Novice

Zadnje objavljene novice:

Mokrišča za ljudi in naravo

, Novice

2. februarja praznujemo svetovni dan mokrišč. Leta 1971 je bila na ta dan v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o mokriščih, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Konvencija predstavlja temelj varstva in trajnostne rabe mokrišč v najširši definiciji teh ekosistemov.

Mokrišča so med svetovno najpomembnejšimi in istočasno najbolj ogroženimi ekosistemi. V njih živi ali se razmnožuje 40 % vseh živalskih in rastlinskih vrst, številne vrste pa so zaradi izgube mokrišč močno ogrožene. Od leta 1970 smo izgubili že 35 % mokrišč, od leta 1700 pa skoraj 90 %. Z mokrišči izgubljamo tudi številne ekološke funkcije, ki so ključne za dobrobit ljudi.

Pomembno je, da se zavedamo kako pomembna so mokrišča in z njimi upravljamo premišljeno in trajnostjo ter jih obnavljamo. Na to nas opominja tudi slogan letošnje ozaveščevalne kampanje: SPOŠTUJ – UPRAVLJAJ – OBNOVI – VZLJUBI.

Mokrišča izgubljamo predvsem zaradi izsuševanja (drenaž), prekomerne rabe vode, onesnaževanja, prekomernega ribolova in globalnih podnebnih sprememb.

Z njihovo izgubo izgubljamo vsi. Zakaj?

  • Ker so mokrišča »ledvice Zemlje«. Zemlja, rastline in drugi organizmi v močvirjih vodo čistijo in tako zagotavljajo skoraj vso našo pitno vodo.
  • So rezervoar ogljika. Z izsuševanjem mokrišč povečamo izpust toplogrednih plinov v ozračje, ki so sicer skladiščeni v njih.
  • Zagotavljajo poplavno varnost. Vsak kvadratni meter mokrišča absorbira 14.000 l poplavne vode. Tako zmanjšajo obseg poplav in so naš naravni ščit.
  • Reke in potoki prenašajo hranilne snovi. Odgovorni so za njihovo kroženje in vzdržujejo prehranjevalne verigo.
  • So življenjsko okolje 40 % vseh rastlinskih in živalskih vrst.
  • Mokrišča so pomembne selitvene postojanke vodnih ptic.
  • Prispevajo k izboljšanju počutja. Nudijo mesta, kjer preživljamo kvaliteten čas v naravi – se sproščamo in rekreiramo.

»Premišljena in trajnostna raba mokrišč ni le mogoča, vendar je nujna za prihodnost ljudi, kot tudi celotnega planeta. Nadaljnje povzročanje škode tem ekosistemom bo imelo grozne posledice, zato moramo ukrepati zdaj. V njihovo ohranjanje moramo vložiti čas in sredstva, kot tudi svoje srce.« je povedala Martha Rojas Urrego, generalna sekretarka Konvencije o mokriščih.

Mokrišča – poziv k ukrepanju
Obalna mokrišča: na naravni osnovane rešitve (NbS) za izredne vremenske razmere

Dinozavri okoli nas

, Novice

Ni več dvoma – ptice so živi dinozavri. Izsledki novih raziskav kažejo, da so bili dinozavri veliko bolj podobni pticam kot pa plazilcem. Trdni dokazi ne izvirajo le iz fosilnih ostankov kosti in podobnosti v okostju temveč tudi iz fosilnih ostankov mehkih tkiv kot so peresa. Redki fosili so dali vpogled tudi v obnašanje pticam podobnih dinozavrov, ki so razkrili nekatera obnašanja, ki jih opažamo tudi pri današnjih pticah.

Archaeopteryx. Vir: BirdLife International

Ptice so se razvile iz teropodov, podreda dinozavrov, za katere so značilne votle kosti in triprste okončine. Ti pticam podobni dinozavri izvirajo predvsem iz pozne jure in krede.

Predvsem iz obdobja jure je bilo najdenih zelo veliko zanimivih fosilov. Mednje sodita tudi Anchiornis in Archaeopteryx. Anchiornis je imel peruti in tudi noge poraščene z dolgimi peresi. Ta prednik današnjih ptic je imel štiri peruti in jadrale sposobnosti.

