Bela se je vrnila v Evropo!

Še nekaj tednov nazaj je izgledalo, da bo Bela poletje preživela v Egiptu ali na Bližnjem vzhodu. Pretekli vikend pa je prečkala Bospor – Bela se je vrnila v Evropo!

Bela in Srečko, Matena na Ljubljanskem barju 2019. Foto: Elektro Ljubljana

Mlado belo štorkljo Belo smo z GPS/GSM sledilno napravo opremili sredi julija 2019. Tako od daleč že tretje leto pozorno spremljamo njeno selitev. Je prva od kar 10 opremljenih mladih belih štorkelj, ki je uspešno premagala vse nevarnosti med selitvijo in na prezimovanju, ter se ji nasmiha možnost gnezditve.

V letošnjem letu še ne bo gnezdila, pričakujemo pa jo kot »obiskovalko«. Najverjetneje bo izkoristila še zadnje leto brez podmladka in raziskovala Evropo. Morda se zbliža z mladim samcem in se preizkusi tudi v gradnji gnezda? Dovolj ugibanj, pridno spremljajmo njene premike in z nekaj sreče nam bo sodobna tehnologija razkrila še kakšno izmed mnogih skrivnosti narave.

Kljub temu, da imamo majhen vzorec podatkov (do zdaj 10 opremljenih belih štorkelj) imamo že jasen dokaz, da je selitev eno najnevarnejših obdobij v življenju bele štorklje. Do enakih ugotovitev so prišli tudi v številnih sorodnih raziskavah. Kar 75 % mladih belih štorkelj namreč umre že v prvem letu starosti, velik del smrti pa se zgodi ravno med selitvijo. Za uspešno varstvo te vrste, kot tudi vseh drugih ptic selivk, je zelo pomembno sodelovanje, ki presega državne meje.

Katere evropske države bo v letošnjem poletju obiskala Bela?
Spremljaj jo na interaktivnem zemljevidu.

Zakon EU o obnovi narave – velika priložnost za boj proti podnebni krizi in ohranjanje biodiverzitete

Evropska komisija je danes objavila predlog novega zakona o obnovi narave, s katerim bo obnova narave pravno zavezujoča za države članice EU. S sprejetjem tega zakona se degradiranim ekosistemom v EU obeta možnost okrevanja.

Predlog Komisije je velik mejnik – noben zakon na svetu še ni določil pravno zavezujočih ciljev obnove narave na tej ravni. Zakon o obnovi narave je prva pomembna zakonodaja EU s področja ohranjanja biotske raznovrstnosti po Direktivi o habitatih iz leta 1992.

Čeprav predlog Komisije ni popoln, pozivamo k njegovemu takojšnemu sprejetju in izvajanju. Narava, kakršno poznamo, namreč vse hitreje izginja. Nov zakon je velika priložnost, da ta neugoden trend obrnemo. Evropski parlament in Svet EU morata v celoti potrditi pozitivne elemente in nemudoma okrepiti obstoječe slabosti.

Evropski stari gozdovi so med najdragocenejšimi habitati, ki jih imamo. Pomagaj vrniti naše gozdove naravi. Foto: Domen Stanič

 »Ukrepati moramo še preden podnebna kriza in kriza biotske raznovrstnosti popolnoma uideta izpod nadzora. Upoštevati moramo nujnost in poskrbeti, da večina ukrepov obnove ekosistemov ne bo preložena na naslednje desetletje – po letu 2030. Zdajšnje desetletje mora biti prelomna točka, da naravi omogočimo okrevanje, ki ga nujno potrebuje.« je povedala Sabien Leemans, WWF.

Preberi več na BirdLife International

Spoznaj gozdne specialiste: KOCONOGI ČUK

Koconogi čuk je majhna vrsta sove, ki je aktivna izključno v nočnem času. Zanj so značilne velike rumene oči in začuden pogled.

