Novice

Zadnje objavljene novice:

Virus aviarne influence ali ptičja gripa

, Novice

Letošnjo zimo smo v Sloveniji ponovno zaznali več primerov prostoživečih ptic, okuženih z virusom aviarne influence oz. ptičje gripe. Več primerov je bilo zaznanih tudi v drugih evropskih državah in drugod po svetu. Kaj je ptičja gripa in zakaj ji namenjamo toliko pozornosti?

Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic, tako prostoživeče kot gojene. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki med pticami, preko njihovih izločkov in preko okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom.

Letošnjo zimo smo bili priča več izbruhom visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 v Izraelu. Poleg množične širitve bolezni pri perutnini je zbolelo in poginilo tudi 5.000 žerjavov v naravnem rezervatu na severu države. Foto: Ayal Margolin

Aviarno influenco (AI) povzročajo virusi influence tipa A. Do sedaj je poznanih 18 podtipov H (H1–H18) in 11 podtipov N (N1–N11).

Pri pticah se okužba z virusom AI pojavi v dveh oblikah – kot visoko patogena aviarna influenca (HPAI), za katero je značilna visoka obolevnost in smrtnost ali kot nizko patogena aviarna influenca (LPAI), pri kateri se pojavijo blagi klinični znaki, smrtnost je nizka, bolezen pa lahko mine tudi neopažena.

Viruse influence tipa A so izolirali iz več kot 100 različnih vrst prostoživečih ptic. V večini primerov je šlo za viruse nizko patogene aviarne influence (LPAI). Največkrat so virusi izolirani pri labodih, goseh, racah, galebih in čigrah. Te vrste ptic v naravi veljajo za rezervoar virusov AI.

Posebno pozornost je pritegnila visoko patogena aviarna influenca (HPAI) podtipa H5N1. To je bolezen perutnine, ki se razvije iz milejše oblike (LPAI), ki je pri prostoživečih pticah normalno prisotna že desetletja.

V zadnjih nekaj letih smo bili priča večjim izbruhom H5N1, ki je povzročila veliko smrtnost med perutnino in celo nekaj smrti ljudi, ki so bili v stiku z njo. Do sedaj so bili potrjeni le zelo redki posamezni primeri okužbe človeka zaradi neposrednega stika s prostoživečo ptico.

Aviarna influenca ne predstavlja resne grožnje za zdravje ljudi, vendar previdnost ni odveč, saj se virusi influence zelo hitro spreminjajo.

HPAI se je prvič pojavila leta 1997 na tržnicah v Hong Kongu, ki so jo s hitrimi in drastičnimi ukrepi obvladali. Decembra 2003 pa se je HPAI pojavila vnovič na nenadzorovanih perutninskih farmah v Koreji od koder se je razširila po Aziji in prišla tudi v Evropo. Iz perutnine se je prenesla tudi na prostoživeče ptice. Foto: Tomi Trilar

Aviarna influenca nima večjega negativnega vpliva na populacije prostoživečih ptic, saj so primeri večjih izbruhov v naravi redki. Prostoživeče ptice se z visoko patogeno aviarno influenco H5N1 pogosto okužijo zaradi stika s perutnino.

Za okužbo so še posebej dovzetne vodne ptice, saj se zaradi izgube mokrišč zbirajo v večjem številu na redkih preostalih mokriščih, kar lahko povzroči hiter prenos virusa na večje število ptic. Zaradi plenjenja in konzumacije okuženega plena so za okužbo bolj dovzetne tudi ujede in nekateri oportunisti, kot so vrane in vrabci, ki imajo široko razširjenost.

Dolgo smo ljudje zelo veliko odgovornost za širjenje HPAI pripisovali pticam selivkam, vendar temu ni tako.