Archaeopteryx je ptici podoben dinozaver velikosti krokarja, fosil katerega je bil najden leta 1861 v Nemčiji. Živel je v pozni juri pred 150 milijoni let. Je najstarejši znan fosil, ki ima značilnosti pticam podobnih dinozavrov kot tudi današnjih ptic, zato so go poimenovali tudi praptič. Dr. Cristian Foth, paleontolog, je povedal, da je povsem možno, da je Archaeopteryx lahko letel, vendar pa ni možno določiti ali je bil to že aktiven let ali jadranje.

Drugi pticam sorodni dinozavri so iz pozne krede (pred 100-66 milijoni let). Mednje sodi tudi Velociraptor, katerega podoba ni bila takšna, kot je prikazana v filmu Jurski park, saj je imel telo vsaj deloma prekrito s perjem. V fosilnih ostankih okostja so našli veliko podobnosti z okostji današnjih ptic.

Pticam podobni dinozavri in današnje ptice imajo veliko skupnih značilnosti, med drugimi hojo po dveh nogah, peresa in valjenje jajc, obstaja pa tudi veliko dokazov, da so bili dinozavri toplokrvni. Leteti ali jadrati niso mogli vsi pticam podobni dinozavri, tisti, ki pa so lahko, so leteli na številne različne načine, kar kaže na zgodnje evolucijske poskuse letenja.

Danes ni več dvoma, da so se ptice razvile iz dinozavrov in so tako edini dinozavri, ki so preživeli peto množično izumrtje.

Velociraptor. Vir: BirdLife International.

Kakšne so napovedi za šesto množično izumrtje?

Kot je povedal profesor Roger Benson, paleobiolog, glede na pretekla izumrtja ne moremo napovedati, kakšen obseg bo imelo zdajšnje množično izumiranje, saj je vsako množično izumrtje imelo drugačen vzrok in vzorec.

Smo v obdobju šestega množičnega izumiranja, izumiranja, povzročenega s strani človeka. Med vretenčarji je po letu 1600 izumrlo največ ptičjih vrst, ptice pa danes izumirajo 25-krat hitreje, kot je bilo evolucijsko pričakovano. IUCN navaja, da je izumrlo že 14 % vrst ptic, BirdLife International pa ocenjuje, da izumrtje grozi še 13 % vrst.

Napovedi niso obetavne, so pravzaprav grozljive.

 »Trenutno masovno izumiranje poteka veliko hitreje kot so pretekla. Ljudje lahko s svojim delovanjem do neke mere to spremenimo – vendar moramo pričeti z akcijami.« je povedal Roger Benson.

Več si lahko preberete v novički na BirdLife International.

Razpis za delovno mesto na DOPPS

, Novice

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto varstvenega biologa za projekt LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253). Delo bo obsegalo: komunikacija z lastniki zemljišč na območjih Natura 2000, fitocenološki popisi, določanje rastlinskih vrst, ročno nabiranje in transport semen divjih semenk, delo s krtačnim strojem in ročnim sesalnikom za pobiranje semen, sodelovanje pri obnovi travnikov in terenskih poskusih kalitve shranjenih semen in semenskih mešanic, izobraževalno delo (raziskovalni tabori, naravoslovni dnevi, dnevi odprtih vrat, snemanje videoklipov, delavnice, predavanja, razstave, prispevki za medije ipd.), mreženje s tujimi projekti, iskanje in pregled literature v povezavi z nabiranjem in shranjevanjem semen divjih semenk, priprava protokolov za nabiranje in shranjevanje semen, priprava kart v programih ArcGIS ali QGIS, obdelava podatkov in priprava poročil, priprava povpraševanj za nakupe opreme in naročanje storitev, sodelovanje pri razvoju podatkovne baze za semena in spletnega portala za travnike, vnos terenskih podatkov v bazo in portal, sodelovanje pri oblikovanju kmetijskih ukrepov, čiščenje in embaliranje semen in druga dela.