Koconogi čuk. Foto: Jure Novak

Naseljuje iglaste gozdove v gorskem svetu, predvsem na nadmorski višini med 600 in 1400 metrov. Najdemo ga tudi v nižje ležečih gozdovih, kjer pa je več plenilcev (denimo kune) in tekmecev, kot je lesna sova, zato si raje izbira gozdove v višjih legah.

Odrasli koconogi čuki so sivo rjave barve z belimi pegami, mladiči pa so bolj čokoladno rjavo obarvani.

Večji del življenja preživijo v samoti, družabni postanejo le v paritveni sezoni, ko je treba poskrbeti za nadaljevanje rodu. Samec takrat poišče ustrezno duplo, kamor nastavi plen in prične s petjem. S tem privabi samico, ki dobro pregleda duplo in če tudi ona le-to prepozna kot ustrezno mesto za gnezdenje, jo tako tudi osvoji.

Koconogega čuka bomo tako našli le tam, kjer je v gozdu dovolj starih dreves z dupli. Taka drevesa so v gospodarjenih gozdovih redka, kar bistveno omejuje razširjenost te zanimive in malo poznane vrste sove.

V okviru projekta Varuhi naravnih gozdov bomo zato na DOPPS s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. Ti gozdovi bodo izvzeti iz gospodarjenja, zato bo v njih tudi več dreves z dupli. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je koconogi čuk.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Varuhi koconogega čuka Adi Smolar, Lorella Flego in Ninna Kozorog. 

Tehnologija za življenje in nadaljnje učinkovito upravljanje naravnih rezervatov

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) upravljamo tri naravne rezervate, kjer ohranjamo edinstvena življenjska okolja, kamor se lahko zatečejo številne živalske in rastlinske vrste. Tako pomembno prispevamo k ohranjanju biotske pestrosti, varovanju naravnih in kulturnih virov, kot tudi blaženju podnebnih sprememb.

Za trajnostno upravljanje NR Iški morost uporabljamo orodja Bosch. Foto: Alen Ploj

Ohranjanje naravnih rezervatov od zaposlenih in prostovoljcev DOPPS zahteva veliko spretnosti, občutka za krajino in njene prebivalce, obenem pa tudi ogromno fizičnega dela s čim manjšimi posegi v naravo.

Delo se večinoma izvaja v okolju brez električnih priključkov, zato akumulatorske naprave predstavljajo velik doprinos in pomemben del vzdrževalne opreme, ki med drugim služi za upravljanje z vegetacijo, vodnim režimom in infrastrukturo, kot tudi za izdelovanje gnezdilnic in krmilnic.

Vsakršno dejanje in aktivnost v smeri trajnostnega delovanja in prizadevanja za zmanjšanje ogljičnega odtisa pozdravljajo tudi Robert Bosch d.o.o. Slovenija.

Prepoznali so izjemno delo ter prizadevanja DOPPS in zato društvo podprli z donacijo električnih orodij in naprav blagovne znamke Bosch v višini 6.526,72 eur.

Ob predaji donacije v Naravnem rezervatu Iški morost je Mirsada Kudrič, generalna direktorica podjetij Robert Bosch d.o.o. Hrvaška in Robert Bosch d.o.o. Slovenija, izpostavila pomembno izobraževalno vlogo naravnih rezervatov, potrebo po promociji naravovarstvene in trajnostne rabe naravnih virov ter dodala, da »naš slogan Tehnologija za življenje pomeni, da proizvajamo tehnologijo, ki prispeva k varnosti in kakovosti življenja. Z mislijo na varovanje okolja je vsa naša tehnologija usmerjena k zelenim in obnovljivim virom energije, kar predstavlja naš pozitivni vpliv in pristop k varovanju okolja in živali. Izjemno veseli smo, da lahko združimo moči za skupno dobro in sprejmemo povabilo za sodelovanje v lokalnih društvih in iniciativah.«