Veliko pomembnejšo vlogo pri globalnem širjenju bolezni ima trgovina s perutnino in perutninskimi izdelki, trgovina z eksotičnimi pticami in potovanje ljudi, saj se virus lahko prenaša tudi z obutvijo in obleko. Pri tem je pomembno izpostaviti tudi ilegalno trgovino z eksotičnimi pticami, saj je nenadzorovana in se lahko HPAI zato hitreje razširi.

Za omejitev širjenja virusa aviarne influence je treba upoštevati ukrepe, ki jih je določila Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

V primeru, da najdete poginjene prostoživeče vodne ptice ali opazite množični pogin ptic pokličite Center za obveščanje (112), kjer vas bodo usmerili na dežurnega veterinarja pristojnega Območnega urada Veterinarske uprave RS in s tem omogočite čim hitrejšo ugotovitev vzroka pogina ptic.

IZŠLA JE ZIMSKA ŠTEVILKA REVIJE SVET PTIC

, Novice

»Ni ogrožen samo svet ptic, ogroženo je vse, kar je živega na svetu,« nam v poljudnem članku razloži dr. Davorin Tome. »Dokler ljudje ne bomo razumeli pomena biotske raznovrstnosti, si priznali, da smo z načinom življenja povzročili njeno krizo, dokler ne bomo razumeli nuje po spremembi odnosa do narave, bo naravovarstvo zgolj začaran krog načrtovanih neuspehov.«

V pretresljivem prispevku dr. Ala Vrezca Zadnji smeh smejače pa izvemo, da je od leta 1500 dalje izumrlo 1,3 % vrst ptic, danes pa je na robu izumrtja že 21 % ptic.

Dr. Lovrenc Lipej nam poroča o stanju sredozemske kamene korale. Glede na to, da je posledice podnebnih sprememb, kot so bledenje koral, nemogoče preprečevati, so na Morski biološki postaji smiselno začeli s poskusi ponovne vzpostavitve populacij te vrste.

Pod drobnogledom se je tokrat znašel krekovt, izjemno zanimiva ptičja vrsta čokoladno rjave barve z belimi pikami. Med ornitologi pa predstavljamo predanega veterinarja za prostoživeče vrste ptic. Dr. Jožko Račnik odlično sodeluje s pisarno in člani DOPPS, ko je treba poskrbeti za oslabele ali ranjene ptice.

Ste vedeli, da bomo Evropejci še naprej tolerirali uporabo svinčenega streliva? Spraševali smo se tudi, koliko časa bomo še slišali maloskovikanje v gozdovih severa in ali ptice ponoči res spijo.

Tisti, ki radi potujete, pojdite z Borutom Rubinićem na potep po Osrednji Anatoliji. Vabimo pa vas tudi na sprehod po naši zimski naravi in iskanju znanih in manj znanih ptičjih ter drugih živalskih in rastlinskih vrst. Ob prebiranju strani se lahko načudite spretnosti in zagnanosti članov DOPPS na Ptičarijadi, zagotovo pa vas bo zanimalo dogajanje na Evropskem dnevu opazovanja ptic. Poleg tega so znani rezultati štetja ptic okoli nas in pripravljeni ptujski otoki za novo gnezditveno sezono. Izvedeli boste tudi nekaj skrivnosti o gnezdenju belovratih muharjev ter še mnogo ostalih zanimivih novic društva in pisarne DOPPS.

Vabljeni k branju!
Petra Vrh Vrezec, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Ne samo svet ptic!
  • 12: Osrednja Anatolija
  • 17: Ali ptice ponoči spijo
  • 18: Zadnji smeh smejače
  • 21: Maloskovikanje v gozdovih severa
  • 22: Sredozemska kamena korala
  • 24: Krekovt
  • 26: Bomo Evropejci še naprej tolerirali uporabo svinčenega streliva?
  • 28: Dr. Jožko Račnik
  • 32: Skozi Objektiv
  • 34: Zimska opazovanja v naravi
  • 36: Ptičarijada 2021
  • 38: Evropski dan opazovanja ptic 2021
  • 40: Ptice okoli nas v letu 2021
  • 42: Slovenija – tranzita država tihotapcev ptic?
  • 43: Krater – mestni raj za ptice
  • 44: Ptujski otoki za novo gnezditveno sezono
  • 46: Pri muharjevih
  • 48: Program DOPPS
  • 50: Novice