Kandidat (m/ž) mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije ali agronomije,
  • imeti znanje vsaj enega tujega jezika (prednostno angleščine),
  • imeti vozniški izpit B kategorije,
  • biti samostojen uporabnik programskega orodja Windows in Office (Word, Excel),
  • biti seznanjen s področjem varstva narave,
  • biti samoiniciativen in imeti dobre komunikacijske sposobnosti,
  • obvezno je dobro poznavanje taksonomskega določanja rastlin in določanja rastlinskih združb,
  • imeti mora izkušnje s terenskim delom,
  • zaželene so izkušnje s projektnim delom
  • zaželeno je znanje uporabe katerega od programov za geografsko analizo podatkov (npr. ArcGIS, QGIS)

Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami s področja botanike in fitocenologije.

Kraj zaposlitve: osrednja pisarna v Ljubljani in na terenu po celi Sloveniji. Po dogovoru je možno tudi delo od doma.

Trajanje zaposlitve in začetek dela: Delovno razmerje se sklepa za določen čas (predvidoma za obdobje 1. 3. 2022 – 15. 10. 2025) s polnim delovnim časom in s 6-mesečnim poskusnim delom. Predviden začetek dela je 1. 3. 2022.

Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom in z opisom izpolnjevanja pogojev (vključujoč navedbo morebitnih objavljenih člankov, pisnih priporočil in drugih referenc) pošljite do vključno četrtka, 10. februarja 2022 na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana, s pripisom: »za razpis LIFE for Seeds«, ali na elektronsko pošto vodji projekta Katarini Denac, katarina.denac@dopps.si.

   

#Ptice okoli nas bomo preštevali tudi v letu 2022

, Novice

Tudi letos vas vabimo, da skupaj z nami preštevate ptice okoli naših domov. Podatki o pogostejših vrstah ptic v naseljih so zelo pomembni za njihovo dolgoročno varstvo, vi pa ste naš najboljši popisovalec. Povabite k opazovanju ptic tudi vaše najbližje in spoznajte čudovite ptice, s katerimi si delimo dom.

KAKO LAHKO SODELUJEM V AKCIJI PTICE OKOLI NAS?

Se vam zdi zamisel enkratna, vendar ste skeptični, ker ptic ne poznate dobro? Brez skrbi, za vas smo pripravili nekaj kratkih napotkov in gradiv, ki vam bodo pomagali pri določanju ptic, kot tudi pri beleženju podatkov. Sedaj pa res več ni izgovora, da ne bi skupaj preštevali ptic, kaj ne? Gremo v akcijo!

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2022 potekala od ponedeljka, 24., do nedelje, 30. januarja. V tem tednu si vzemite pol ure časa in opazujte ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma ali šole, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja prek e-obrazca.

Rezultati akcije Ptice okoli nas v letu 2021

Prisrčno vabljeni, da svoje utrinke z opazovanj delite z nami! Prosimo vas, da jih pošljete na ursa.gajsek@dopps.si.

KAJ JE POTREBNO ZA SODELOVANJE?

V okviru akcije Ptice okoli nas lahko opazujete ptice na krmilnici.Foto: Urša Gajšek

Za sodelovanje potrebujete pol ure časa, nekaj dobre volje in priostreno oko in/ali ušesa. Priporočamo tudi uporabo kakšnega priročnika, beležke in daljnogleda, vendar bo tudi brez tega šlo. Vse je odvisno od tega, kako se na sodelovanje pripravite. Prav s tem namenom smo za vas pripravili nekaj pripomočkov, ki vam lahko olajšajo prepoznavanje in beleženje ptic.

Priročnik za prepoznavanje ptic vam omogoča, da s pomočjo ilustracije in kratkega opisa lažje prepoznate ptico, ki jo opazujete. V letu 2016 smo na društvu izdali novo, dopolnjeno izdajo legendarnega malega priročnika Ptice Slovenije. Če ptice opazujete v skupini ali na krmilnici si lahko pomagate s plakatom Ptice okoli nas, kjer so predstavljene vse naše pogostejše vrste ptic.

Ptice Slovenije – mali priročnik (pdf)

Plakat Ptice okoli nas (pdf)

Beležka je osnovni in zelo pomemben pripomoček, saj brez nje hitro pozabimo katere vrste in koliko osebkov smo opazovali. Pomagate si lahko tudi z letakom Ptice okoli nas, kjer so s fotografijami predstavljene naše pogostejše vrste, k njim pa lahko zapištete tudi število opazovanih osebkov, kar vam olajša beleženje podatkov. Elektronsko verzijo najdete na spodnji povezavi, fizični izvod pa si lahko zagotovite v pisarni društva v Ljubljani in Kopru ter na društvenih dogodkih.

