razglasitev rezultatov ter družabni del ob peki kostanjev in organiziranih povezovalnih aktivnostih.

Družabni del bo letos potekal v prostorih Regijskega parka Škocjanske jame (Matavun 8, 6215 Divača), namenjen pa je vsem članom DOPPS. Na družabni del ste zelo lepo vabljeni tudi vsi, ki vas tekmovalni del ne zanima, ali pa se ga iz kakršnegakoli razloga ne morate udeležiti.

Prijave na dogodek zbiramo do 10. oktobra na naslov: aleksander.kozina@dopps.si ali na telefonsko številko 040 507 767. Ob prijavi napišite ime skupine ter imena in prehranske zahteve (vsejed/vegetarijanec/vegan/ostale posebnosti) vseh članov skupine.

Vsem prijavljenim skupinam bomo pravočasno poslali natančnejša navodila, dodatne informacije pa bodo sproti objavljene tudi na naši spletni strani in družabnih medijih.

Območje Ptičarijade 2022

 

Evropski dan opazovanja ptic 2022

, Novice,Sporočila za javnost

Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. To je edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki se pri nas ustavijo in počivajo tekom naporne in nevarne selitve.

DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da izkoristite priložnost in spoznate osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International, bo letos potekal v soboto, 1. in nedeljo, 2. oktobra 2022. V lanskem letu smo skupaj z 41 partnerji iz vse Evrope na dogodke privabili več kot 28.000 obiskovalcev in skupaj našteli več kot 7 milijonov ptic.

Letošnji Evropski dan opazovanja ptic je prav poseben, saj skupaj z BirdLife družino obeležujemo 30. obletnico organizacije dogodkov. Prvi dogodki v sklopu Evropskega dneva opazovanja ptic so se odvili daljnega leta 1993 in organizirali smo jih tudi v Sloveniji. Vikend 9. in 10. oktobra 1993 smo skupaj z navdušenimi opazovalci ptic preživeli na štirih izletih in sicer na Zbiljsko, Šoštanjsko in Ptujsko jezero ter na Račke ribnike.

Glavni namen dogodkov je ljudem približati svet ptic in jih ozavestiti o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Tudi letos vas skupaj z več kot 30 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Organizirali bomo izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic 2022 (EuroBirdwatch22) vas hkrati lepo vabimo, da obiščete uradno Facebook stran EuroBirdwatch, kjer si lahko ogledate ali delite fotografije. Skupaj lahko pokažemo diverziteto dogodkov, ptic in ljudi v naravi vse od Azerbejdžana preko Norveške do Gibraltarja! Zelo veseli bomo tudi vaših lastnih fotografij in prispevkov, katere lahko z nami delite na Facebook strani EuroBirdwatch, DOPPS-BirdLife Slovenia ali jih pošljete na tilen.basle@dopps.si.

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 1. oktober:

Izlet na Račke ribnike in zadrževalnik Medvedce

Opazovanje ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Nedelja, 2. oktober:

Ornitološki izlet ob Rudniškem jezeru na Kočevskem

Ornitološki izlet ob Muri

Izlet na Ljubljansko barje

Koncert je združil glasbenike in naravovarstvenike

, Novice

V sredo, 7. septembra 2022 zvečer, smo na društvu v podporo kampanji Varuhi gozdnih specialistov prvič organizirali koncert.

Adi Smolar. Foto: Alen Ploj

Poimenovali smo ga kar »naravovarstveni koncert«, saj bomo izkupiček donacij, pridobljenih na koncertu, porabili za nakup gozda, ki ga bomo vrnili naravi. V takem gozdu ne bomo gospodarili, kar bodo še posebej cenili ogroženi gozdni specialisti.

Okoli pol sedme ure je bilo vse nared za pričetek koncerta, vendar pogled na dvorišče pred dvorano je razkril samo nekaj našega »osebja«. Kje so vsi? Bodo Gugutke in Adi igrali pred prazno dvorano? To bo polomija!

Pol ure kasneje je bilo razpoloženje popolnoma drugačno. Dvorana je bila nabito polna, ljudje so sedeli že na balkonih! Nabralo se je približno 280 poslušalcev, Gugutke in Adi Smolar pa so poskrbeli za skoraj dve uri trajajoči špil. Vzdušje je bilo enkratno!

Skupaj smo s prostovoljnimi prispevki za gozd zbrali 2168 €! Hvala Gugutkam in Adiju, ki so se odzvali ideji za koncert in pomagali pri njegovi organizaciji.

Hvala tudi Društvu Blaž Potočnikova čitalnica, ki nas je gostila v čudovitem Ljudskem domu. Seveda pa koncerta ne bi bilo brez številnih prostovoljcev DOPPS, ki so pomagali pri izvedbi dogodka.

Hvala vsem, ki ste se udeležili dogodka in prispevali k ohranitvi naših gozdov. Upamo, da ste na dogodku uživali in če je temu tako se bomo potrudili, da ta koncert ne bo le prvi, pa tudi zadnji ne!

Se niste utegnili udeležiti koncerta?

Gozdnim specialistom še zmeraj lahko pomagate! Obiščite www.gozdnispecialisti.si in spoznajte, kako jim lahko priskočite na pomoč.

Letni zbor članov

, Novice

Vabimo vas na letni zbor članov DOPPS, ki bo v soboto, 24.9.2022, ob 11. uri v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, Sermin 50, Koper.

Organiziran bo brezplačen avtobusni prevoz. Na avtobus bo možno vstopiti v:

  • Murski Soboti (glavna avtobusna postaja) ob 7.00,
  • Mariboru (glavna avtobusna postaja zunaj, Mlinska ulica) ob 7:45,
  • Ljubljani (P+R Dolgi most) ob 9.00.

Za avtobusni prevoz je nujna potrditev rezervacij do 21. 9. 2022 na dopps@dopps.si ali 041 712 796.

Dnevni red

Delo DOPPS 2021 v sliki in besedi

11:00 – 11:10 Otvoritev & pozdrav, izvolitev zapisnikarja in overiteljev
11:10 – 12:00 Delo sekcij
12:00 – 12:30 Delo pisarne DOPPS

Tehnični, organizacijski in svečani del

12:30 – 12:45 Finančno poročilo 2021 & finančni načrt 2022
12:45 – 12:50 Poročilo Nadzornega odbora
12:50 – 13:15 Volitve temeljnih organov društva
13:15 – 14:30 Zaključek & pogostitev
14:30 – 17:00 Ogled naravnega rezervata
17:00 – Predviden odhod avtobusa

Vabilo na zbor članov sekcije Od Kolpe do Barja

, Novice

V skladu z določili 33. člena Statuta društva DOPPS vabimo vse člane sekcije Od Kolpe do Barja na zbor sekcije.

Zbor sekcije od Kolpe do Barja bo v petek, 16. septembra 2022 med 17.00 in 18.00 v Turističnem kompleksu Jezero, na naslovu Trdnjava 3, Kočevje.

Na srečanju bomo izvedli volitve temeljnih organov sekcije Od Kolpe do Barja, zaradi izteka dveletnega mandata dosedanjima predsedniku in podpredsedniku sekcije.

Po izvedbi volitev bo potekala tudi predstavitev dosedanjega dela sekcije in krajše druženje.

Na srečanje so vabljeni tudi morebitni novi člani.

 

Se veselimo srečanja.

Muhamed Delić, mag.
Predsednik sekcije

Koncert ZA GOZD – prvi naravovarstveni koncert DOPPS

, Novice

Prisrčno vabljeni na prvi naravovarstveni koncert v zgodovini DOPPS, ki ga posvečamo našim dragocenim gozdnim specialistom, pticam, ki za svoj obstoj pri nas potrebujejo več naravi prepuščenih gozdov.

Koncert ZA GOZD bo v sredo, 7. septembra 2022 ob 19:00, v Ljudskem domu Šentvid, Ljubljana. Nastopala bo skupina GUGUTKE in posebni gost ADI SMOLAR, varuh koconogega čuka. 

Vstopnine ni – na koncertu se bodo zbirali prostovoljni prispevki (priporočena donacija 10€).
Zbrana sredstva bomo namenili nakupu gozdnih površin, ki jih bomo v okviru kampanje Varuhi gozdnih specialistov vrnili naravi.

Več o kampanji: www.gozdnispecialisti.si

Vabljeni na koncert, kjer bomo združili prijetno s koristnim!

Nastopajoči:
  • Gugutke

Skupina Gugutke želi s svojim ustvarjanjem spomniti na našo preteklost in tradicijo, ki v modernem svetu vse bolj izumira. Na podoben način kot tradicionalna glasba pa izumirajo tudi številne ptice, na kar želijo člani skupine opozoriti tudi s svojim imenom; gugutke – turške grlice.

  • Adi Smolar (posebni gost)

Kantavtor Adi Smolar je prvič uradno nastopil že leta 1981. Od takrat je nanizal številne uspešnice in mnoge od njih so ponarodele. Vsem pa ni poznan le po svoji glasbi temveč, tudi po svoji srčnosti do narave, živali in ljudi. Z velikim veseljem se je zato pridružil tudi kampanji Varuhi gozdnih specialistov in postal varuh ogrožene gozdne ptice – koconogega čuka.

POSTANI VARUH OGROŽENIH PTIC

Peticija evropskim poslancem – Skupaj za gozdove!

, Novice

Soočamo se z globalnim vročinskim valom. Njegove razsežnosti in rekordi, ki jih podira niso presenečenje, takšne vročinske vale so znanstveniki napovedali že leta nazaj. So predvidljiva posledica podnebnih sprememb.

Eden izmed vzrokov za spremembe na našem planetu je uničevanje ekosistemov. Ekosistemov, ki so bili včasih zelo učinkoviti pri absorbiranju toplogrednih plinov. V prvi vrsti amazonskega pragozda. Že nekaj raziskav je pokazalo, da ta že nekaj let ni več ponor, ampak neto emitent, torej na leto proizvede več emisij CO2, kot jih je sposoben posrkati iz ozračja. Emisije se sproščajo pri gozdnih požarih, 99 % jih je podtaknjenih.

Svetovne gozdove izgubljamo alarmantno hitro

Vsaki 2 sekundi izgine za nogometno igrišče gozda. V središču tega uničevanja je živilska industrija, ki uničuje habitate, da bi naredila prostor za svoj dobiček. Gozdove in savane spreminjajo v velikanske pašnike za sojo in govedorejske farme. Tudi zato, da izdelke prodajajo v Evropi – drugem največjem potrošniškem trgu na svetu.

Deforestacija se na našem nakupovalnem seznamu skriva med vrsticami. Izdelki, ki jih uživamo vsakodnevno, npr. jajca, mleko, hamburgerji, sir, kapučino in piškoti, vsebujejo netrajnostne sestavine, kot je palmovo olje, ali pa izvirajo iz živali, ki jih hranijo s sojo. S tem, kar jemo v Evropi, uničujemo gozdove in savane po vsem svetu. Dokler dobavne verige EU ne bodo postale trajnostne in pravične, bodo gozdovi še naprej izginjali. Ceno za to pa bodo plačevali ljudje in živali v državah proizvajalkah iz Latinske Amerike, Afrike in Azije.

Zakonodajne rešitve

V razpravi je zakonodaja, ki bo v Evropski uniji prepovedala prodajo vseh izdelkov, povezanih s krčenjem gozdov. Prvo pomembno glasovanje se hitro bliža – v sredini septembra – ko bodo o t. i. protideforestacijski uredbi glasovali poslanci Evropskega parlamenta. A lobisti živilske industrije delajo na polno – za zaprtimi vrati se srečujejo s poslanci Evropskega parlamenta, da bi prihajajočo zakonodajo oslabili in zaščitili svoje dobičke.

Tukaj nastopi naša priložnost, da sodelujemo v boju za bolj pravičen svet. Da evropske poslance pozovemo, naj glasujejo za močan zakon, ki bo imel zobe in bo korporacije zavezal k spremembam njihovih izkoriščevalskih praks. V okviru gibanja #Together4Forests smo pripravili peticijo, s katero lahko sporočite evropskim poslancem, da vam ni vseeno in zahtevate spremembe. Tukaj nastopi naša priložnost, da vplivamo in da je naš glas slišan.

PODPIŠI PETICIJO TUKAJ

Letos nismo popisovali le ptic

, Novice

Letošnjo sezono nismo popisovali le ptic, temveč tudi poljskega murna, kobilice, metulje in vegetacijo. Hkrati s popisi, smo pričeli tudi z iskanjem dobro ohranjenih, vrstno bogatih travnikov, s katerih bi želeli v naslednjih letih pobirati semena za semensko banko.