 
PDF revije Svet ptic, leto 2021, letnik 27, številka 04.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2022

, Novice

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 v okviru štetja sako leto skupaj preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k ohranjanju njihovih populacij in mokrišč. Izvedba štetja v tako velikem obsegu ne bi bila mogoča brez velikega vloženega truda množice predanih popisovalcev. Vaš prispevek je zelo dragocen, saj prav vsak sodelujoči prispeva kamenček v mozaik čez tisoč kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih pregledamo vsako leto.

Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v letu 2022, obenem pa se vsem že vnaprej zahvaljujem za opravljeno delo!

Luka Božič
nacionalni koordinator IWC

Štetje vodnih ptic bo leta 2022 v soboto, 15., in nedeljo, 16. januarja. Vodne ptice bomo tako kot vsako leto šteli na osmih števnih območjih, na vseh vodnih telesih po Sloveniji.

Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2022 – napotki in kontakti lokalnih koordinatorjev (pdf)
Januarsko štetje vodnih ptic v letu 2022 – obrazec (pdf)

eVnos – prosimo vas, da ga uporabite!

Izkušnje minulih let kažejo, da se je e-vnos podatkov odlično obnesel. Je enostaven, obenem pa zmanjšuje možnost napak in omogoča hiter pregled podatkov vsem popisovalcem.

eVnos je dostopen na strani: atlas.ptice.si

Navodila za vnos najdete v razdelku na vrhu strani »O atlasu«, kjer kliknete na povezavo »IWC – navodila za vnos podatkov«.
Navodila za registracijo najdete v razdelku »Prijava«. Po prijavi si lahko na spletnem portalu ogledate in/ali naložite karte vaših odsekov oz. lokalitet. Karte s seznamom odsekov najdete v zavihku Šifranti/Karte IWC v zgornji vrstici.

Za vnos priporočamo uporabo brskalnika Google Chrome ali Mozilla Firefox, odsvetujemo pa Internet Explorer, ker deluje počasneje. V primeru nejasnosti ste dobrodošli na naslovu: tomaz.mihelic@dopps.si

Prisrčno vabljeni, da svoje utrinke s popisa delite z nami! Prosimo vas, da jih pošljete na ursa.gajsek@dopps.si.

POPIS LOVA PTIC

Leta 2018 smo se na DOPPS v okviru projekta Adriatic Flyway 4, ki ga podpira nemška naravovarstvena fundacija EuroNatur, začeli intenzivno ukvarjati s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji. Več informacij najdete tukaj.

V ta namen želimo med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) zbrati podatke o lovu ptic. Vljudno prosimo vse popisovalce, da so med štetjem pozorni na omenjene dejavnosti.

Zbrane podatke bomo kasneje analizirali in poskušali ugotoviti, če so bile poleg zakonitega lova zabeležene tudi nedovoljene aktivnosti ter ali ima sicer zakonit lov vpliv na vznemirjanje zavarovanih vrst ptic.

Najlepša hvala za vaše sodelovanje!

Tjaša Zagoršek
varstvena ornitologinja

Popis lova ptic-napotki za popis (pdf)
Popis lova ptic-obrazec (pdf)

BOBROSLED

Ljubitelji ptic in ornitologi ste odlični opazovalci ne le ptic ampak vsega živega. Pred nami je IWC, zato vas Inštitut Lutra prijazno prosi, da med popisom ptic spremljate tudi morebitne znake bobrove prisotnosti. Podatki bodo izjemno uporabni za spremljanje stanja razširjenosti bobra ter varstvo narave, h kateremu si prizadevamo vsi ljubitelji narave.