Letak Ptice okoli nas (pdf)

KJE LAHKO IZVEM VEČ?

Že ob prvem opazovanju in spoznavanju ptic se vam bo najverjetneje porodilo mnogo vprašanj. Na naši spletni strani smo vam pripravili mnogo vsebin, kjer lahko pobrskate za odgovori. Priporočamo predvsem brskanje po zavihku Opazovanje ptic in Pomagajmo pticam in naravi, kjer najdete tudi zavihek Ptice okoli nas. Veliko odgovorov lahko najdete tudi v društvenih publikacijah, ki so v elektronski obliki dostopne v zavihku Publikacije.

Ptice okoli nas (pdf)

Izlet “Spoznajmo ptice v parku”

V nedeljo 23. januarja 2022 ob 8:30 se lahko udeležite vodenega izleta v Mestnem Parku Maribor, kjer bomo spoznali ptice, ki prebivajo v urbanem okolju in jih lahko srečamo tudi v bližini naših domov. Izlet je posebej primeren za začetnike in vse, ki bi radi obnovili znanje pred akcijo Ptice okoli nas.

Za izlet se obvezno prijavite.

Na dogodku je obvezno spoštovanje takrat veljavnih ukrepov in priporočil NIJZ za omejitev širjenja virusa Covid-19.

Spletno predavanje “Hranjenje ptic pozimi”

Za ogrevanje smo v sredo, 5. januarja 2022, pripravili tudi spletno predavanje z naslovom Hranjenje ptic pozimi. Predavatelj Rok Lobnik je predstavil pogostejše vrste ptic okoli naših domov in ob krmilnici, hkrati pa povedal tudi več o pravilnem hranjenju ptic pozimi.

Vabljeni k ogledu videa (spodaj).

Katere so bile najštevilčnejše #Ptice okoli nas v letu 2021?

, Novice

Zadnji teden januarja 2021 smo že trinajsto leto zapored preštevali ptice, ki se zadržujejo v bližini naših domov. Akcija je ponovno združila več kot 1000 opazovalcev ptic! Vas zanima, katerih ptic je bilo največ?

Najštevilčnejše vrste v zadnjih enajstih letih.

Domači vrabec, siva vrana in poljski vrabec

Najštevilčnejša vrsta je bil ponovno domači vrabec, katerih smo našteli kar 3661. Temu je po številu sledila siva vrana z 2167 opazovanimi osebki in poljski vrabec s 1942 osebki. Vse tri vrste so po številu opazovanih ptic predstavljale kar 38 % vseh opazovanih ptic.

Trem najštevilčnejšim so sledili čižek, velika sinica, domači golob, kos, ščinkavec, plavček in sraka. Skupaj smo našteli kar 20.356 ptic, ki so pripadale 75 različnim vrstam.

Ni presenetljivo, da so domači vrabec, siva vrana in poljski vrabec med najštevilčnejšimi opazovanimi  pticami, saj so v samem vrhu že od vsega začetka izvajanja akcije Ptice okoli nas. Omenjenim vrstam naša bivališča predstavljajo zavetje, vrtovi, zelenice in ulice pa jim nudijo obilo hrane. Hkrati so vse vrste zelo družabne, zaradi česar so v danem okolju še uspešnejše. Več možganov, več znanja, več oči pa več vidi!

Presenečenje pretekle zime je bilo veliko število opazovanih čižkov. Ti so se v akciji Ptice okoli nas prvič zavihteli med 10 najštevilčnejših ptic, končali so na 4. mestu in prehiteli celo velike sinice! Najverjetneje jih je preteklo zimo bilo pri nas resnično nekoliko več, saj so številni obiskovali ptičje krmilnice. Čeprav so za vrsto lahko značilni večji vpadi iz severnih krajev (podobno kot pri pinožah), pa tokrat to težko potrdimo. Morda je šlo le za manjši vpad.