Tudi nekaj semenskih mešanic smo že nabrali, z nabiranjem pa nadaljujemo v avgustu, ko bo spekter semen drugačen.

To so le nekatere od številnih aktivnostih, ki smo jih v letošnjem letu izvajali v okviru projekta Life for Seeds skupaj s projektnimi partnerji – Kmetijskim inštitutom Slovenije, Javnim zavodom Triglavski narodni park, Notranjskim regijskim parkom in Javnim zavodom Krajinski park Goričko.

Več o naših dogodivščinah in aktivnostih si lahko preberete na projektni spletni strani – www.lifeforseeds.si. 

Vabljeni k branju!

 

 

 

Z vsako delitvijo videa 30 centov več za nakup invalidske rampe

, Novice

Preteklo soboto je v centru za obiskovalce v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok (NRŠZ) potekala dobrodelna prireditev Premrli integrali. Dogodku je sledila prodajna razstava poslikanega kamenja dr. Ninne Kozorog, ki bo na ogled do oktobra 2022.

Na prireditvi smo zbrali kar 6.280,00 € donacij, namenjenih nakupu defibrilatorja in sofinanciranju invalidske rampe v NRŠZ.

Za organizacijo dogodka kot tudi zbiranje sredstev gre velika zahvala predsednici društva Humanitarček dr. Ninni Kozorog in nastopajočim – jazzistki Vesni Mlakar, glasbeni pedagoginji Evi Vilčnik Emric in kantavtorju Andreju Vilčniku.

Več o dogodku si lahko prebereš na spletni strani Naravnega rezervata Škocjanski zatok. 

Akcija zbiranja sredstev za invalidsko rampo v NRŠZ pa še zdaleč ni zaključena. Dovolj sredstev nam bo uspelo zbrati le s skupnimi močmi.

K zbiranju sredstev lahko na enostaven način prispeva prav vsak – za vsako delitev Andrejevega videa Premrla s ključniki #nrskocjanskizatok #dopps #andrejvilcnik #premrla bodo sponzorji prispevali 0,30 eur za invalidsko rampo v Naravnem rezervatu škocjanski zatok.

Vsi prisrčno vabljeni, da se nam pridružite in delite spodnji video na svojih družbenih omrežjih. Na pozabite pripisati ključnikov: #nrskocjanskizatok #dopps #andrejvilcnik #premrla .

Z novo invalidsko rampo bomo tudi gibalno oviranim omogočili prostran pogled na Škocjanski zatok.

Iskreno hvala vsem, ki se boste pridružili akciji!

Razpis za delovno mesto na DOPPS v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

, Novice

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto poslovni sekretar – receptor. Delo bo obsegalo razvoj storitev pridobitne dejavnosti naravnega rezervata, vzpostavitev spletne trgovine DOPPS, vodenje blagajne rezervata in finančno-računovodskih evidenc, spremljanje zalog/stanj materiala, drobnega inventarja in osnovnih sredstev, naročanje materiala, opravljanje drugih administrativno-tehničnih nalog, zbiranje in urejanje dokumentacije in strežbo v lokalu.

Kandidat (m/ž) mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj VI/2 stopnjo izobrazbe (diploma po bolonjskem študijskem programu),
  • imeti znanje vsaj dveh tujih jezikov (prednostno angleščine in italijanščine),
  • imeti izkušnje z delom v strežbi in naročanjem,
  • imeti vozniški izpit B kategorije,
  • biti samostojen uporabnik programskega orodja Windows in Office (Word, Excel),
  • imeti izkušnje s področja razvoja tržnih produktov in storitev,
  • biti samoiniciativen in imeti dobre komunikacijske sposobnosti.

Kraj zaposlitve: Naravni rezervat Škocjanski zatok (NRŠZ), Sermin 50, 6000 Koper.

Trajanje zaposlitve in začetek dela: Delovno razmerje se sklepa za določen čas (obdobje 15.8.2022 – 15.8.2023) s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.

Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z opisom izpolnjevanja pogojev pošljite do vključno ponedeljka, 1.8.2022 na naslov NRŠZ, Sermin 50, 6000 Koper, s pripisom: »prijava na razpis za poslovenga sekretarja«, ali na elektronsko pošto: info@skocjanski-zatok.org.

Zakulisje »zelenega okrevanja«: Kako nam je z evropskim skladom za okrevanje spodletelo zaščititi naravo in kaj še lahko rešimo?

, Novice

Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za naš obstoj a tudi za naše gospodarstvo. Zdravi ekosistemi nam zagotavljajo našo hrano, zrak in vodo ter uravnavajo podnebje. Kriza biotske raznovrstnosti je zato prav tako pomembna kot podnebna kriza – med seboj sta povezani in z obema se moramo spoprijeti hkrati. Zaskrbljujoče stanje biotske raznovrstnosti v EU kliče po takojšnem ukrepanju. Strategija EU za biotsko raznovrstnost 2030 navaja, da je za boj proti izgubi biotske raznovrstnosti potrebnih najmanj 20 milijard EUR na leto.

Februarja 2021 je kot odziv na finančno krizo zaradi pandemije COVID-19 začelo veljati posebno orodje EU financiranja: Mehanizem za okrevanje in odpornost. Mehanizem je po besedah Evropske komisije glavni spodbujevalec evropskega »zelenega« okrevanja. Sedemintrideset odstotkov vseh sredstev iz mehanizma, ki skupaj znašajo 672,5 bilijona EUR, so morale države članice nameniti »zelenemu« prehodu, vključno z ohranjanjem biotske raznovrstnosti. V preteklem letu je zato Slovenija pripravila Načrt za okrevanje in odpornost, katerega cilj je bil med drugim zagotoviti, da bomo kot družba bolje pripravljeni na izzive in priložnosti »zelenega« prehoda.

Ambicije, želje in cilji EU Strategije se ne odražajo v tem, kako so države članice porabile finančna sredstva za »zeleni« prehod iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Za ohranitev in obnovo biotske raznovrstnosti so namreč države članice po ocenah porabile manj kot 1 % vseh sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Tudi Slovenija v svoj Načrt ni vključila perspektivnih projektov ali investicij v širšo obnovo biotske pestrosti. Tematike se dotika posredno preko gozdarskih reform, ki naj bi prispevale k odpornim in biotsko raznovrstnim gozdovom. A podrobnejši pregled teh reform nakazuje na to, da je cilj navedenih reform v večini primerov zgolj povečanje produktivnosti in konkurenčnosti lesno predelovalne industrije.

Več o tem si lahko preberete v poročilu: Zakulisje »zelenega okrevanja«: Kako nam je z evropskim skladom za okrevanje spodletelo zaščititi naravo in kaj še lahko rešimo?

Celotno poročilo je v angleškem jeziku na voljo TUKAJ.

Skupaj zmoremo!

, Novice

V okviru akcije »Varuhi gozdnih specialistov« smo zbrali že za 7 hektarjev naravi prepuščenih gozdov. Dosegli smo predzadnji cilj – zbrali smo 30.000 evrov. Naravi bomo tako lahko vrnili že približno sedem hektarjev gozdov.

Cilj akcije »Varuhi gozdnih specialistov« je opozoriti, da za ohranitev naših najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic potrebujemo več naravi prepuščenih gozdov. Stanje populacij gozdnih specialistov je namreč alarmantno in brez tovrstnih ukrepov pri njihovem varstvu jih lahko izgubimo.

Golosek na Jelovici. Foto: Katarina Denac

Alarmantnih primerov je veliko. Letošnji popis divjega petelina na Jelovici je pokazal, da vrsta vztrajno izginja tudi s tega območja, ki je v preteklosti veljalo za eno izmed najboljših v Sloveniji. Predvsem zaradi izginjanja starih gozdov in vznemirjanja zaradi turističnih in rekreacijskih dejavnostih v teh gozdovih, se je njegova populacija v enajstih letih zmanjšala kar za 40 %. Vrsta se kot kaže vztrajno umika v višje lege, kjer še najde primeren habitat, ki ga predstavljajo stari, svetli iglasti gozdovi z bogato podrastjo borovnice. Obstoj te vrste je pri nas močno ogrožen.

Vprašljiva pa je tudi usoda belohrbtega detla, koconogega čuka, malega muharja in črne štorklje. V Sloveniji namreč z gradnjo gozdnih prometnic in posledično vse bolj intenzivnim gospodarjenjem izgubljamo stare, odmaknjene gozdove z večjim deležem odmrlega lesa, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Gozdni specialisti za svoj obstoj pri nas potrebujejo več naravnih gozdov in lastnosti, ki jim jih lahko v zadostni meri nudijo le ti (več odmrle lesne mase, habitatnih dreves in miru).

Tilen, koordinator projekta in Adi, varuh koconogega čuka. Foto: Neža Kocjan

Akcija »Varuhi gozdnih specialistov« je klic na pomoč gozdnim specialistom. Skupaj bomo začeli povečevati površino naravnih gozdov v Sloveniji in s tem naredili pomemben korak naprej pri ohranjanju dragocenih vrst ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane.

Klicu na pomoč so se že odzvali številni posamezniki in podjetja. Tako smo v dobrih treh mesecih zbrali kar 30.000 evrov, s katerimi bomo naravi vrnili že približno sedem hektarjev gozda. Vsem podpornikom se v imenu društva in dragocenih gozdnih ptic iskreno zahvaljujemo za podporo!

Akcija pa še ni zaključena. Gozdnim specialistom lahko še vedno po svojih močeh pomaga prav vsak. Za doseg končnega cilja želimo namreč zbrati 45.000 evrov. Tako bomo naravi vrnili 10 hektarjev gozda.

Pridruži se akciji tudi ti in obišči www.gozdnispecialisti.si.

 

 

POLETNA ŠTEVILKA REVIJE SVET PTIC

, Novice

Vroči poletni dnevi kar kličejo po osvežitvi v morju ali v gorah, kjer so temperature navadno zmernejše. Gorski svet, predvsem pa nekoč popolnoma neobiskana območja, so ključni življenjski prostori nekaterih plahih vrst ptic. V poljudnem članku si preberite kako pomembno je ohranjanje miru v gorah za belko, zvesto prebivalko visokogorja. V rubriki Varstvo ptic pišemo o prilagoditvah ptic visokogorja in izzivih, s katerimi se soočajo v luči podnebnih sprememb.

Gorske trate niso dom le pticam, ampak tudi marsikateri drugi živalski in rastlinski vrsti. Mednje spadajo tudi prav posebne orhideje – murke. Nad gorskimi travišči, okoli vrhov gora, pa za hrano iz nahrbtnikov pohodnikov nemalokrat oprezajo planinske kavke. Italijanski raziskovalci so ugotovili, da človekova navzočnost oblikuje njihove vedenjske vzorce. V portretu ptice predstavljamo planinskega vrabca – ptico, ki je močno zvesta goram. K ogledu lepot alpskega sveta vas vabimo tudi v rubriki Skozi objektiv, ponujamo pa vam tudi nekaj dodatnih namigov za poletna opazovanja gorskega živalstva in rastlinstva.

Podali smo se na raziskovanje skritih biserov Črne gore, raziskovali kdo pleni gnezda ptic v mestih, odkrivali prikrite vloge ptic, v reviji pa boste našli tudi nasvete kako postopati, če najdete ptičjega mladiča izven gnezda.
Za najmlajše ornitologe smo pripravili poletno ornitološko uganko in igro, izkušenejši opazovalci ptic pa se boste ponovno lahko preizkusili v prepoznavanju vrst v rubriki Skrivnostna fotografija. Švicarski ornitolog André Ducry nam je predstavil učinkovite ukrepe za varstvo repaljščice v Švici in kampanjo, ki jo organizira organizacija BirdLife Švica v letošnjem jubilejnem letu, v katerem praznuje 100. obletnico delovanja. Člani Pomurske sekcije so združili moči za breguljke na Muri, v maju pa je potekal prvi Petelinji zajtrk po ornitološko. V pomladnem času se na društvu vedno veliko dogaja, med drugim smo izvedli Koščev izlet na Iški morost, delo društva pa smo predstavljali na dveh mednarodnih konferencah.

Ptice so za marsikoga vir navdiha za umetniško ustvarjanje. Predstavljamo vam nekaj izbranih del iz zbirke Umetnostne galerije Maribor in delavnico, ki je v Škocjanskem zatoku združila naravoslovne vede in umetnost.