Vabimo vas, da svoja morebitna opažanja bobrove prisotnosti vnesete v aplikacijo Bobrosled. Znaki prisotnosti bobra na terenu so obglodana drevesna debla in veje (bober se pozimi hrani z lubjem), bobrišče (brlog iz vej ali luknja v brežini vodotoka), bobrov jez, bobrove stečine oziroma drče na brežinah, odtisi tac ter živi ali mrtvi osebki. Fotografije s podrobnejšimi opisi znakov bobrove prisotnosti dobite TULE, aplikacijo za vpis prisotnosti pa TUKAJ.

Iskrena hvala za vaše sodelovanje!

Inštitut Lutra

Poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji za leto 2020

, Novice

Izdali smo tretje poročilo o delu na projektu Adriatic Flyway 4: Proti nezakonitemu ubijanju ptic na jadranski selitveni poti. Poročilo obsega naše delo v letu 2020 na področju boja proti nezakonitemu lovu in ubijanju ptic v Sloveniji.

Skupno smo v letu 2020 v bazo primerov vpisali 134 novih primerov, od tega 55 primerov (41 %) nezakonitega zadrževanja in trgovine s pticami, 44 primerov (33 %) nezakonitega lova z drugimi metodami, 21 primerov (16 %) nezakonitega lova s strelnim orožjem in 13 primerov (10 %) zastrupljanja ptic. Nezakonitega transporta ptic prek državne meje nismo zabeležili.

Zaradi nezakonitega lova in ubijanja je bilo v letu 2020 prizadetih 39 vrst ptic, ki so po Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah zavarovane. Prizadeti sta bili tudi dve vrsti, ki sta po Zakonu o divjadi in lovstvu uvrščeni med lovno divjad, to sta mlakarica Anas platyrhynchos in siva vrana Corvus cornix. V primeru slednjih smo ugotovili, da je lov nanje potekal na območju, kjer po Zakonu o divjadi in lovstvu ni dovoljen, to je na površinah naselij in zaselkov. Prav tako smo v treh primerih ugotovili nezakonito zadrževanje osebkov sive vrane.

Na službe, pristojne za preganjanje tovrstnega kriminala, smo vložili 80 prijav, in sicer le za primere z zadostnimi dokazi ali utemeljenim sumom o nezakonitem ravnanju. Na policijo smo podali 25 prijav, na Inšpektorat RS za okolje in prostor smo poslali 52 prijav in pet prijav smo poslali na Inšpektorat za lovstvo in ribištvo.

Skupno je bilo v letu 2020 nazaj v naravo po uspešni rehabilitaciji izpuščenih 37 osebkov ptic, ki so bile nezakonito ustreljene ali ulovljene in zadrževane v ujetništvu.

Deleži zabeleženih primerov nezakonitega lova in ubijanja ptic v Sloveniji po regijah.

Največ primerov smo v letu 2020 zabeležili v Osrednjeslovenski (32,3 %), Gorenjski (15,8 %), Obalno-kraški (10,5 %) in Podravski regiji (10,5 %), najmanj pa na območju Posavske (1,5 %) in Primorsko-notranjske regije (1,5 %).

Na območju Sežane sta bila v razmiku enega tedna najdena kar dva poškodovana osebka sokola selca (Falco peregrinus).
Pri obeh pticah je rentgensko slikanje pokazalo, da sta bili ptici ustreljeni s puško šibranico, saj je bilo v telesih ptic najdenih več izstrelkov šiber. Za en osebek izstrelki niso bili usodni in je bil a ptica po nekajmesečnem zdravljenju pripravljena za vrnitev v naravo.

Poročilo je v tiskani obliki na voljo v pisarni društva ter v Centru za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok.

Spletna verzija poročila je dostopna na spletni strani StopKrivolov.