Tekom akcije smo opazovali tudi nekaj redkejših in za letni čas zanimivih vrst. Presenetila so opazovanja vodomca, pivke, krivokljuna, velikega srakoperja, srednjega detla, lesne sove, škorca in celo bele štorklje.

Rezultati akcije Ptice okoli nas v letu 2021 (pdf)

Akcija Ptice okoli nas je v letu 2021 združila 1119 opazovalcev. Še posebej nas veseli, da je med nami veliko otrok, ki se akciji pridružijo v okviru pouka. Letos je bilo takšnih 485 iz 28 različnih osnovnih šol in vrtcev. Ptice so najbolj pridno preštevali v Vrtcu Lenart (168 sodelujočih), Vrtcu Tezno Maribor (42 sodelujočih), Biotehniškem centru Naklo (37 sodelujočih), OŠ  Vincenzo e Diego de Castro Piran, podružnica Lucija (32 sodelujočih) in Šolskem centru Kranj (25 sodelujočih). Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, predvsem pa vzgojiteljem in profesorjem, ki so mlade spodbudili k opazovanju ptic.

Leto 2021 je ponovno zaznamovala pandemija in številni ukrepi za preprečitev širjenja okužb. Kljub temu smo skupaj pokazali, kako je v težkih časih pomemben stik s pticami in naravo. Številne raziskave so namreč pokazale, da nas prisotnost ptic v okolju pomirja in osrečuje.

Ptice bodo okoli nas tudi v letu 2022

Opazovanje ptic je enkratna prostočasna dejavnost, katero lahko izvajamo tudi v neposredni bližini doma. Ker nas zelo zanima, katere (in koliko) ptice opazite pri vas doma, Vas vabimo k sodelovanju v akciji Ptice okoli nas.

Akcija Ptice okoli nas bo v letu 2022 potekala ob ponedeljka, 24. do nedelje, 30. januarja. V tem tednu si morate enkrat vzeti pol ure časa in opazovati ptice na poljubni lokaciji. To je lahko v okolici doma, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opazovanja nam nato sporočite do konca februarja preko e-obrazca, ki ga najdete na spletni strani ptice.si, kjer najdete tudi vse dodatne informacije in gradiva (letak, plakat), ki vam bodo v pomoč pri opazovanju.

Virus aviarne influence ali ptičja gripa

, Novice

Letošnjo zimo smo v Sloveniji ponovno zaznali več primerov prostoživečih ptic, okuženih z virusom aviarne influence oz. ptičje gripe. Več primerov je bilo zaznanih tudi v drugih evropskih državah in drugod po svetu. Kaj je ptičja gripa in zakaj ji namenjamo toliko pozornosti?

Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic, tako prostoživeče kot gojene. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki med pticami, preko njihovih izločkov in preko okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom.

Letošnjo zimo smo bili priča več izbruhom visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 v Izraelu. Poleg množične širitve bolezni pri perutnini je zbolelo in poginilo tudi 5.000 žerjavov v naravnem rezervatu na severu države. Foto: Ayal Margolin

Aviarno influenco (AI) povzročajo virusi influence tipa A. Do sedaj je poznanih 18 podtipov H (H1–H18) in 11 podtipov N (N1–N11).

Pri pticah se okužba z virusom AI pojavi v dveh oblikah – kot visoko patogena aviarna influenca (HPAI), za katero je značilna visoka obolevnost in smrtnost ali kot nizko patogena aviarna influenca (LPAI), pri kateri se pojavijo blagi klinični znaki, smrtnost je nizka, bolezen pa lahko mine tudi neopažena.

Viruse influence tipa A so izolirali iz več kot 100 različnih vrst prostoživečih ptic. V večini primerov je šlo za viruse nizko patogene aviarne influence (LPAI). Največkrat so virusi izolirani pri labodih, goseh, racah, galebih in čigrah. Te vrste ptic v naravi veljajo za rezervoar virusov AI.

Posebno pozornost je pritegnila visoko patogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N1. To je bolezen perutnine, ki se razvije iz milejše oblike (LPAI), ki je pri prostoživečih pticah normalno prisotna že desetletja.