Vabljeni k pregledu Programa predavanj, izletov in akcij ter novic o delavnicah, zaključenih in potekajočih projektih, popisih in dogodkih DOPPS.

Prisrčno vabljeni k branju!
Tjaša Pršin, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Pomembno je ohranjanje miru v gorah
  • 11: Človekova navzočnost oblikuje vedenjske vzorce planinskih kavk
  • 12: Skriti biseri Črne gore
  • 16: Ptice visokogorja – specialisti s številnimi prilagoditvami
  • 18: Murke – prav posebne orhideje gorskih trat
  • 20: Planinski vrabec
  • 22: Kdo pleni gnezda ptic pevk v mestih?
  • 24: Lepote alpskega sveta
  • 26: Poletna opazovanja v naravi
  • 29: Program predavanj, izletov in akcij DOPPS, julij-oktober 2022
  • 33: Prikrite vloge ptic
  • 34: André Ducry
  • 38: Združili smo moči za breguljke na Muri
  • 40: Petelinji zajtrk po ornitološko
  • 43: Koščev izlet na Iški morost
  • 44: Cilj je varna jadranska selitvena pot
  • 48: Naravoslovne vede in umetnost v Škocjanskem zatoku
  • 52: Novice

 
 

PDF revije Svet ptic, leto 2022, letnik 28, številka 02.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 

Prvi rezultati preizkusov ukrepov za varstvo ptic v kmetijski krajini v letu 2022

, Novice

V okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5, smo med marcem in majem na površinah sedmih kmetijskih gospodarstev (KMG) na območjih Ljubljanskega barja, Goričkega ter Dravsko-Ptujsko-Središkega polja, preizkušali rezultatsko usmerjene in prostorsko ciljane ukrepe za ohranjanje hribskega škrjanca, poljskega škrjanca in pribe.

PREDSTAVITEV PREIZKUŠENIH UKREPOV

Ukrep za varstvo poljskega škrjanca vključuje vzpostavitev zaplat neposejanih tal na obdelovalnih površinah. Pri sejanju strnih žit, oljne ogrščice, deteljno-travne mešanice, lucerne, inkarnatke ali ostalih detelj, kmet ugasne in dvigne sejalnico, se premakne za nekaj metrov naprej, sejalnico spusti, prižge in nadaljuje s sejanjem.

Zaplata golih tal. Foto: Tjaša Pršin

Ukrep za varstvo hribskega škrjanca temelji na dobrem sodelovanju ornitologov, kmetijskih svetovalcev in kmetov. Ornitolog med aprilom in majem pregleduje površine, primerne za vrsto in beleži prisotnost hribskih škrjancev. Kjer ti gnezdijo, so navadno opaženi z gnezditvenim materialom ali hrano v kljunu. Ornitolog nato v nadaljnjih dneh poskuša najti njihova gnezda. O najdenih gnezdih obvesti lastnike zemljišč ter se z njimi dogovori za izogibanje kakršnimkoli kmetijskim opravilom na delu travnika ali njive z gnezdom do določenega datuma.

Ukrep za varstvo pribe prav tako temelji na sodelovanju med ornitologi, kmetijskimi svetovalci in kmeti. Ornitolog med marcem in majem pregleda orne površine in na njih beleži prisotnost prib. V primeru zaznanega gnezditvenega vedenja (npr. intenzivnega preganjanja plenilcev, vračanja in čepenja na istem mestu), ornitolog v nadaljnjih dneh poskuša najti njihova gnezda. Ta v dogovoru s kmetom nevpadljivo označi, kmet pa se jim pri obdelavi površin z mehanizacijo izogne.

Več informacij o ukrepih, preizkušenih v okviru projekta EIP VIVEK, si lahko preberete v priročniku: Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK.

VARSTVO POLJSKEGA ŠKRJANCA IN PRIBE NA LJUBLJANSKEM BARJU

Na Ljubljanskem barju smo na površinah dveh kmetijskih gospodarstev preizkusili ukrepa za varstvo poljskega škrjanca in pribe.

Poljski škrjanec na zaplati golih tal. Foto: Tjaša Pršin

Na območju Iškega vršaja so bile na površinah KMG Tancek vzpostavljene štiri zaplate neposejanih tal, na površinah KMG Šteblaj, severno od Iga, pa pet.

Poljske škrjance smo na površinah obeh KMG zabeležili tako na samih zaplatah kot tudi v njihovi neposredni okolici. Uporabljali so jih predvsem kot razgledišča, na zaplatah pa smo opazovali tudi boje med samci.

Na površinah KMG Tancek smo popisali tri pare poljskih škrjancev, na površinah KMG Šteblaj pa dva para.

V okviru ukrepa za varstvo pribe smo od marca do maja pregledovali orne površine obeh kmetijskih gospodarstev. Pribe smo zabeležili na zaplatah neposejanih tal na površinah KMG Šteblaj, a njihovo vedenje ni kazalo na to, da bi tam gnezdile. Tudi na preostalih površinah omenjenih kmetijskih gospodarstev letos gnezditveno sumljivih prib nismo zaznali.

VARSTVO HRIBSKEGA IN POLJSKEGA ŠKRJANCA NA GORIČKEM

Na Goričkem smo na površinah treh kmetijskih gospodarstev izvajali ukrepa za varstvo hribskega in poljskega škrjanca.

Marca smo na površinah KMG Temlin v Stanjevcih zabeležili en par in enega pojočega samca hribskega škrjanca. V začetku aprila se je tam zadrževal en par, ob koncu meseca pa pojoči samec. V začetku maja smo v bližini površin KMG Temlin opazovali enega samca, njegovo vedenje pa ni kazalo na to, da bi tam gnezdil.

Na površinah KMG Filo v Kuštanovcih smo v aprilu zabeležili par hribskih škrjancev, ki pa ga kasneje v aprilu in maju nismo več popisali. V začetku maja smo na bližnji njivi sicer opazovali enega hribskega škrjanca, a ptice nismo zabeležili s hrano v kljunu (ki bi bila znak bližnjega gnezda z mladiči), zato smo sklepali, da je bil ta osebek, tako kot samec na površinah KMG Temlin, brez para.

Hribski škrjanec. Foto: Tjaša Pršin

Zelo zanimivo pa je bilo dogajanje v bližini njive z ozimnim žitom KMG Hujs v Lončarovcih. Marca tam hribskih škrjancev nismo zabeležili. V aprilu smo na drevesu ob njivi z ozimnim žitom opazovali pojočega samca, ki večkrat odletel nekaj sto metrov stran ter prepeval in se dlje zadrževal nad bližnjim travnikom. To vedenje smo opazovali več dni zapored in sklepali, da gnezdi nekje v bližini tistega travnika. Ob koncu aprila smo na isti njivi z ozimnim žitom opazovali par hribskih škrjancev pri prehranjevanju, a gnezditvenega vedenja nismo zabeležili. Ob obisku v začetku maja pa nas je pričakalo prijetno presenečenje! Par hribskih škrjancev je intenzivno nabiral hrano in s polnimi kljuni v nekajminutnih intervalih priletaval na isti del njive z ozimnim žitom, z nje pa vedno odletel s praznima kljunoma. To je vedenje je nakazovalo, da imata na žitni njivi gnezdo z mladiči, ki jih intenzivno hranita. Gnezdo je bilo na njivi dobro skrito, zaradi homogene žitne vegetacije ga ni bilo mogoče natančno locirati. Vseeno pa je hitro stekla komunikacija z lastnikom njive, gospodom Hujsom, ki nam je zagotovil, da do konca meseca junija na njivi ne bo opravljal kmetijskih del.

Gospod Hujs je na eni izmed svojih površin z ozimnim žitom vzpostavil tri zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca. Tudi te površine smo od konca meseca marca pa do maja redno obiskovali. Na površini z zaplatami in na površinah ob njej, smo zabeležili tri pare poljskih škrjancev in en par čopastih škrjancev. Podobno kot na Ljubljanskem barju, so tudi na Goričkem ptice zaplate uporabljala kot razgledišča, na njih smo opazovali tudi preganjanje samcev.

VARSTVO POLJSKEGA ŠKRJANCA IN PRIBE NA DRAVSKO-PTUJSKO-SREDIŠKEM POLJU

Označeno gnezdo pribe. Foto: Ana Vaupotič

Na območju Dravsko-Ptujsko-Središkega polja smo ukrepa za varstvo poljskega škrjanca in pribe izvajali na površinah KMG Metličar in Jeruzalem SAT d.o.o.

Na površini KMG Metličar v Mihovcah je bila med sejanjem ozimnega žita v oktobru vzpostavljena zaplata golih tal. V marcu smo zaplato začeli spremljati za morebitno prisotnost poljskega škrjanca. Spremljali smo jo do maja, vendar na njej vrste nismo zabeležili. Pojočim škrjancem pa smo lahko prisluhnili na okoliških površinah.

Več uspeha smo imeli pri varstvu pribe na površini KMG Metličar v Lovrencu na Dravskem polju.

Tam smo v marcu opazili gnezditveno sumljivo vedenje več parov, zato smo površino v nadaljevanju podrobno spremljali. V aprilu smo zabeležili eno gnezdo na površini kmetije Rajh, ki je sosednja površini KMG Metličar. Teden dni pozneje smo eno gnezdo zabeležili še na površini KMG Metličar.

Gnezdo pribe. Foto: Ana Vaupotič

Obe gnezdi smo označili s tankimi palicami, da so se jim kmetje pri obdelavi površin lahko izognili. V začetku maja smo našli prazna gnezda, en par odraslih prib je na bližnjem travniku preganjal »plenilce« (popisovalko). Po tem vedenju smo sklepali, da so bili mladiči speljani iz gnezda in sta jih starša hranila v varnem zavetju travnika.

Gnezditveno sumljive pribe smo v marcu opazovali tudi na površini podjetja Jeruzalem SAT d.o.o. v Cvetkovcih.

V aprilu smo se zato podali v iskanje gnezd, locirali smo jih kar pet! Tudi tam smo želeli pred opravili na njivi v maju gnezda označiti, vendar tokrat to ni bilo potrebno – gnezda so bila že prazna, puhaste kepice pa opažene na bližnji njivi.

 

Preizkušeni ukrepi so bili med kmetijskimi gospodarstvi, ki so jih izvajala, dobro sprejeti. To nas še posebej veseli, saj smo jih razvili z željo po tem, da bodo za izvajalce – kmetijska gospodarstva, karseda sprejemljivi in izvedljivi, saj bodo le tako lahko prispevali k povečanju biotske pestrosti v kmetijski krajini.

 

Bela se je vrnila v Evropo!

, Novice

Še nekaj tednov nazaj je izgledalo, da bo Bela poletje preživela v Egiptu ali na Bližnjem vzhodu. Pretekli vikend pa je prečkala Bospor – Bela se je vrnila v Evropo!

Bela in Srečko, Matena na Ljubljanskem barju 2019. Foto: Elektro Ljubljana

Mlado belo štorkljo Belo smo z GPS/GSM sledilno napravo opremili sredi julija 2019. Tako od daleč že tretje leto pozorno spremljamo njeno selitev. Je prva od kar 10 opremljenih mladih belih štorkelj, ki je uspešno premagala vse nevarnosti med selitvijo in na prezimovanju, ter se ji nasmiha možnost gnezditve.

V letošnjem letu še ne bo gnezdila, pričakujemo pa jo kot »obiskovalko«. Najverjetneje bo izkoristila še zadnje leto brez podmladka in raziskovala Evropo. Morda se zbliža z mladim samcem in se preizkusi tudi v gradnji gnezda? Dovolj ugibanj, pridno spremljajmo njene premike in z nekaj sreče nam bo sodobna tehnologija razkrila še kakšno izmed mnogih skrivnosti narave.

Kljub temu, da imamo majhen vzorec podatkov (do zdaj 10 opremljenih belih štorkelj) imamo že jasen dokaz, da je selitev eno najnevarnejših obdobij v življenju bele štorklje. Do enakih ugotovitev so prišli tudi v številnih sorodnih raziskavah. Kar 75 % mladih belih štorkelj namreč umre že v prvem letu starosti, velik del smrti pa se zgodi ravno med selitvijo. Za uspešno varstvo te vrste, kot tudi vseh drugih ptic selivk, je zelo pomembno sodelovanje, ki presega državne meje.

Katere evropske države bo v letošnjem poletju obiskala Bela?
Spremljaj jo na interaktivnem zemljevidu.