Donacijo je sprejel dr. Damijan Denac, direktor DOPPS. Ob tej priložnosti je poudaril pomembnost takšnega sodelovanja za ohranjanje narave. »Obstoj in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter naravnih danosti je izjemnega pomena, saj direktno vpliva na kakovost življenja vseh nas. Glavni cilji pri upravljanju rezervatov so varovanje ogroženih vrst ptic, varstvo narave in izobraževanje. Pri ogromni količini dela, ki zajema košnjo, obrezovanje grmovja, vzdrževanje lesa in podobno potrebujemo raznovrstno orodje in presrečni smo bili, ko ste se v Boschu pozitivno odzvali na našo prošnjo in velikodušno pomagali z donacijo, ki je za nas izjemnega pomena za vzdrževanje rezervatov. V ozadju lahko slišimo petje velikega strnada in naj nam ta melodija odzvanja v zavesti tudi v prihodnje, saj ste s svojo donacijo društvu DOPPS omogočili pticam, da tukaj gnezdijo in se uspešno razmnožujejo

Predsednik društva DOPPS Rudolf Tekavčič se je pridružil zahvali in šaljivo dodal, da je Slovenija že zdaj prepredena z orodjem Bosch. Donirano orodje bomo namreč razdelili med vse tri narave rezervate, s katerimi upravljamo – Iški Morost, Škocjanski zatok in Ormoške lagune.

Predaja donacije Bosch v Naravnem rezervatu Iški morost. Foto: Alen Ploj

 

Spoznaj gozdne specialiste: ČRNA ŠTORKLJA

Črna in bela štorklja sodita v družino štorkelj Ciconiidae. Na prvi pogled bi rekli, da sta si res zelo podobni – edino v barvi se razlikujeta. Vendar pa se ti dve prečudoviti vrsti med sabo zelo razlikujeta, tako v obnašanju kot v izbiri habitata.

Bela štorklja je zagotovo ena najbolj znamenitih ptic selivk. Širom sveta so znane kot znanilke sreče, pomladi in prinašalke otrok.

Gnezdijo v kulturni krajini, kjer imajo na voljo dovolj vlažnih in trajnih travnikov, bogatih s plenom (dvoživke, žuželke, manjši sesalci). Prilagodile so se na gnezdenje v bližini človekovih bivališč, predvsem na daljnovodnih drogovih, in se človeka ne bojijo. S številnimi ljudmi so vzpostavile tesno vez, saj v bližini njihovih domov gnezdijo že več let zapored. Nekateri domačini tako lahko povedo, da se jim štorklja približa tudi na razdaljo do dveh metrov.

Črna štorklja (levo) in bele štorklja (desno). Foto: Jure Novak in Alen Ploj

Črna štorklja pa je veliko bolj sramežljiva kot njena bližnja sorodnica in za življenje potrebuje mirno okolje. Gnezdi le v gozdovih, ki niso moteni s strani človeka. Človeka se že na daleč izogiba, zato jo tudi redkeje opazimo. Za gnezdenje si izbira odročnejše predele gozdov, predvsem takih, kjer tečejo manjši potoki. Prehranjuje so v plitvih vodah potokov, močvirij, včasih tudi na mokriščih, kjer pleni predvsem ribe. 

Tako kot bele štorklje, se tudi črne vračajo v isto gnezdo, ki pa si ga naredijo na večjem drevesu v mirnem delu gozda.

V Sloveniji gnezdi le 40–60 parov črnih štorkelj. Za obstoj te dragocene vrste pri nas je pomembno ohranjanje mirnih, naravnih gozdov, s starimi velikimi drevesi ter omejevanje človekovih aktivnosti v času njenega razmnoževanja (maj–avgust).

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je črna štorklja.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

 

 

Izšel je priročnik Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK

Z namenom razširjanja rezultatov, pridobljenih v okviru projekta EIP VIVEK, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija iz podukrepa 16.5, smo pripravili priročnik z naslovom Varstvo biodiverzitete v kmetijski krajini – EIP VIVEK.