Stališče NVO o Osnutku Poročila o okolju v RS 2021

, Novice

Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji je ključen dokument, s katerim spremljamo stanje narave in okolja ter sledimo izvajanju začrtane državne politike njunega varstva. Ker gre za zelo pomemben dokument, ki daje osnovo za vse nadaljnje delo, ukrepe in usmeritve, spodaj podpisane nevladne organizacije, ki delujemo na področju ohranjanja narave, podajamo v okviru javne razprave skupno stališče o Osnutku Poročila o okolju v Republiki Sloveniji 2021 z dne 19. 11. 2021.

Ugotovili smo, da Osnutek Poročila o okolju v Republiki Sloveniji 2021 ni pripravljen v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (ZON) in Zakonom o varstvu okolja (ZVO), saj ne vključuje vseh zakonsko predpisanih vsebin poročila na področju ohranjanja narave, nekatere vsebine pa zajema le delno.

Osnutek poročila ni skladen najmanj z 2., 3. in 11. točko 107. člena ZVO, saj ne vsebuje podatkov »zlasti o biotski raznovrstnosti in naravnih vrednotah« (2. točka 107. člena ZVO), »ogroženih, varovanih in zavarovanih območjih« (3. točka 107. člena ZVO) ter »izvajanju vseh javnih služb ohranjanja narave« (11. točka 107. člena ZVO). Osnutek poročila tudi ni skladen s 109. členom ZON, saj ne vsebuje poročila o stanju na področju ohranjanja narave, čeprav gre za obvezen sestavni del poročila (1. odstavek 109. člena ZON). Osnutek poročila tako ne vsebuje najmanj »podatkov o stanju rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij in ekosistemov« (1. točka 109. člena ZON) ter »podatkov o stanju na področju varstva naravnih vrednot« (2. točka 109. člena ZON).

Našteto predstavlja umanjkanje ključnih podatkov o stanju biotske raznovrstnosti in sistema varstva naravnih vrednot ter izvajanju vseh javnih služb ohranjanja narave, kar je za nacionalno poročilo nedopustno. Menimo, da dokler Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2021 ne bo vsebovalo vseh zakonsko predpisanih in torej nujnih vsebin, ni primerno za zbiranje predlogov in pripomb nanj. Predlagamo, da Osnutek Poročila o okolju v Republiki Sloveniji 2021 umaknete iz nadaljnje obravnave in ga dopolnite z manjkajočo zakonsko predpisano vsebino s področja ohranjanja narave ter nov osnutek ponovno predložite v javno razpravo. Le tako bo ta izjemno pomemben dokument primeren za nadaljevanje postopka sprejema.

Ker Osnutek Poročila o okolju v Republiki Sloveniji 2021 ni pripravljen v skladu s področnima zakonoma, je kakršnakoli vsebinska presoja trenutno pripravljenega osnutka brezpredmetna.

Skupno stališče nevladnih organizacij s področja ohranjanja narave o Osnutku Poročila o okolju v Republiki Sloveniji 2021 (pdf)

Nevladne organizacije opozarjajo na pomanjkljiv osnutek poročila o okolju (prispevek na MMC, 21. 12. 2021)

POKvarjeni prazniki

, Novice

V 35. členu Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je navedeno, da je uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja. En teden uporabe pirotehnike se sliši malo. Za nekaj lastne zabave pa lahko v tem tednu pokvarimo praznike številnim živalim, ali še huje – jim vzamemo življenje. 

Kako močno pirotehnični izdelki vplivajo na živali je odvisno od vrste pirotehnike, letnega časa in izpostavljenosti, razdalje kot tudi vrste živali ter dovzetnosti te na efekte, ki spremljajo pirotehniko. Na njih negativno vplivajo tako svetlobni kot zvočni efekti pirotehnike, izpostavljene pa so lahko tudi udarnemu valu eksplozije, ki jih direktno poškoduje.