Zakon EU o obnovi narave – velika priložnost za boj proti podnebni krizi in ohranjanje biodiverzitete

, Novice

Evropska komisija je danes objavila predlog novega zakona o obnovi narave, s katerim bo obnova narave pravno zavezujoča za države članice EU. S sprejetjem tega zakona se degradiranim ekosistemom v EU obeta možnost okrevanja.

Predlog Komisije je velik mejnik – noben zakon na svetu še ni določil pravno zavezujočih ciljev obnove narave na tej ravni. Zakon o obnovi narave je prva pomembna zakonodaja EU s področja ohranjanja biotske raznovrstnosti po Direktivi o habitatih iz leta 1992.

Čeprav predlog Komisije ni popoln, pozivamo k njegovemu takojšnemu sprejetju in izvajanju. Narava, kakršno poznamo, namreč vse hitreje izginja. Nov zakon je velika priložnost, da ta neugoden trend obrnemo. Evropski parlament in Svet EU morata v celoti potrditi pozitivne elemente in nemudoma okrepiti obstoječe slabosti.

Evropski stari gozdovi so med najdragocenejšimi habitati, ki jih imamo. Pomagaj vrniti naše gozdove naravi. Foto: Domen Stanič

 »Ukrepati moramo še preden podnebna kriza in kriza biotske raznovrstnosti popolnoma uideta izpod nadzora. Upoštevati moramo nujnost in poskrbeti, da večina ukrepov obnove ekosistemov ne bo preložena na naslednje desetletje – po letu 2030. Zdajšnje desetletje mora biti prelomna točka, da naravi omogočimo okrevanje, ki ga nujno potrebuje.« je povedala Sabien Leemans, WWF.

Preberi več na BirdLife International

Spoznaj gozdne specialiste: KOCONOGI ČUK

, Novice

Koconogi čuk je majhna vrsta sove, ki je aktivna izključno v nočnem času. Zanj so značilne velike rumene oči in začuden pogled.

Koconogi čuk. Foto: Jure Novak

Naseljuje iglaste gozdove v gorskem svetu, predvsem na nadmorski višini med 600 in 1400 metrov. Najdemo ga tudi v nižje ležečih gozdovih, kjer pa je več plenilcev (denimo kune) in tekmecev, kot je lesna sova, zato si raje izbira gozdove v višjih legah.

Odrasli koconogi čuki so sivo rjave barve z belimi pegami, mladiči pa so bolj čokoladno rjavo obarvani.

Večji del življenja preživijo v samoti, družabni postanejo le v paritveni sezoni, ko je treba poskrbeti za nadaljevanje rodu. Samec takrat poišče ustrezno duplo, kamor nastavi plen in prične s petjem. S tem privabi samico, ki dobro pregleda duplo in če tudi ona le-to prepozna kot ustrezno mesto za gnezdenje, jo tako tudi osvoji.

Koconogega čuka bomo tako našli le tam, kjer je v gozdu dovolj starih dreves z dupli. Taka drevesa so v gospodarjenih gozdovih redka, kar bistveno omejuje razširjenost te zanimive in malo poznane vrste sove.

V okviru projekta Varuhi naravnih gozdov bomo zato na DOPPS s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. Ti gozdovi bodo izvzeti iz gospodarjenja, zato bo v njih tudi več dreves z dupli. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je koconogi čuk.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Varuhi koconogega čuka Adi Smolar, Lorella Flego in Ninna Kozorog. 

Tehnologija za življenje in nadaljnje učinkovito upravljanje naravnih rezervatov

, Novice

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) upravljamo tri naravne rezervate, kjer ohranjamo edinstvena življenjska okolja, kamor se lahko zatečejo številne živalske in rastlinske vrste. Tako pomembno prispevamo k ohranjanju biotske pestrosti, varovanju naravnih in kulturnih virov, kot tudi blaženju podnebnih sprememb.

Za trajnostno upravljanje NR Iški morost uporabljamo orodja Bosch. Foto: Alen Ploj

Ohranjanje naravnih rezervatov od zaposlenih in prostovoljcev DOPPS zahteva veliko spretnosti, občutka za krajino in njene prebivalce, obenem pa tudi ogromno fizičnega dela s čim manjšimi posegi v naravo.

Delo se večinoma izvaja v okolju brez električnih priključkov, zato akumulatorske naprave predstavljajo velik doprinos in pomemben del vzdrževalne opreme, ki med drugim služi za upravljanje z vegetacijo, vodnim režimom in infrastrukturo, kot tudi za izdelovanje gnezdilnic in krmilnic.

Vsakršno dejanje in aktivnost v smeri trajnostnega delovanja in prizadevanja za zmanjšanje ogljičnega odtisa pozdravljajo tudi Robert Bosch d.o.o. Slovenija.

Prepoznali so izjemno delo ter prizadevanja DOPPS in zato društvo podprli z donacijo električnih orodij in naprav blagovne znamke Bosch v višini 6.526,72 eur.

Ob predaji donacije v Naravnem rezervatu Iški morost je Mirsada Kudrič, generalna direktorica podjetij Robert Bosch d.o.o. Hrvaška in Robert Bosch d.o.o. Slovenija, izpostavila pomembno izobraževalno vlogo naravnih rezervatov, potrebo po promociji naravovarstvene in trajnostne rabe naravnih virov ter dodala, da »naš slogan Tehnologija za življenje pomeni, da proizvajamo tehnologijo, ki prispeva k varnosti in kakovosti življenja. Z mislijo na varovanje okolja je vsa naša tehnologija usmerjena k zelenim in obnovljivim virom energije, kar predstavlja naš pozitivni vpliv in pristop k varovanju okolja in živali. Izjemno veseli smo, da lahko združimo moči za skupno dobro in sprejmemo povabilo za sodelovanje v lokalnih društvih in iniciativah.«

Donacijo je sprejel dr. Damijan Denac, direktor DOPPS. Ob tej priložnosti je poudaril pomembnost takšnega sodelovanja za ohranjanje narave. »Obstoj in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter naravnih danosti je izjemnega pomena, saj direktno vpliva na kakovost življenja vseh nas. Glavni cilji pri upravljanju rezervatov so varovanje ogroženih vrst ptic, varstvo narave in izobraževanje. Pri ogromni količini dela, ki zajema košnjo, obrezovanje grmovja, vzdrževanje lesa in podobno potrebujemo raznovrstno orodje in presrečni smo bili, ko ste se v Boschu pozitivno odzvali na našo prošnjo in velikodušno pomagali z donacijo, ki je za nas izjemnega pomena za vzdrževanje rezervatov. V ozadju lahko slišimo petje velikega strnada in naj nam ta melodija odzvanja v zavesti tudi v prihodnje, saj ste s svojo donacijo društvu DOPPS omogočili pticam, da tukaj gnezdijo in se uspešno razmnožujejo.«

Predsednik društva DOPPS Rudolf Tekavčič se je pridružil zahvali in šaljivo dodal, da je Slovenija že zdaj prepredena z orodjem Bosch. Donirano orodje bomo namreč razdelili med vse tri narave rezervate, s katerimi upravljamo – Iški Morost, Škocjanski zatok in Ormoške lagune.

Predaja donacije Bosch v Naravnem rezervatu Iški morost. Foto: Alen Ploj

 

Spoznaj gozdne specialiste: ČRNA ŠTORKLJA

, Novice

Črna in bela štorklja sodita v družino štorkelj Ciconiidae. Na prvi pogled bi rekli, da sta si res zelo podobni – edino v barvi se razlikujeta. Vendar pa se ti dve prečudoviti vrsti med sabo zelo razlikujeta, tako v obnašanju kot v izbiri habitata.

Bela štorklja je zagotovo ena najbolj znamenitih ptic selivk. Širom sveta so znane kot znanilke sreče, pomladi in prinašalke otrok.

Gnezdijo v kulturni krajini, kjer imajo na voljo dovolj vlažnih in trajnih travnikov, bogatih s plenom (dvoživke, žuželke, manjši sesalci). Prilagodile so se na gnezdenje v bližini človekovih bivališč, predvsem na daljnovodnih drogovih, in se človeka ne bojijo. S številnimi ljudmi so vzpostavile tesno vez, saj v bližini njihovih domov gnezdijo že več let zapored. Nekateri domačini tako lahko povedo, da se jim štorklja približa tudi na razdaljo do dveh metrov.

Črna štorklja (levo) in bele štorklja (desno). Foto: Jure Novak in Alen Ploj

Črna štorklja pa je veliko bolj sramežljiva kot njena bližnja sorodnica in za življenje potrebuje mirno okolje. Gnezdi le v gozdovih, ki niso moteni s strani človeka. Človeka se že na daleč izogiba, zato jo tudi redkeje opazimo. Za gnezdenje si izbira odročnejše predele gozdov, predvsem takih, kjer tečejo manjši potoki. Prehranjuje so v plitvih vodah potokov, močvirij, včasih tudi na mokriščih, kjer pleni predvsem ribe. 

Tako kot bele štorklje, se tudi črne vračajo v isto gnezdo, ki pa si ga naredijo na večjem drevesu v mirnem delu gozda.

V Sloveniji gnezdi le 40–60 parov črnih štorkelj. Za obstoj te dragocene vrste pri nas je pomembno ohranjanje mirnih, naravnih gozdov, s starimi velikimi drevesi ter omejevanje človekovih aktivnosti v času njenega razmnoževanja (maj–avgust).

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je črna štorklja.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

 

 

Izšel je priročnik Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK

, Novice

Z namenom razširjanja rezultatov, pridobljenih v okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5, smo pripravili priročnik z naslovom Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK.

V priročniku so predstavljene značilnosti in ekološke potrebe ciljnih vrst ptic kmetijske krajine (pribe, hribskega in poljskega škrjanca) in travniških habitatnih tipov (HT 6410 in HT 6210 (*)), v projektu preizkušene rešitve, tekom projekta pridobljena znanja ter širši učinki teh rešitev na kmetijsko pridelavo, varstvo narave in podnebje.

Priročnik je namenjen predvsem kmetijskim gospodarstvom, pa tudi širši zainteresirani javnosti in je prosto dostopen v digitalni obliki.

Vabljeni k branju!

Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini

 

 

Spoznaj gozdne specialiste: BELOHRBTI DETEL

, Novice

Belohrbti detel (Dendrocopos leucotos) velja za eno najredkejših vrst žoln v Evropi.

Belohrbti detel. Foto: Tomaž Mihelič

Je specialist starih bukovih gozdov, ki v svojem habitatu potrebuje 35-60 m3/ha odmrle lesne mase, kar lahko pomeni 15–25 % celotne lesne zaloge. Kontinent poseljujeta dve podvrsti: leucotos osrednjo, severno in vzhodno Evropo, lilfordi pa gorovja južne Evrope.

Podvrsti se ekološko in morfološko razlikujeta, novejše genetske raziskave pa so pokazale tudi daljšo zgodovinsko izoliranost med obema. Lilfordi je evolucijsko starejša podvrsta, je pa tudi bolj ogrožena, saj je njeno območje razširjenosti omejeno in ponekod fragmentirano.

Belohrbti detel je v Sloveniji zastopan ravno s podvrsto lilfordi, njegova populacija pa je ocenjena na 100-150 gnezdečih parov. Če vemo, da je to specialist bukve, ki je gradnica večine slovenskega gozda, lahko opazimo neverjeten vpliv, ki ga ima gozdarstvo na to vrsto.

Danes naseljuje predvsem stare bukove gozdove, na višjih nadmorskih višinah, kjer so ti zaradi razmeroma težje dostopnosti bolje ohranjeni. Med detli velja za prehranskega specialista, saj se hrani skoraj izključno z ličinkami hroščev, predvsem kozličkov, ki jih najde v mrtvem lesu.

Za preživetje torej nujno potrebuje velike količine odmrlega drevja, prevladovati pa morajo debelejša drevesa.

Belohrbti detel je odličen indikator naravnih gozdov in krovna vrsta, z varstvom katere posredno varujemo tudi druge ogrožene organizme, ki živijo v istem habitatu. Raziskave so pokazale, da ima belohrbti detel zelo velik domači okoliš (ta lahko pokriva tudi več sto hektarjev), za njegovo ohranjanje so zato nujno potrebna večja sklenjena gozdna območja, izvzeta iz vsakršne gospodarske rabe. 

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je belohrbti detel.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Obisk obnovljenih travnikov v Belih Karpatih na Češkem

, Novice

Projektna ekipa. Foto: KIS

Med 25. in 27. majem smo se v sklopu mreženja (akcija E2) odpravili na Češko, in sicer na ogled obnovljenih travnikov v Belih Karpatih na JV države.