V priročniku so predstavljene značilnosti in ekološke potrebe ciljnih vrst ptic kmetijske krajine (pribe, hribskega in poljskega škrjanca) in travniških habitatnih tipov (HT 6410 in HT 6210 (*)), v projektu preizkušene rešitve, tekom projekta pridobljena znanja ter širši učinki teh rešitev na kmetijsko pridelavo, varstvo narave in podnebje.

Priročnik je namenjen predvsem kmetijskim gospodarstvom, pa tudi širši zainteresirani javnosti in je prosto dostopen v digitalni obliki.

Vabljeni k branju!

 

 

Spoznaj gozdne specialiste: BELOHRBTI DETEL

Belohrbti detel (Dendrocopos leucotos) velja za eno najredkejših vrst žoln v Evropi.

Belohrbti detel. Foto: Tomaž Mihelič

Je specialist starih bukovih gozdov, ki v svojem habitatu potrebuje 35-60 m3/ha odmrle lesne mase, kar lahko pomeni 15–25 % celotne lesne zaloge. Kontinent poseljujeta dve podvrsti: leucotos osrednjo, severno in vzhodno Evropo, lilfordi pa gorovja južne Evrope.

Podvrsti se ekološko in morfološko razlikujeta, novejše genetske raziskave pa so pokazale tudi daljšo zgodovinsko izoliranost med obema. Lilfordi je evolucijsko starejša podvrsta, je pa tudi bolj ogrožena, saj je njeno območje razširjenosti omejeno in ponekod fragmentirano.

Belohrbti detel je v Sloveniji zastopan ravno s podvrsto lilfordi, njegova populacija pa je ocenjena na 100-150 gnezdečih parov. Če vemo, da je to specialist bukve, ki je gradnica večine slovenskega gozda, lahko opazimo neverjeten vpliv, ki ga ima gozdarstvo na to vrsto.

Danes naseljuje predvsem stare bukove gozdove, na višjih nadmorskih višinah, kjer so ti zaradi razmeroma težje dostopnosti bolje ohranjeni. Med detli velja za prehranskega specialista, saj se hrani skoraj izključno z ličinkami hroščev, predvsem kozličkov, ki jih najde v mrtvem lesu.

Za preživetje torej nujno potrebuje velike količine odmrlega drevja, prevladovati pa morajo debelejša drevesa.

Belohrbti detel je odličen indikator naravnih gozdov in krovna vrsta, z varstvom katere posredno varujemo tudi druge ogrožene organizme, ki živijo v istem habitatu. Raziskave so pokazale, da ima belohrbti detel zelo velik domači okoliš (ta lahko pokriva tudi več sto hektarjev), za njegovo ohranjanje so zato nujno potrebna večja sklenjena gozdna območja, izvzeta iz vsakršne gospodarske rabe. 

Ker nam takih gozdov v Sloveniji bistveno primanjkuje bomo na DOPPS, v okviru projekta Varuhi naravnih gozdov, s pomočjo vseh srčnih varuhov zagotovili večji delež naravi prepuščenih gozdov. S tem bomo naredili korak naprej pri varovanju naših dragocenih gozdov in ohranjali gozdne specialiste, kot je belohrbti detel.

Postani varuh tudi ti in pomagaj našim dragocenim gozdnim specialistom!

Obišči spletno stran www.gozdnispecialisti.si.

Projekt Varuhi naravnih gozdov je financiran v okviru programa Active Citizens Fund.

Obisk obnovljenih travnikov v Belih Karpatih na Češkem

Projektna ekipa. Foto: KIS

Med 25. in 27. majem smo se v sklopu mreženja (akcija E2) odpravili na Češko, in sicer na ogled obnovljenih travnikov v Belih Karpatih na JV države.

Naša gostiteljica je bila gospa Ivana Jongepierová, ki je zaposlena na češki Agenciji za varstvo narave in krajine, hkrati pa kot prostovoljka deluje tudi v nevladni organizaciji, ki upravlja s travniki v Naravnem rezervatu Čertoryje.