V zadnjih nekaj letih smo bili priča večjim izbruhom H5N1, ki je povzročila veliko smrtnost med perutnino in celo nekaj smrti ljudi, ki so bili v stiku z njo. Do sedaj so bili potrjeni le zelo redki posamezni primeri okužbe človeka zaradi neposrednega stika s prostoživečo ptico.

Aviarna influenca ne predstavlja resne grožnje za zdravje ljudi, vendar previdnost ni odveč, saj se virusi influence zelo hitro spreminjajo.

HPAI se je prvič pojavila leta 1997 na tržnicah v Hong Kongu, ki so jo s hitrimi in drastičnimi ukrepi obvladali. Decembra 2003 pa se je HPAI pojavila vnovič na nenadzorovanih perutninskih farmah v Koreji od koder se je razširila po Aziji in prišla tudi v Evropo. Iz perutnine se je prenesla tudi na prostoživeče ptice. Foto: Tomi Trilar

Aviarna influenca nima večjega negativnega vpliva na populacije prostoživečih ptic, saj so primeri večjih izbruhov v naravi redki. Prostoživeče ptice se z visoko patogeno aviarno influenco H5N1 pogosto okužijo zaradi stika s perutnino.

Za okužbo so še posebej dovzetne vodne ptice, saj se zaradi izgube mokrišč zbirajo v večjem številu na redkih preostalih mokriščih, kar lahko povzroči hiter prenos virusa na večje število ptic. Zaradi plenjenja in konzumacije okuženega plena so za okužbo bolj dovzetne tudi ujede in nekateri oportunisti, kot so vrane in vrabci, ki imajo široko razširjenost.

Dolgo smo ljudje zelo veliko odgovornost za širjenje HPAI pripisovali pticam selivkam, vendar temu ni tako.

Veliko pomembnejšo vlogo pri globalnem širjenju bolezni ima trgovina s perutnino in perutninskimi izdelki, trgovina z eksotičnimi pticami in potovanje ljudi, saj se virus lahko prenaša tudi z obutvijo in obleko. Pri tem je pomembno izpostaviti tudi ilegalno trgovino z eksotičnimi pticami, saj je nenadzorovana in se lahko HPAI zato hitreje razširi.

Za omejitev širjenja virusa aviarne influence je treba upoštevati ukrepe, ki jih je določila Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

V primeru, da najdete poginjene prostoživeče vodne ptice ali opazite množični pogin ptic pokličite Center za obveščanje (112), kjer vas bodo usmerili na dežurnega veterinarja pristojnega Območnega urada Veterinarske uprave RS in s tem omogočite čim hitrejšo ugotovitev vzroka pogina ptic.

IZŠLA JE ZIMSKA ŠTEVILKA REVIJE SVET PTIC

, Novice

»Ni ogrožen samo svet ptic, ogroženo je vse, kar je živega na svetu,« nam v poljudnem članku razloži dr. Davorin Tome. »Dokler ljudje ne bomo razumeli pomena biotske raznovrstnosti, si priznali, da smo z načinom življenja povzročili njeno krizo, dokler ne bomo razumeli nuje po spremembi odnosa do narave, bo naravovarstvo zgolj začaran krog načrtovanih neuspehov.«

V pretresljivem prispevku dr. Ala Vrezca Zadnji smeh smejače pa izvemo, da je od leta 1500 dalje izumrlo 1,3 % vrst ptic, danes pa je na robu izumrtja že 21 % ptic.

Dr. Lovrenc Lipej nam poroča o stanju sredozemske kamene korale. Glede na to, da je posledice podnebnih sprememb, kot so bledenje koral, nemogoče preprečevati, so na Morski biološki postaji smiselno začeli s poskusi ponovne vzpostavitve populacij te vrste.

Pod drobnogledom se je tokrat znašel krekovt, izjemno zanimiva ptičja vrsta čokoladno rjave barve z belimi pikami. Med ornitologi pa predstavljamo predanega veterinarja za prostoživeče vrste ptic. Dr. Jožko Račnik odlično sodeluje s pisarno in člani DOPPS, ko je treba poskrbeti za oslabele ali ranjene ptice.

Ste vedeli, da bomo Evropejci še naprej tolerirali uporabo svinčenega streliva? Spraševali smo se tudi, koliko časa bomo še slišali maloskovikanje v gozdovih severa in ali ptice ponoči res spijo.