Naša gostiteljica je bila gospa Ivana Jongepierová, ki je zaposlena na češki Agenciji za varstvo narave in krajine, hkrati pa kot prostovoljka deluje tudi v nevladni organizaciji, ki upravlja s travniki v Naravnem rezervatu Čertoryje.

Gospa Jongepierová nam je zaupala mnoge podrobnosti iz obnove travnikov, ki nam bodo olajšale delo na naših projektnih območjih: kakšna je najmanjša količina semen, ki so jo uporabili za obnovo in bili zadovoljni z izidom; semena katerih rastlin najuspešneje požanje krtačni stroj; kakšno naj bo razmerje semen trav in zelišč v semenskih mešanicah. Predvsem pa nam je položila na srce, da travniki za obnovo potrebujejo čas in da naj ne bomo presenečeni, če ob koncu našega projekta še ne bodo v takšnem stanju, kot si ga želimo.

Več o našem obisku na Češko si lahko prebereš na www.lifeforseeds.si.

 

Enoletni monitoring ptic na in ob reki Dravi v letu 2021

, Novice

Sezona popisov je za ornitologe na vrhuncu, tudi ob reki Dravi, kjer že leta redno izvajamo popise vodnih ptic in tako spremljamo stanje ptic ob reki Dravi. V letu 2021 smo zaključili leto dni trajajoč monitoring vodnih ptic na Ptujskem jezeru in Ormoškem jezeru, ki smo ga izvajalli v okviru projekta “Naša Drava” na območju LAS Bogastvo podeželja. Ker podatke tekočih popisov še zbiramo smo se odločili, da vam predstavimo rezultate lanskega dela.

mlakarice Foto: Jure Novak

Kako smo preštevali vodne ptice?

Štetja vodnih ptic smo sistematično opravljali v obdobju od začetka oktobra 2020 do konca septembra 2021, torej v neprekinjenem nizu enega leta. Za potrebe spremljanja številčnosti vodnih ptic smo koledarsko leto razdelili na desetdnevne periode (dekade). Koledarsko leto sestoji iz 36 dekad. V tem obdobju smo celovit popis vodnih ptic opravili enkrat v vsaki dekadi. Upoštevali smo tudi naključno zbrane podatke drugih opazovalcev.

Sistematično smo popisovali samo vodne ptice (okvirno predstavniki družin Gaviidae, Podicipedidae, Pelecanidae, Phalacrocoracidae, Ardeidae, Ciconiidae, Threskiornithidae, Anatidae, Rallidae, Gruidae, Haematopodidae, Recurvirostridae, Charadriidae, Scolopacidae, Stercoraridae, Laridae in Sternidae ter vodomec) ter nekatere vrste ujed, vezane na vodne habitate: črnega škarnika, belorepca, rjavega lunja, velikega klinkača in ribjega orla.

Kaj smo ugotovili?

V obdobju monitoringa je bilo na Ptujskem jezeru zabeleženih 91 vrst vodnih ptic, na Ormoškem jezeru 82 vrst in skupaj 99 vrst vodnih ptic.

Pri 11 najštevilnejših vrstah so največja prešteta števila presegla 1000 osebkov. Rečni galeb (max 10.648 os. na prenočišču) je v času spomladanske selitve edini presegel število 10.000 osebkov, rumenonogi galeb v času jesenske selitve pa edini 5000 osebkov (max 6346 os. na prenočišču). Razen omenjenih vrst galebov, so bila še pri naslednjih vrstah največja števila zabeležena na skupinskih prenočiščih: pritlikavi kormoran, mala bela čaplja, zvonec, veliki žagar, sivi galeb in črnomorski galeb. Večina vrst (72) nikdar v obravnavanem obdobju ni presegla 100 osebkov v posamezni dekadi, 51 pa nikdar 10 osebkov in se torej pojavljajo posamič oz. v majhnem številu.

V okviru koledarskega leta je bilo vodnih ptic najmanj v spomladanskih mesecih in zgodnjem poletju (april–avgust), največ pa pozno jeseni in pozimi (september–marec). V celotnem obdobju monitoringa je bilo skupaj največ vodnih ptic preštetih v 31. dekadi (začetek novembra) in sicer 17.659 osebkov, najmanj pa v 15. dekadi (konec maja) in sicer 2530 osebkov.

Vabilo članom k predlaganju kandidatov za organe DOPPS

, Novice

Spoštovane članice in člani,

z letošnjim letom temeljni organi DOPPS zaključujejo z mandatnim obdobjem 2020–2022. Na letošnji skupščini Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki bo predvidoma potekala v septembru, bodo zato v skladu s statutom potekale volitve naslednjih temeljnih organov:

  • predsednika društva,
  • podpredsednika društva,
  • upravnega odbora,
  • nadzornega odbora.

Člani društva imate možnost, da podate predloge možnih kandidatov, ki jih bo nato obravnaval upravni odbor. Za mesto v temeljnih organih lahko kandidirajo le tisti člani društva, ki so pred tem že aktivno sodelovali pri delu društva in pri društvenih projektih in ki so s svojim delom znatno prispevali k uresničevanju poslanstva in dejavnosti društva. Mandat organov traja dve leti.

Člani društva lahko predlog z obrazložitvijo in pisnim soglasjem kandidata podate preko elektronske pošte dopps@dopps.si do 5. junija 2022.

Končni predlog upravnega odbora pred volitvami potrjuje nadzorni odbor, ki je zadolžen za presojo ustreznosti kandidatov glede na določila statuta.

 

S prijaznimi pozdravi,

Rudolf Tekavčič,
predsednik DOPPS

Poročilo BirdLife International: Države Evropske unije niso uspešne pri ohranjanju morskih ptic

, Novice

Na ozemlju Evropske unije gnezdi in/ali prezimuje 67 vrst morskih ptic. Nekatere med njimi so endemične in številne ogrožene. Morske ptice gnezdijo na kopnem, a so zaradi prehranjevanja odvisne od morskega okolja. Žal so njihova bivališča ogrožena tako na kopnem kot na morju.

Na kopnem jih ogrožajo zlasti invazivne tujerodne vrste, ki plenijo njihova jajca in mladiče. Na morju resne grožnje predstavljajo prilov v ribolovno orodje, primanjkljaj hrane zaradi prekomernega ribolova, energetska infrastruktura in onesnaževanje.

Za ohranjanje morskih ptic je ključna zaščita njihovih gnezdečih kolonij ter priobalnih območij in odprtega morja. V kolikor bomo pri tem neuspešni, bodo te ekološko pomembne vrste kmalu zapustile naša morja in nebo.

Foto: Duša Vadnjal

Novo poročilo zveze BirdLife International podaja oceno o tem, do kakšne mere so v 22 obalnih državah Evropske unije, med drugim v Sloveniji, Mednarodno pomembna območja za morske ptice (morska območja IBA) zavarovana kot Posebna varstvena območja (območja SPA) in tako vključena v omrežje Natura 2000.

Posebna varstvena območja predstavljajo del omrežja Natura 2000 in so pomembno orodje za zaščito najpomembnejših bivališč morskih ptic. Eden od ciljev Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je tudi razširitev morskih zavarovanih območij na 30% površine morij v EU. Da bi to dosegli, je treba znatno povečati zavarovana območja, saj je bilo v letu 2019 zavarovanega zgolj 11% morja v EU. Z dopolnitvijo omrežja Natura 2000 ima EU priložnost, da ta cilj tudi doseže.

Poročilo poudarja napredek, ki je bil narejen z razglasitvijo območij SPA v morskem okolju od leta 2014, in izpostavlja vrzeli, ki jih je treba zapolniti, da bi v morskem okolju izpopolnili omrežje Natura 2000 z novimi območji SPA. Poročilo tudi poudarja, da je za doseganje učinkovitega varstva morskih ptic v EU nujna identifikacija in razglasitev novih območij na morju, kot tudi zagotovilo, da bodo vsa območja ustrezno upravljana na osnovi znanstveno utemeljenih varstvenih ciljev in učinkovitega monitoringa. BirdLife International poziva EU države članice, da uporabijo to poročilo kot vodilo za identifikacijo in pravočasno razglasitev pomembnih območij za varstvo ptic ter zagotovijo njihovo ohranitev v evropskih morjih.

V pripravo poročila je bil vključen tudi DOPPS, ki je v preteklih letih vložil veliko truda in resursov v oblikovanje strokovnih predlogov za razglasitev morskih območij SPA. Območja SPA trenutno pokrivajo zgolj 3 % slovenskega morja in le 6 % površine morskih območij IBA, ki so bila predlagana za območja SPA. Slovenija ima že več let pripravljene vse strokovne podlage za razglasitev območja SPA Osrednji Tržaški zaliv za vranjeka, k čemur pa Ministrstvo za okolje in prostor še ni pristopilo. Opustitev te razglasitve je trenutno tudi predmet postopka Evropske komisije za ugotavljanje kršitev evropske zakonodaje s strani Republike Slovenije.  

Celotno poročilo je dostopno tukaj.

 

Petelinji zajtrk (po ornitološko seveda)

, Novice

V soboto (14. 5. 2022) zjutraj je v Bohinju potekal zagotovo najbolj množičen Petelinji zajtrk do sedaj. Pa ne tak, kot si ga predstavlja večina Slovencev, ampak skupni zajtrk vseh petelinarjev, ki so pred tem navsezgodaj sodelovali pri obsežnem popisu divjega petelina. Vsak pravi popis divjega petelina se namreč konča z zasluženim zajtrkom in pogovori s kolegi petelinarji.

Petelinji zajtrk nam je pripravil Žiga Gabrovec, varuh divjega petelina. Foto: Barbara Mihelič

V skupni akciji je bilo popisano celotno območje Jelovice, zaradi velikega števila udeležencev pa smo lahko popisali veliko širše območje, predvsem v Bohinju in na Pokljuki. Poleg prostovoljcev DOPPS, so se nam pridružili še naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka, z Zavoda za gozdove Slovenije in lokalnih lovskih družin.

Poleg popisov ta vikend, so se letos na Jelovici vršili tudi predhodni popisi, rezultati pa kažejo, da je populacija divjega petelina na območju Jelovice še vedno v upadu. Njegova številčnost se je v obdobju zadnjih dvajsetih let prepolovila.

Po zgodnjih popisih je bil v Bohinju organiziran slasten Petelinji zajtrk, ki ga je pripravil varuh divjega petelina Žiga Gabrovec, glavni kuhar pri Žigola in finalist MasterChef Slovenia 2021. Preko videa je udeležence nagovoril Feri Lainšček, avtor istoimenskega romana, po katerem je bil posnet tudi film. Pozdravil je ornitološko različico Petelinjega zajtrka in zaupal izvor tega ponarodelega imena.

Varstveni ornitolog DOPPS Tomaž Mihelič, vodja popisa in dogodka, je ob tem dejal: »Stanje divjega petelina na Jelovici je alarmantno. Vrsta se, kot kaže, vztrajno umika v višje lege, kjer še najde primeren habitat, ki ga predstavljajo stari, svetli iglasti gozdovi s podrastjo borovnice. Vsi skupaj se bomo morali zavzeti za njegovo ohranitev in zato sem vesel, ko vidim preko 50 popisovalcev na Petelinjem zajtrku. Ni nam vseeno za petelina.«

V nadaljevanju nam je predstavil zadnje telemetrične raziskave o divjemu petelinu v Sloveniji in pomembnost ohranjanja naravnih gozdov ter mirnih con za ohranjanje tega dragocenega gozdnega specialista.

Cilj akcije gozdni specialisti je poudariti, da za ohranitev naših najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic potrebujemo več naravi prepuščenih gozdov. V Sloveniji namreč z gradnjo gozdnih prometnic in posledično intenziviranjem gospodarjenja izgubljamo stare, odmaknjene gozdove, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Zato smo na DOPPS pričeli z akcijo zbiranja sredstev za nakup 10 hektarjev gozda, ki ga bomo vrnili naravi. Tako bomo pričeli povečevati površino naravnih gozdov v Sloveniji, s čimer bomo ohranjali dragocene vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane.

Odziv javnosti je zelo razveseljiv, saj smo uspeli zbrati že 25.000 EUR za ciljni nakup gozdov, ki jih bomo prepustili naravi. To pomeni, da smo v dveh mesecih že več kot na polovici zastavljenega cilja.