Svetlobni dražljaji pirotehnike morda nekoliko manj negativno vplivajo na ptice, predvsem na daljše razdalje, ko je pridruženi zvok manj slišen. Če pa je ptica bliže, jo svetlobni dražljaj močno preseneti in preplaši tudi brez kakršnega koli pridruženega zvoka. Ognjemeta ptice ne dojemajo enako kot poletnih neviht, saj so v nasprotju z nevihtami nepredvidljivi. Zaradi počasnejšega nastanka in spremljajočega padca tlaka lahko ptice nevihte predvidijo.  

Ptice se prilagodijo na stalo prisotne zvoke, ki jih s svojim delovanjem v okolje vnašamo ljudje. Na zvočne efekte pirotehnike pa se ne morejo prilagoditi, saj so nenadni in nepredvidljivi. Povezujejo jih lahko tudi s streli lovcev. V strahu za preživetje doživljajo močan stres in paniko.

Ugotovili so, da so na zvočne efekte pirotehnike še posebej občutljive vodne ptice. V Sloveniji prezimujejo številne bolj ali manj ogrožene vodne ptice. Vznemirjanje teh ima izjemno negativne posledice, saj po nepotrebnem porabljajo energijo, ki jo kopičijo za naporno pot nazaj na svoja gnezdišča.

Pozimi se mnoge ptice pomaknejo bližje človeku in v mestna središča, številne tudi prenočujejo na ogromnih skupinskih prenočiščih. V tem času lahko ognjemet povzroči preplah in privede do pogina večjega števila ptic. Uporaba pirotehničnih sredstev splaši ogromne jate spečih ptic, ki se v zmedi zaletijo v predmete, ki jih v temi ne vidijo (okna, žice, veje, stebre).


Radarska slika prikazuje »eksplozijo ptic« v Herwijnenu na Nizozemskem ob vstopu v leto 2018.
Bodite pozorni na dogajanje na animaciji takoj po polnoči. Rdeče, zeleno, rumena »eksplozija« so jate ptic, ki so se tik pa začetku ognjemetov močno preplašile in vse panično poletele.
Zaradi novoletnih ognjemetov vsako leto umre več tisoč ptic.
Januarja 2021 so v Italiji poročali o pravem »masakerju«. Tla ulic v bližini železniške postaje v Rimu je prvega januarja prekrilo več sto mrtvih ptic, večinoma škorcev.

Ognjemet ne pokvari praznikov le pticam in drugim divjim živalim. Stres povzroča tudi številnim ljubljenčkom, ki se zaradi ognjemetnega »kaosa« močno preplašijo in lahko posledično pobegnejo v iskanju varne, mirne lokacije. Večini ljudem najljubši božični in novoletni prazniki so našim ljubljenčkom najbolj stresni.

Z uporabo pirotehničnih izdelkov po nepotrebnem ogrozimo tudi zdravje in življenje ljudi. Znani so primeri poškodb zaradi eksplozije in vžigi stanovanjskih in drugih objektov.

Za doseganje različnih efektov se pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki se pri eksploziji silovito sprostijo v zrak v obliki plinastih reakcijskih produktov in nanodelcev.

Posledica je močno onesnažen zrak in zdravstveno tveganje za ljudi. Zaradi svoje majhnosti lahko nanodelci v zraku ostanejo tudi več tednov. Z vdihavanjem prodrejo globoko v pljuča in skozi sluznico pljuč v krvni obtok. Raznesejo se po celem telesu in lahko povzročijo različna vnetja ter poškodbe celičnih struktur.

Praznično vzdušje si lahko pričaramo tudi brez uporabe pirotehnike.

Tako bomo polepšali praznike mnogim prebivalcem, katerim hrup in onesnaževanje zraka ne pričara prazničnega vzdušja, pa naj si bodo to ljudje ali živali.

Je to res bela vrana?

, Novice

Včasih v naravi opazimo belo ali za vrsto neznačilno obarvano ptico. Kako je to mogoče?