Tisti, ki radi potujete, pojdite z Borutom Rubinićem na potep po Osrednji Anatoliji. Vabimo pa vas tudi na sprehod po naši zimski naravi in iskanju znanih in manj znanih ptičjih ter drugih živalskih in rastlinskih vrst. Ob prebiranju strani se lahko načudite spretnosti in zagnanosti članov DOPPS na Ptičarijadi, zagotovo pa vas bo zanimalo dogajanje na Evropskem dnevu opazovanja ptic. Poleg tega so znani rezultati štetja ptic okoli nas in pripravljeni ptujski otoki za novo gnezditveno sezono. Izvedeli boste tudi nekaj skrivnosti o gnezdenju belovratih muharjev ter še mnogo ostalih zanimivih novic društva in pisarne DOPPS.

Vabljeni k branju!
Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Ne samo svet ptic!
  • 12: Osrednja Anatolija
  • 17: Ali ptice ponoči spijo
  • 18: Zadnji smeh smejače
  • 21: Maloskovikanje v gozdovih severa
  • 22: Sredozemska kamena korala
  • 24: Krekovt
  • 26: Bomo Evropejci še naprej tolerirali uporabo svinčenega streliva?
  • 28: Dr. Jožko Račnik
  • 32: Skozi Objektiv
  • 34: Zimska opazovanja v naravi
  • 36: Ptičarijada 2021
  • 38: Evropski dan opazovanja ptic 2021
  • 40: Ptice okoli nas v letu 2021
  • 42: Slovenija – tranzita država tihotapcev ptic?
  • 43: Krater – mestni raj za ptice
  • 44: Ptujski otoki za novo gnezditveno sezono
  • 46: Pri muharjevih
  • 48: Program DOPPS
  • 50: Novice

 
PDF revije Svet ptic, leto 2021, letnik 27, številka 04.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2022

, Novice

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 v okviru štetja sako leto skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišč. Izvedba štetja v tako velikem obsegu ne bi bila mogoča brez velikega vloženega truda množice predanih popisovalcev. Vaš prispevek je zelo dragocen, saj prav vsak sodelujoči prispeva kamenček v mozaik čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto.

Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v letu 2022, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujem za opravljeno delo!

Luka Božič
nacionalni koordinator IWC

Štetje vodnih ptic bo leta 2022 v soboto, 15., in nedeljo, 16. januarja. Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh vodnih telesih po Sloveniji.

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2022 – napotki in kontakti lokalnih koordinatorjev (pdf)
Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2022 – obrazec (pdf)

eVnos – prosimo vas, da ga uporabite!

Izkušnje minulih let kažejo, da se je e-vnos podatkov odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in omogoča hiter pregled podatkov vsem popisovalcem.

eVnos je dostopen na strani: atlas.ptice.si

Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo »IWC – navodila za vnos podatkov«.
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«. Po prijavi si lahko na spletnem portalu ogledate in/ali naložite karte vaših odsekov oz. lokalitet. Karte s seznamom odsekov najdete v zavihku Šifranti/Karte IWC v zgornji vrstici.

Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje. V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si

Prisrčno vabljeni, da svoje utrinke s popisa delite z nami! Prosimo vas, da jih pošljete na ursa.gajsek@dopps.si.

POPIS LOVA PTIC

Leta 2018 smo se na DOPPS v okviru projekta Adriatic Flyway 4, ki ga podpira nemška naravovarstvena fundacija EuroNatur, začeli intenzivno ukvarjati s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji. Več informacij najdete tukaj.

V ta namen želimo med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) zbrati podatke o lovu ptic. Vljudno prosimo vse popisovalce, da so med štetjem pozorni na omenjene dejavnosti.

Zbrane podatke bomo kasneje analizirali in poskušali ugotoviti, če so bile poleg zakonitega lova zabeležene tudi nedovoljene aktivnosti ter ali ima sicer zakonit lov vpliv na vznemirjanje zavarovanih vrst ptic.

Najlepša hvala za vaše sodelovanje!