Po svojih močeh lahko pomaga prav vsak. Informacije o tem najde na spletni strani: www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Kaj storimo če v naravi najdemo ptičjega mladiča

, Novice

V zadnjih dveh tednih se na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije soočamo z veliko telefonskimi klici kaj lahko posamezniki storijo, ko na domačem vrtu ali sprehodu v naravi najdejo ptičjega mladiča.

Mladič cararja. Foto: Eva Žun

Pri številnih pticah ravno sedaj prihaja čas, ko bodo prvi mladiči že zapustili gnezda, vendar še niso sposobni letenja. Na tleh preživijo nekaj dni in v tem času se jim dokončno razvijejo letalna peresa. Starši jim medtem še kar nekaj časa prinašajo hrano in jih s klici opozarjajo na nevarnost.

Najdeni mladiči se tako zdijo nebogljeni, zapuščeni in potrebni pomoči. A največkrat temu ni tako, saj so njihovi starši v bližini in čakajo, da se umaknemo. Le tedaj bodo lahko naprej skrbeli za svoje mladiče. Ker ljudje tem mladičem želijo pomagati, jih vzamejo domov ali pa jih odnesejo v zavetišče. S tem pa dejansko naredijo več škode kot koristi, saj mladičem v ujetništvu nikoli ne moremo nuditi optimalne oskrbe, kakršne so deležni s strani svojih staršev.

Najbolje je, da najdenega mladiča pustimo tam, kjer je, in se čim prej umaknemo. Če ga ogrožajo plenilci (na primer mačke), ga postavimo na varnejše mesto (grm, drevo, živa meja, balkon, okenska polica). Pomembno je, da je to mesto v bližini in dostopno staršem, ki skrbijo za mladiča.

Za nekatere vrste ptic je prednost, da čim prej zapustijo svoje gnezdo. Mnogi ljudje imajo napačno predstavo, da so gnezda varna, prijetna bivališča. Vendar plenilci v resnici pogosto z lahkoto najdejo gnezdo, polno glasnih mladičev, gnezdo pa je lahko za ptice tudi vir parazitarnih okužb. Starši zato mladiče vsak dan pridno hranijo od jutra do večera, da mladiči čim prej odrastejo in zapustijo gnezdo. Ko mladiči gnezdo zapustijo, se razkropijo naokoli, starši pa jih lahko vodijo vsak dan na drugo prenočišče, s čimer povečujejo verjetnost njihovega preživetja. Tudi če plenilec najde enega mladiča, ob tem ne pokonča še vseh ostalih, kot bi se zgodilo, če bi našel polno gnezdo.

14. maj – Svetovni dan ptic selivk

, Novice

Ptice selivke so tiste, ki se zaradi pomankanja hrane (zima, suša) umaknejo v druge kraje.

Približno 19 % vseh vrst ptic na svetu je selivk, odstotek pa je v delih Evrope, kjer imamo izrazite letne čase, še precej višji. Varstvo ptic selivk predstavlja poseben izziv, saj je zanj potrebno čezmejno sodelovanje.

Varstvo na gnezdiščih v Evropi po navadi ne zadostuje, saj pticam pretijo številne grožnje med selitvijo in na prezimovališčih, kjer preživijo zimo. Za učinkovito varstvo ptic selivk je zato izrednega pomena prepoznavanje teh groženj in primerno ukrepanje.

Svetlobno onesnaževanje je ena takšnih groženj.

Ptice selivke zaradi umetne svetlobe zgubljajo orientacijo, kar privede do trkov med nočno selitvijo, hkrati pa umetno podaljševanje dneva povzroča motnje v njihovi »notranji selitveni uri«.

Problematika svetlobnega onesnaževanja je tako resna, da so številna mesta po svetu sprejela drastične ukrepe v času spomladanske in jesenske selitve. Številna zatemnijo ali ugasnejo javno razsvetljavo, privatnim zgradbam pa za to nudijo olajšave in tehnološke rešitve.

Kljub vsemu pa nevarnost svetlobnega onesnaževanja ostaja pereč problem, saj se količina umetne razsvetljave na svetu poveča za 2 % letno.

Kaj lahko sami storimo za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja?

Eden najlažjih ukrepov je, da ugašamo luči, ko jih ne potrebujemo. Svetlobno onesnaževanje, kot tudi vsako drugo onesnaževanje, se lahko zmanjša edino z zavedanjem posameznika, da lahko s svojim načinom življenja odločujoče vpliva na okolje in kvaliteto bivanja.

Se še spomniš naših mladih belih štorkelj –
Bele, Kiki in Rikija?
Spremljaj jih na interaktivnem zemljevidu

Spoznaj gozdne specialiste: MALI MUHAR

, Novice

Mali muhar Ficedula parva je ena izmed najmanjših ptic v Evropi in ena redkih evropskih ptic, ki se vsako jesen odseli na prezimovanje v Indijo, ne pa v Afriko.

Na prvi pogled je samec malega muharja precej podoben taščici, saj ima značilno oranžno obarvano grlo in povečini sivo-rjavo telo. A to je bistveno manjši ptič, ki večino časa preživi dobro skrit v visokih krošnjah listavcev, od koder odmeva njegova melodična pesem. V Sloveniji gnezdi med 100 in 250 parov malega muharja.

Mali muhar. Foto: Jure Novak

Zaman ga bomo iskali v večini slovenskih gozdov, saj je bolj pogost le v nekaterih alpskih dolinah. Naseljuje namreč le stare in vlažne bukove gozdove, z večjo količino odmrlega drevja, kjer najde primerna dupla za gnezdenje. Ravno zaradi tega je vrsta pod udarom intenzivnega gozdarjenja, ki nenehno krči njen življenjski prostor.

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je mali muhar.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Varuha malega muharja sta postala David Rothenberg in David Lindo. 

Spoznaj gozdne specialiste: DIVJI PETELIN

, Novice

Divji petelin Tetrao urogallus je naša največja gozdna kura. Živi v gorskih iglastih ali mešanih gozdovih med 1000 in 1500 nadmorske višine z bogato podrastjo jagodičevja, ki mu predstavlja pomemben prehranski vir.

Divji petelin. Foto: Alen Ploj

Kljub svoji velikosti so samci odlični skrivači in živijo zelo prikrito življenje vse do časa parjenja v aprilu, ko se samci začnejo zbirati na t.i. rastiščih. Na njih s svojim oglašanjem privabljajo druge samce in kokoši. Samci si merijo moč v mnogih pretepih, najmočnejši pa pridobi najugodnejše razkazovalno mesto – na centru rastišča, viden vsem kokošim, ki jih v maju tudi oplodi.

Ker je zelo plah in izjemno občutljiv na vznemirjanje zaradi človekovih aktivnosti v gozdu, lahko že najmanjša motnja ali poseg v njegovo življenjsko okolje ogrozita njegov gnezditveni uspeh.

Odpiranje novih gozdnih prometnic, sečnja dreves, nekontrolirane rekreacijske in športne aktivnosti (pohodništvo, nabiralništvo…) ter vznemirjanje na gnezdiščih so glavni dejavniki ogrožanja te vrste v Sloveniji.

V Sloveniji je populacija divjega petelina ocenjena na 550-600 pojočih samcev in je v upadu. Za obstoj te dragocene vrste pri nas je pomembno ohranjanje mirnih, naravnih gozdov in vzpostavitev gozdnih zavarovanih območij, ki mu omogočajo mir, predvsem v času razmnoževanja.

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je divji petelin.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

S podaljšanjem projekta zagotovljena dodatna sezona gojenja barjanskega okarčka

, Novice

Za projektom PoLJUBA je že četrto leto izvajanja aktivnosti, ki so temeljile na nadaljevanju izvajanja vrstam in habitatnim tipom prilagojene kmetijske prakse na projektnih zemljiščih. S tem so bili zagotovljeni osnovni pogoji za izboljšanje stanja najbolj ogroženih habitatnih tipov in vrst na Ljubljanskem barju. DOPPS izvaja projektne aktivnosti na območju NRIM. 

V lanskem letu je bil projekt podaljšan za 21 mesecev, s čimer je zagotovljena dodatna sezona gojenja in doselitve barjanskega okarčka ter dve dodatni sezoni za izvajanje ukrepov za izboljšanje in obnovo stanja projektnih traviščnih habitatnih tipov in vrst vezanih nanje. Uspešno so zaključena vsa dela za izboljšanje stanja habitata kačjega pastirja koščičnega škratca ter izlov tujerodnih želv na območju Ljubljanskega barja. Na približno 170 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč so se tako izvajali različni naravovarstveni ukrepi.

Nadaljevanje gojenja barjanskega okarčka

Barjanski okarček. Foto: Tatjana Čelik

S ponovno naselitvijo barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost je bila leta 2020 uspešno vzpostavljena nova populacija tega ogroženega metulja, lani pa je bila ta obogatena še z 91 osebki metuljev. V lanskem letu je bil izveden tudi popis velikosti izvorne in ponovno naseljene populacije.

Analiza je pokazala, da je obogatitev izvorne populacije v letu 2020 ublažila tako negativne vplive preteklih škodljivih posegov v habitatu kot morebitni negativni vpliv odvzema oplojenih samic v 2020, saj po treh letih ni bil več zaznan upad velikosti populacije. Vzpodbuden je tudi rezultat popisa velikosti novo osnovane populacije.

V letu 2022 bo po zaslugi projekta, ki je podaljšan vse do konca septembra 2023, izvedena še druga obogatitev novo osnovane populacije.

Zaključena dela za izboljšanje habitata kačjega pastirja koščičnega škratca

Koščični škratec. Foto: Ali Šalamun

Ker za koščičnega škratca eno glavnih groženj predstavlja neustrezno vzdrževanje jarkov, v katerih živijo njegove ličinke ter se ob njih zadržujejo odrasli osebki, je bil večji del aktivnosti namenjen prilagojenemu načinu čiščenja jarkov.

V lanskem letu so bili tako uspešno obnovljeni krajši odseki jarkov, ki zaradi svoje zaraščenosti niso več nudili primernega življenjskega prostora za koščičnega škratca.

Na delih jarkov, kjer se je koščični škratec pojavljal, je bila opravljena košnja ter izvedeno ustrezno redčenje obrežne vegetacije, s čimer je zagotovljena primerna osončenost jarkov.

V okviru projekta je bilo med letoma 2019 in 2021 strojno obnovljenih 6 km jarkov, košnja ter odstranjevanje lesne zarasti pa je bila izvedena na 9 km jarkov.

V Strajanovem bregu se je ponovno pojavil travniški postavnež

V dolini Strajanov breg, ki je zanimiva predvsem zaradi prisotnosti redke orhideje Loeselove grezovke, je bil v lanskem poletju ponovno opažen metulj travniški postavnež. Gre za redkega dnevnega metulja iz družine pisančkov (Nymphalidae), ki je vezan na mokrotne ali suhe ekstenzivne travnike. Najdenih je bilo kar 19 gnezd, ki so sedaj ustrezno označena in tako lahko upamo, da bo Strajanov breg postal zatočišče še ene redke in zavarovane vrste.

Izboljšanje življenjskih pogojev močvirske sklednice

Močvirska sklednica. Foto: KPLB

Najpogostejša tujerodna vrsta želve okrasna gizdavka je z vsemi podvrstami, med katere uvrščamo tudi rdečevratko in rumenovratko, uvrščena na seznam vrst evropske uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.
Zanjo veljajo najstrožji ukrepi, in sicer prepoved prodaje, vnosa v države EU, gojenja, razmnoževanja, prevažanja, nakupovanja, uporabe, izmenjave, posedovanja ali izpusta v okolje. Kljub temu pa želve številni nevestni lastniki spuščajo v naravo, kjer za iste vire tekmuje z našo domorodno vrsto močvirsko sklednico.

Eden pomembnih ukrepov za varovanje močvirske sklednice je tako odstranjevanje tujerodnih želv. V letu 2021 je bilo na projektnem območju odstranjenih sedem tujerodnih želv, skupno jih je bilo tako v zadnjih štirih letih z vršami in vodnimi mrežami iz narave odstranjenih 50, kar bo pomembno vplivalo na izboljšanje življenjskih pogojev močvirske sklednice.

Po novi tematski poti – Poti med jelšami se bomo lahko sprehodili jeseni

Nadaljujejo se tudi dela za vzpostavitev 3-kilometrske tematske poti na Rakovi jelši, v okviru katere bo postavljenih 8 interpretacijskih postaj, ki bodo ozaveščale o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nova Pot med jelšami, ki bi sicer morala svoje prve obiskovalce sprejeti konec lanskega leta, bo zaradi situacije zadnjih dveh let v svoji končni podobi zaživela predvidoma jeseni.