Gospa Jongepierová nam je zaupala mnoge podrobnosti iz obnove travnikov, ki nam bodo olajšale delo na naših projektnih območjih: kakšna je najmanjša količina semen, ki so jo uporabili za obnovo in bili zadovoljni z izidom; semena katerih rastlin najuspešneje požanje krtačni stroj; kakšno naj bo razmerje semen trav in zelišč v semenskih mešanicah. Predvsem pa nam je položila na srce, da travniki za obnovo potrebujejo čas in da naj ne bomo presenečeni, če ob koncu našega projekta še ne bodo v takšnem stanju, kot si ga želimo.

Več o našem obisku na Češko si lahko prebereš na www.lifeforseeds.si.

 

Enoletni monitoring ptic na in ob reki Dravi v letu 2021

Sezona popisov je za ornitologe na vrhuncu, tudi ob reki Dravi, kjer že leta redno izvajamo popise vodnih ptic in tako spremljamo stanje ptic ob reki Dravi. V letu 2021 smo zaključili leto dni trajajoč monitoring vodnih ptic na Ptujskem jezeru in Ormoškem jezeru, ki smo ga izvajalli v okviru projekta “Naša Drava” na območju LAS Bogastvo podeželja. Ker podatke tekočih popisov še zbiramo smo se odločili, da vam predstavimo rezultate lanskega dela.

mlakarice Foto: Jure Novak

Kako smo preštevali vodne ptice?

Štetja vodnih ptic smo sistematično opravljali v obdobju od začetka oktobra 2020 do konca septembra 2021, torej v neprekinjenem nizu enega leta. Za potrebe spremljanja številčnosti vodnih ptic smo koledarsko leto razdelili na desetdnevne periode (dekade). Koledarsko leto sestoji iz 36 dekad. V tem obdobju smo celovit popis vodnih ptic opravili enkrat v vsaki dekadi. Upoštevali smo tudi naključno zbrane podatke drugih opazovalcev.

Sistematično smo popisovali samo vodne ptice (okvirno predstavniki družin Gaviidae, Podicipedidae, Pelecanidae, Phalacrocoracidae, Ardeidae, Ciconiidae, Threskiornithidae, Anatidae, Rallidae, Gruidae, Haematopodidae, Recurvirostridae, Charadriidae, Scolopacidae, Stercoraridae, Laridae in Sternidae ter vodomec) ter nekatere vrste ujed, vezane na vodne habitate: črnega škarnika, belorepca, rjavega lunja, velikega klinkača in ribjega orla.

Kaj smo ugotovili?

V obdobju monitoringa je bilo na Ptujskem jezeru zabeleženih 91 vrst vodnih ptic, na Ormoškem jezeru 82 vrst in skupaj 99 vrst vodnih ptic.

Pri 11 najštevilnejših vrstah so največja prešteta števila presegla 1000 osebkov. Rečni galeb (max 10.648 os. na prenočišču) je v času spomladanske selitve edini presegel število 10.000 osebkov, rumenonogi galeb v času jesenske selitve pa edini 5000 osebkov (max 6346 os. na prenočišču). Razen omenjenih vrst galebov, so bila še pri naslednjih vrstah največja števila zabeležena na skupinskih prenočiščih: pritlikavi kormoran, mala bela čaplja, zvonec, veliki žagar, sivi galeb in črnomorski galeb. Večina vrst (72) nikdar v obravnavanem obdobju ni presegla 100 osebkov v posamezni dekadi, 51 pa nikdar 10 osebkov in se torej pojavljajo posamič oz. v majhnem številu.

V okviru koledarskega leta je bilo vodnih ptic najmanj v spomladanskih mesecih in zgodnjem poletju (april–avgust), največ pa pozno jeseni in pozimi (september–marec). V celotnem obdobju monitoringa je bilo skupaj največ vodnih ptic preštetih v 31. dekadi (začetek novembra) in sicer 17.659 osebkov, najmanj pa v 15. dekadi (konec maja) in sicer 2530 osebkov.