Tjaša Zagoršek
varstvena ornitologinja

Popis lova ptic-napotki za popis (pdf)
Popis lova ptic-obrazec (pdf)

BOBROSLED

Ljubitelji ptic in ornitologi ste odlični opazovalci ne le ptic ampak vsega živega. Pred nami je IWC, zato vas Inštitut Lutra prijazno prosi, da med popisom ptic spremljate tudi morebitne znake bobrove prisotnosti. Podatki bodo izjemno uporabni za spremljanje stanja razširjenosti bobra ter varstvo narave, h kateremu si prizadevamo vsi ljubitelji narave.

Vabimo vas, da svoja morebitna opažanja bobrove prisotnosti vnesete v aplikacijo Bobrosled. Znaki prisotnosti bobra na terenu so obglodana drevesna debla in veje (bober se pozimi hrani z lubjem), bobrišče (brlog iz vej ali luknja v brežini vodotoka), bobrov jez, bobrove stečine oziroma drče na brežinah, odtisi tac ter živi ali mrtvi osebki. Fotografije s podrobnejšimi opisi znakov bobrove prisotnosti dobite TULE, aplikacijo za vpis prisotnosti pa TUKAJ.

Iskrena hvala za vaše sodelovanje!

Inštitut Lutra

Poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji za leto 2020

, Novice

Izdali smo tretje poročilo o delu na projektu Adriatic Flyway 4: Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti. Poročilo obsega naše delo v letu 2020 na področju boja proti nezakonitemu lovu in ubijanju ptic v Sloveniji.

Skupno smo v letu 2020 v bazo primerov vpisali 134 novih primerov, od tega 55 primerov (41 %) nezakonitega zadrževanja in trgovine s pticami, 44 primerov (33 %) nezakonitega lova z drugimi metodami, 21 primerov (16 %) nezakonitega lova s strelnim orožjem in 13 primerov (10 %) zastrupljanja ptic. Nezakonitega transporta ptic prek državne meje nismo zabeležili.

Zaradi nezakonitega lova in ubijanja je bilo v letu 2020 prizadetih 39 vrst ptic, ki so po Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah zavarovane. Prizadeti sta bili tudi dve vrsti, ki sta po Zakonu o divjadi in lovstvu uvrščeni med lovno divjad, to sta mlakarica Anas platyrhynchos in siva vrana Corvus cornix. V primeru slednjih smo ugotovili, da je lov nanje potekal na območju, kjer po Zakonu o divjadi in lovstvu ni dovoljen, to je na površinah naselij in zaselkov. Prav tako smo v treh primerih ugotovili nezakonito zadrževanje osebkov sive vrane.

Na službe, pristojne za preganjanje tovrstnega kriminala, smo vložili 80 prijav, in sicer le za primere z zadostnimi dokazi ali utemeljenim sumom o nezakonitem ravnanju. Na policijo smo podali 25 prijav, na Inšpektorat RS za okolje in prostor smo poslali 52 prijav in pet prijav smo poslali na Inšpektorat za lovstvo in ribištvo.

Skupno je bilo v letu 2020 nazaj v naravo po uspešni rehabilitaciji izpuščenih 37 osebkov ptic, ki so bile nezakonito ustreljene ali ulovljene in zadrževane v ujetništvu.

Deleži zabeleženih primerov nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji po regijah.

Največ primerov smo v letu 2020 zabeležili v Osrednjeslovenski (32,3 %), Gorenjski (15,8 %), Obalno-kraški (10,5 %) in Podravski regiji (10,5 %), najmanj pa na območju Posavske (1,5 %) in Primorsko-notranjske regije (1,5 %).

Na območju Sežane sta bila v razmiku enega tedna najdena kar dva poškodovana osebka sokola selca (Falco peregrinus).
Pri obeh pticah je rentgensko slikanje pokazalo, da sta bili ptici ustreljeni s puško šibranico, saj je bilo v telesih ptic najdenih več izstrelkov šiber. Za en osebek izstrelki niso bili usodni in je bil a ptica po nekajmesečnem zdravljenju pripravljena za vrnitev v naravo.

Poročilo je v tiskani obliki na voljo v pisarni društva ter v Centru za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok.

Spletna verzija poročila je dostopna na spletni strani StopKrivolov.