Več o projektu PoLJUBA.

Osnutek strategije društva do leta 2027

, Novice

Na DOPPS-u smo pripravili osnutek strategije društva do leta 2027. Dokument vključuje vizijo in ključne razvojne aktivnosti v obdobju 2022-2027.

Člane društva vabimo, da pregledate osnutek strategije in nam morebitne pripombe sporočite pisno na društveni mail dopps@dopps.si najkasneje do 20.5.2022.

Te bo obravnaval Upravni odbor pri pripravi končne verzije strategije DOPPS za to obdobje, ki bo predstavljena na skupščini.

Hvala!

 

Strategija DOPPS – Osnutek za razpravo

Skupaj bomo naravi vrnili že 3 hektarje gozda

, Novice

V okviru kampanje »Varuhi gozdnih specialistov«, s katero smo pričeli 15. marca 2022, smo dosegli prvi vmesni cilj – zbrali smo 15.000 evrov, kar zadošča za nakup približno treh hektarjev gozda. Končni cilj je zbrati 45.000 evrov za nakup vsaj 10 hektarjev gozda, ki ga bomo podarili oz. vrnili naravi. Vanj ne bomo posegali, prepustili ga bomo naravnemu razvoju in s tem ohranjali gozdne specialiste, kot so belohrbti detel, koconogi čuk, črna štorklja, divji petelin in mali muhar, ter številne druge gozdne organizme.

Nad potekom kampanje smo zelo zadovoljni in veseli nas, da bomo Slovenci naredili pomemben korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov. Akcijo so podprli številni posamezniki kot tudi podjetja. Preseči prvi cilj nam je pomagalo podjetje Bird Buddy in tako se že bližamo naslednjemu cilju, zbrati 30.000 evrov.

Vse več podpore dobivamo tudi iz tujine, kar je veliko priznanje in dokaz, da so naši gozdovi mednarodnega pomena, nujnosti njihovega ohranjanja pa se zavedajo in je v interesu tudi izven naših meja.

Slovenija je v Evropi med najboljšimi v sonaravnem gospodarjenju z gozdovi, vendar imamo kljub temu zelo malo takšnih, kjer se ne gospodari in so popolnoma prepuščeni naravnemu razvoju. Ohranjenega imamo le manj kot 1 % starega, naravnega gozda. Na DOPPS-u želimo ta trend obrniti in ozaveščati o pomenu naravnega gozda. Stari, naravni gozdovi so namreč edini, ki zagotavljajo preživetje mnogim vrstam ptic in drugim gozdnim specialistom, katerih populacije pri nas so ogrožene. Poleg tega imajo ti gozdovi za človeka pomembno izobraževalno, estetsko, kulturno in zgodovinsko vlogo. Nenazadnje pa so naravni gozdovi edini gozdovi, ki res učinkovito prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Po pomenu, ki ga imajo za naravo in za nas same, so neprecenljivi in jih moramo ohranjati.

Akcijo že podpirajo nekateri znani obrazi in ustanove. Pridruži se lahko prav vsak posameznik ali podjetje ter s tem pomaga ohraniti naše naravne gozdove in vrste, ki so od njih odvisne tudi za prihodnje generacije.

Obišči www.gozdnispecialisti.si in spoznaj, kako lahko pomagaš tudi ti.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

 

Usposabljanje za kmetijska gospodarstva in delavnica za strokovnjake na Goričkem

, Novice

V četrtek, 7. aprila 2022 smo v organizaciji E-zavoda in DOPPS na območju Goričkega izvedli usposabljanje za kmetijska gospodarstva in delavnico za strokovnjake s področja kmetijstva in varstva narave.

Na terenu smo si s predstavniki kmetijskih gospodarstev, Univerze v Ljubljani, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, Občine Ormož in Krajinskega parka Goričko ogledali površine dveh kmetijskih gospodarstev, kjer v okviru projekta EIP VIVEK izvajamo ukrepe za varstvo ciljnih vrst kmetijske krajine.

Hribski škrjanec. Foto: Tjaša Pršin

Pričeli smo z ogledom površin, kjer izvajamo ukrep za ohranjanje gnezdečih parov hribskega škrjanca. Vrste tekom ogleda površin sicer nismo zabeležili, smo pa na vrhovih bližnjih dreves opazovali rumenega strnada, eno izmed značilnih vrst ptic kmetijske krajine. Še preden smo ga zagledali, smo lahko prisluhnili njegovemu značilnemu petju, ki je bilo navdih pri ustvarjanju Beethovnove 5. simfonije.
Nadaljevali smo z obiskom površin z izvedenim ukrepom za poljskega škrjanca – v jesenskem času so bile ob setvi ozimnega žita vzpostavljene tri zaplate neposejanih tal, ki jih ptice v času gnezditve uporabljajo predvsem kot razgledišča in prehranjevališča. Ob prihodu na površine smo kmalu zaslišali značilno petje poljskega škrjanca in ptico kasneje večkrat opazovali med svatovskim letom. V daljavi smo nekajkrat slišali tudi čopastega škrjanca.
Ekskurzijo smo zaključili s predstavitvijo in ogledom enega izmed travnikov, ki je pomembno rastišče kukavičevk (HT 6210 (*)). Predstavnika Krajinskega parka Goričko, ki z omenjenim travnikom tudi upravlja, sta nam predstavila pomen varstva in izzive pri upravljanju s travniki na Goričkem, na samem travniku pa nas je razveselilo nekaj najbolj zgodnje cvetočih primerkov orhideje navadne kukavice.

Dogodek je pomembno prispeval k izmenjavi izkušenj in dobrih praks. Veseli smo bili pozitivnega odziva udeležencev, ki kaže na to, da smo na pravi poti k uresničitvi cilja – pripravi in izvedbi ukrepov, ki so sprejemljivi in izvedljivi za kmetijska gospodarstva in bodo prispevali k povečanje biotske pestrosti v kmetijski krajini.

Dogodek je bil izveden s ciljem ogleda dobrih praks in načrtovanja prilagoditve kmetijske prakse in tehnologije na posameznih kmetijskih gospodarstvih. Potekal je v okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5.

Po naravnih ujmah in podlubnikih zdaj slovenske gozdove ogroža še politika

, Novice

Skupaj z organizacijami CIPRA Slovenija, Focus in Umanotera smo Vlado RS pozvali, naj takoj ustavi vse postopke, ki bodo privedli do masovnega poseka gozda, ter odpre široko strokovno in javno razpravo, v okviru katere je treba razrešiti vsa vprašanja in nejasnosti, ki se pojavljajo v zvezi s posekom.

Vlada RS je Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) naložila, naj z družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG) sklene dodatek k pogodbi o upravljanju državnih gozdov, v skladu s katerim bo SiDG na zemljiščih v lasti države, ki so v občinskih prostorskih aktih opredeljena kot kmetijska, posekal gozd in odstranil les. Po tem naj bi MKGP ta zemljišča prenesel na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad). Gre za 60.000 hektarjev gozdov, kar je približno četrtina gozdov v državni lasti, oziroma 5 % vseh slovenskih gozdov.

Obrazložitev vlade ni znana, pojasnilo MKGP pa v nasprotju z vladnim nalogom

Odločitev s strani vlade ni obrazložena. Pravi tako niso javno objavili gradiva, na podlagi katerega je vlada na seji odločala o Dodatku k Pogodbi o upravljanju gozdov v lasti države.[1] MKGP je 8. 4. 2022 na svoji spletni strani objavil pojasnilo,[2] kjer novico o poseku 60.000 hektarjev gozdov označujejo kot zavajajoče in nepreverjene informacije, ki ne odražajo dejstev. Radi bi, da se kmetijskim zemljiščem, ki so zaradi opustitve kmetovanja ali košnje, postala zaraščena in so sedaj v naravi videti kot gozd, »v primeru interesa kmetov, lokalne skupnosti povrne namen za dejansko rabo, kmetovanje«.

Interes kmetov in lokalnih skupnosti evidentno torej še ni bil izražen. Ni jasno, ali sploh obstaja interes na strani Sklada za prevzem teh zemljišč in kakšne so možnosti za njihovo oddajo v nadaljnji zakup kmetom. Znana ni niti primernost teh zemljišč za kmetovanje. Jasen in nedvoumen pa je vladni nalog. Pravi, naj SiDG za gozdna zemljišča v naravi v lasti RS, s katerimi trenutno upravlja, ki pa so po namenski rabi kmetijska zemljišča, pridobi odločbo ZGS za krčitev gozda v kmetijske namene, na podlagi katere bo izvedla sečnjo in spravilo lesa.[3] Vlada se pri zadolžitvi ministra Podgorška za podpis pogodbe ne ozira na izražen interes kmetov in lokalne skupnosti za obdelovanje teh zemljišč, temveč SiDG nalaga krčitev gozda na vseh zemljiščih, ki so po trenutni namenski rabi v občinskih prostorskih aktih kmetijska zemljišča. Torej ne samo na tistih, kjer bi bil pogojno in v prihodnosti izražen interes za obdelovanje.

Odprava zaraščanja je lahko smiselna, če pomembno prispeva k dvigu samooskrbe s hrano

Če je namen krčitev gozda povečanje kmetijskih površin na račun zaraščanja, so krčitve sicer lahko smiselne, je pa nujno potrebno najprej preveriti interes kmetov po obdelavi teh površin.

»Za dvig prehranske samooskrbe se ne ‘brije’ tovrstnih površin kar vse povprek, brez evidentiranih želja po kmetovanju na teh površinah. Veliko bolje se je osredotočiti na zemljišča, ki so v zgodnejših fazah zaraščanja in jih je v Sloveniji veliko. Te površine so očitno primernejše za kmetovanje, zato so bile tudi opuščene kasneje. Poleg tega je strošek ponovne vzpostavitve kmetovanja na teh površinah bistveno manjši od tistih, kjer območja že prerašča gozd. Če želi vlada zares povečati samooskrbo, je to edino logično sosledje,« pravi Tomaž Mihelič iz DOPPS.

Po podatkih iz letnega poročila Sklada za leto 2019 slednji že razpolaga z okoli 8.600 hektarji zemljišč, ki so po dejanski rabi kmetijska in so porasla z grmovjem, gozdnim drevjem ali pa so v zaraščanju. Za dvig samooskrbe bi bilo potrebno najprej za kmetovanje ponovno urediti ta zemljišča, a že za njih očitno ni »interesa na strani kmetov in lokalnih skupnosti«, saj Sklad kljub nizkim letnim zakupninam (od 7,79 do 33,55 evrov na hektar v letu 2020) ta zemljišča težko odda v zakup.

Primernost zemljišč za kmetovanje ni znana

V večini primerov pri teh zemljiščih najverjetneje ne gre za najkvalitetnejšo in lahko dostopno kmetijsko zemljo. Zemljišča, ki se v Sloveniji zaraščajo, so po podatkih Zavoda za gozdove (ZGS) večinoma za kmetijstvo manj primerna zemljišča, npr. odročna zemljišča z velikimi nakloni na hribovitih območji. Najkvalitetnejša ravninska kmetijska zemljišča se v Sloveniji pogosto raje pozidavajo in asfaltirajo in se jih ne pušča v zaraščanje.

»Absurdno je, da vladajoča politika vedno igra na argument dviga prehranske samooskrbe, ko hoče krčiti gozd, ko pa na najkvalitetnejših kmetijskih zemljiščih rastejo lakirnice avtomobilov in diskontne trgovine, pa na ta argument pozabi«, izpostavlja Nina Tome iz Focusa.

Na tem mestu ni zanemarljiv niti podatek, da si Slovenska demokratska stranka že leta prizadeva za ukinitev  Sklada kmetijskih zemljišč in prenosa zemljišč v upravljanje občin.[4]

»Ker so med zemljišči zagotovo tudi taka, ki so zanimiva za pozidavo, lahko na podlagi dosedanjih izkušenj sklepamo, da bo v primeru poseka prišlo do pobud za spremembo namembnosti kmetijske zemlje v stavbno zemljišče, kar bi predstavljalo velik odmik od dviga samooskrbnosti s hrano in dodatno uničevanje okolja ter neprecenljive funkcije gozda«, dodaja Nina Tome.

Ekosistemske storitve gozdov so v času podnebne krize neprecenljive

Gozdovi nam omogočajo življenje. Proizvajajo zrak, ki ga dihamo in iz ozračja odvzemajo ogljikov dioksid. Ohranjajo prst pred vplivi vetrne in vodne erozije ter jo ščitijo pred pregrevanjem.

“Težko je pretiravati s poudarjanjem pomembnosti zaščite gozda pri spopadanju s podnebno krizo in izgubo biotske raznovrstnosti, ki smo jima priča, ter socialnimi funkcijami, ki jih gozdovi predstavljajo za zdravje in kakovostno življenje prebivalcev,” poudarja Renata Karba iz Umanotere.

Slovenija ima dolgo tradicijo trajnostnega upravljanja s svojimi gozdovi, žal pa je ta poteza vlade v popolnem nasprotju s tem in kaže na to, da je skrb za gozdove daleč od prioritet aktualne vlade. 

»MKGP bi za povečanje samooskrbe s hrano v Sloveniji lahko naredilo veliko več s spodbujanjem predvsem ravninskih kmetij, da zmanjšajo obseg živinoreje. S tem bi se za pridelavo rastlinske hrane za ljudi, kjer imamo največji primanjkljaj domače pridelave, sprostila kakovostna kmetijska zemljišča, ki jih zdaj zaseda pridelava krme za živino. Zmanjšanje obsega živinoreje je tudi ključni ukrep za zmanjšanje vpliva slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe,« še dodaja Renata Karba.

V zvezi s posekom okoli 60.000 hektarjev gozdov ni jasno, za katera zemljišča sploh gre, kakšna je sestava in funkcija gozda na teh zemljiščih, kakšne bodo posledice krčitve na stanje gozdov na sploh, niti ni jasno, za kako kvalitetna zemljišča gre z vidika kmetovanja in ali sploh obstaja interes za zakup vseh teh zemljišč.

Zaradi vseh nejasnosti in strahu pred prevlado zasebnih interesov pred interesi Slovenije in njenih prebivalcev, podpisane organizacije Vlado RS pozivamo, naj:

  • takoj ustavi vse postopke masovnega poseka, ki so v teku, in bi lahko škodovali slovenskemu gozdu;
  • odpre strokovno in široko javno razpravo, v okviru katere je treba razrešiti vsa vprašanja in nejasnosti, ki se pojavljajo v zvezi s tem posekom;
  • pri odločanju o poseku upošteva škodo naravnih ujm, ki so gozdove prizadele v zadnjih 8 letih, cilj in nujnost povečanja ponorov CO2 v gozdovih, določenih z Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije in interes na strani Sklada oz. zakupnikov
  • upošteva načelo, da se krči gozd zgolj tam, kjer krčitev lahko pomembno prispeva k dvigu samooskrbe s hrano ter
  • v razreševanje teh vprašanj v prvi vrsti vključi strokovne institucije in civilnodružbene organizacije.

[1] https://www.gov.si/novice/2022-03-24-dnevni-red-119-redne-seje-vlade-republike-slovenije/[2] https://www.gov.si/novice/2022-04-08-pojasnilo-glede-sklenitve-dodatka-za-upravljanje-s-kmetijskimi-zemljisci-v-lasti-republike-slovenije/[3] V sporočilu, ki ga je Vlada RS objavila po svoji 119. redni seji 24. 3. 2022 piše: »Z dodatkom se družba tako zavezuje, da bo za gozdna zemljišča v naravi v lasti RS, s katerimi trenutno upravlja, ki pa so po namenski rabi kmetijska zemljišča, pridobila odločbo Zavoda za gozdove Slovenije za krčitev gozda v kmetijske namene, na podlagi katere bo izvedla sečnjo in spravilo lesa. Po izvedeni krčitvi gozda bo ministrstvo kmetijsko zemljišče v lasti Republike Slovenije preneslo v gospodarjenje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov«. [4] https://www.sds.si/en/node/12593, https://www.sds.si/novica/z-nasimi-ukrepi-bo-krajina-bolj-kmetijska-15180

BirdLife o Strateških načrtih skupne kmetijske politike: ni znakov prehoda k trajnostnemu kmetovanju

, Novice

Nova skupna kmetijska politika Evropske unije za obdobje 2023-2027 naj bi podprla prehod na bolj trajnostni način kmetovanja, med drugim tudi z osredotočanjem na podnebne spremembe in biodiverzitetno krizo. Vendar pa analiza osmih nacionalnih Strateških načrtov, ki so jo opravile partnerske organizacije BirdLife, kaže, da krvavo potrebnih sprememb v načinu kmetovanja, ki bi koristile tako kmetom kot naravi, v prihodnjih letih ni pričakovati.

Analiza Strateških načrtov Avstrije, Cipra, Nemčije, Italije, Nizozemske, Poljske, Slovenije in Španije je pokazala, da se izzivi in težave med državami sicer razlikujejo, vendar pa jih lahko v grobem povzamemo z naslednjimi ugotovitvami:

1. S sredstvi skupne kmetijske politike (dohodkovno vezane podpore, naložbe ter celo nekatere ekosheme in kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi) bomo najverjetneje še naprej podpirali intenzifikacijo kmetijstva, živinorejo in dejavnosti, ki povzročajo okoljsko škodo. To bo imelo velik negativen vpliv na družbo, saj bo denar namesto v obnovo narave odtekal v nadaljevanje financiranja škodljivih praks, kot ugotavlja nedavna raziskava »Financing Our Survival: Building a Nature Positive Economy through Subsidy Reform«.

2. Oslabljena pogojenost ne bo zagotovila ustrezne zaščite voda, mokrišč, šotišč in prostora za naravo na kmetijah. To je posledica nedodelanih pravil EU, številnih dovoljenih odstopanj ter neambicioznih nacionalnih ciljev. Na ta način je pod vprašaj postavljena celotna »zelena arhitektura« ter njena sposobnost zagotavljanja boljšega varstva narave in podnebja.

3. Sheme za podnebje in okolje (ekosheme) večinoma ne bodo prinesle okoljskih koristi, nekatere pa so celo škodljive. Ekosheme so novo orodje tokratne reforme skupne kmetijske politike. Namenjenih naj bi jim bilo 25 % sredstev iz 1. stebra kmetijske politike, in sicer za ukrepe varstva podnebja in okolja. V državah članicah je bilo sicer oblikovanih nekaj dobrih ekoshem, vendar pa so te v večini primerov finančno podhranjene. Večina ekoshem pa se nanaša na ukrepe ozelenitve in druge prakse z vprašljivimi okoljskimi vplivi.

4. Kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi (KOPOP) podpirajo nekatere vsebinsko neustrezne prakse, medtem ko so učinkoviti ukrepi slabo plačani ali pa neprivlačni za kmete. Države članice bodo tudi v prihodnje večinoma vztrajale pri obstoječih KOPOP, namesto da bi jih vsebinsko in finančno prenovile. Tudi med KOPOP najdemo ukrepe z vprašljivimi koristmi za naravo in podnebje, zato se postavlja vprašanje, ali bo 35 % sredstev iz 2. stebra kmetijske politike, ki so namenjena KOPOP, res obrodilo želene sadove.

Ekstenzivni suhi travnik. Foto: Katarina Denac

Slovenski Strateški načrt skupne kmetijske politike

Bolj kot kdajkoli potrebujemo prenovo evropskega sistema kmetovanja. Ne le za izpolnitev zavez iz evropskega zelenega dogovora, strategije Od vil do vilic in Biodiverzitetne strategije, temveč tudi zato, ker nam ob nadaljevanju netrajnostnih kmetijskih praks grozi uničenje agroekosistemov, s tem pa dolgoročna sposobnost pridelave hrane. Časa za ukrepanje ni dosti in Evropa si ne more privoščiti dodatnih pet izgubljenih let. Evropska komisija mora državam članicam poslati jasen signal, da so izboljšave Strateških načrtov pogoj za njihovo odobritev. Izločiti je treba škodljive ukrepe, okrepiti pogojenost in preusmeriti sredstva iz neučinkovitih shem v dejavnosti, ki bodo dejansko prispevale k varstvu narave in podnebja.

IZŠLA JE POMLADNA ŠTEVILKA REVIJE SVET PTIC!

, Novice

Z letošnjo pomladno številko vas vabimo v gozd. V poljudnem članku si preberite o pomenu ohranjanja naravi prepuščenih gozdov. Izvedeli boste kdo so gozdni specialisti in zakaj so ohranjeni gozdovi zanje še posebej pomembni. V mlakah vlažnih gozdov se v pomladnem času odvija žabja svatba plavčkov, ob naslednjem sprehodu skozi gozd pa napnite ušesa in prisluhnite teritorialnemu bobnanju in klicem črne žolne. Z nekaj sreče jo boste morda tudi videli! Najmlajši boste v reviji našli ornitološko uganko in pobarvanko, izkušenejši opazovalci ptic pa se boste lahko preizkusili v prepoznavanju vrst v rubriki Skrivnostna fotografija.

Podali smo se na Aljasko, ki z ledeniki v tisočerih odtenkih turkizne, prostrano pokrajino in mogočno najvišjo goro Združenih držav Amerike, očara prav vsakega, ki jo obišče! Preberite si, kako so na Kočevskem na novo zabeležili pojavljanje naše največje sove, velike uharice in zakaj smo sovo kozačo v pretekli jeseni in zimi pogosto opazovali tudi v naseljih.

Izšel je posodobljen Evropski rdeči seznam ogroženih vrst ptic. Številke iz seznama so zaskrbljujoče – v Evropi upadajo populacije 30 % vrst ptic. Poleg tega raziskovalci ugotavljajo, da zvoki pomladi postajajo vse tišji in manj raznoliki. Oba prispevka nas opozarjata na to, da negativnih sprememb v našem okolju ne moremo in ne smemo ignorirati.

Pogovarjali smo se z Zsoltom Karczo, vodjo Centra za obročkanje ptic na Madžarskem, člani Štajerske sekcije pa so nam predstavili dogodke, ki so jih uspešno organizirali v sodelovanju z drugimi lokalnimi organizacijami in društvi. Obujali smo spomine na zimske prigode in že 26. uspešno izpeljano januarsko štetje vodnih ptic ter ornitološki izlet v Sečoveljske soline.

Na društvu se vedno veliko dogaja, zato vabljeni k pregledu Programa predavanj, izletov in akcij ter novic o delavnicah, zaključenih in potekajočih projektih, popisih in dogodkih DOPPS.

Vse to in še več vas čaka v pomladni številki revije.

Lepo vabljeni k branju!

Tjaša Pršin, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Primanjkuje nam naravi prepuščenih gozdov
  • 12:Spreminjajoči se zvoki pomladi
  • 14: Divja Aljaska – skrivnostna oddaljena dežela
  • 18: V Evropi upadajo populacije 30 % vrst ptic
  • 20: Ohranimo žabjo svatbo v gozdovih
  • 23: Opazovanja kozač v mestih in naseljih
  • 24: Črna žolna
  • 26: Na novo zabeleženo pojavljanje velike uharice na Kočevskem
  • 30: Program DOPPS
  • 34: Skozi Objektiv
  • 36: Pomladna opazovanja v naravi
  • 38: Zsolt Karcza
  • 41: Na Štajerskem sta nas združila gozd in potok
  • 42: Januarsko štetje vodnih ptic 2022
  • 45: Upanje za vrnitev ostaja
  • 46: Naleti ptic v stavbo modne hiše
  • 48: Ornitološki izlet v Sečoveljske soline
  • 54: Novice

PDF revije Svet ptic, leto 2022, letnik 28, številka 01.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 

Mladi ornitologi, pozor!

, Novice

Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi preživeti teden dni v Triglavsem narodnem parku, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko!

Letos bomo v začetku poletnih počitnic v okviru projekta Life for Seeds organizirali že tradicionalni mladinski tabor. Potekal bo na območju Triglavskega narodnega parka, od nedelje 26. junija do nedelje 3. julija 2022. Na taboru bo delovalo 5 skupin, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini boste največ 4 udeleženci. Vsaka skupina se bo lotila raziskovanja določene teme. Poleg bolj poglobljenih bodo delovale tudi skupine za tiste, ki v svet ptic šele vstopate.

Kako se prijaviš na tabor?
Če se želiš udeležiti tabora, nam to čim prej sporoči po elektronski pošti na naslov tilen.basle@dopps.si in poslali ti bomo prijavnico. Prijave zbiramo do 15. maja 2022 oziroma do zapolnitve prostih mest. Za več informacij pokliči na številko 051 636 224 ali piši na zgornji naslov. Več informacij o poteku tabora boste udeleženci prejeli tekom prijave, natančne informacije pa dobrih 14 dni pred pričetkom le tega.