Gre za redke genske bolezni albinizem, levcizem in melanizem, ki prizadenejo tako sesalce kot ptice. Razlog za neznačilno obarvanje živali je pomankanje ali višek pigmenta melanina.

Albinizem

Za albinizem je značilno pomankanje pigmenta melanina, ki daje barvo koži, lasem, dlaki in perju.

Perje albino ptic je običajno popolnoma belo, redko imajo še oranžna ali rumena peresa. Za rumeno ali oranžno obarvanje peres so odgovorni pigmenti karotenoidi, ki so lahko pri albino osebkih še vedno prisotni.

Glavna prepoznavna značilnost albino osebkov so rdeče ali roza obarvane oči – melanin namreč daje barvo tudi očem, zaradi njegovega pomankanja, pa se skozi oči vidijo žile.

Normalno obarvan zelenec (levo) in albino zelenec (desno). Foto: Urša Gajšek in Katarina Doberšek

Levcizem

Manj znana genska bolezen je levcizem, ki lahko na prvi pogled izgleda enako kot albinizem. Pri tej bolezni ne gre le za pomankanje melanina, temveč tudi drugih pigmentov. V nasprotju z albinizmom, pomankanje pigmentov pri levcizmu ni popolno, zato ptice niso čisto bele in imajo normalno ali modro obarvane oči.

Levcistične ptice so svetleje obarvane kot običajno. Lahko so blede barve z rahlim odtenkom svojih običajnih barv, lahko pa so tudi delno obarvane z belimi predeli po celotnem telesu. Levcizem običajno prizadene temna peresa, zato so ptice pogosto bele z rdečimi, oranžnimi ali rumenimi peresi.

Normalno obarvana siva vrana (levo) in levcistična siva vrana v družbi dveh normalno obarvanih (desno). Foto: Alen Ploj in Omer Šabić

Melanizem

Melanistični osebki imajo več pigmenta melanina, kot je običajno, zato so temneje obarvani. Odvisno od koncentracije in razporeditve posamezne oblike melanina (evmelanina in feomelanina) je lahko perje melanističnih ptic od črno, temno sivo ali rjavo  (pri visoki koncentraciji evmelanina) do rdečkasto rjavo ali bledo rjavkasto rumeno (pri visoki koncentraciji feomelanina) obarvano. Različno obarvanost melanističnih osebkov lahko opazujemo predvsem pri domačih golobih.

Normalno obarvana kozača (levo) in melanistična kozača (desno). Foto: Domen Stanič

Ali albinizem, levcizem in melanizem vplivajo na zmožnost preživetja ptic?

Albinizem in levcizem negativno vplivata na preživetje ptic, še posebej albinizem, kjer je pomanjkanje melanina večje.

Obarvanost perja je ena od strategij preživetja ptic in omogoča, da se ptica čim bolje zlije z okolico. Brez značilne obarvanosti perja ptica izstopa, zato jo plenilci lažje opazijo. Mislili bi si, da imajo albino in levcistični osebki zaradi belo ali svetleje obarvanega perja prednost vsaj pozimi, ko tla prekrije snežna odeja, vendar je tu še več negativnih posledic pomankanja melanina. Belo perje odbija toploto in posledično jo ptica težje ohranja, kar zmanjša možnost preživetja, še posebej ko se temperature spustijo pod ledišče. Perje albino osebkov je tudi šibkejše in se čez čas obrabi in zlomi. Ptice s pomankanjem melanina so ravno tako bolj izpostavljene UV- žarkom, saj je melanin pigment, ki jih ščiti pred njimi.

Težave zaradi drugačne obarvanosti perja nastopijo tudi v paritveni sezoni, sej je pri mnogih vrstah ptic barva perja zelo pomembna pri prepoznavi in izbiri partnerja.

Ptice imajo zelo dober vid in je za njihovo preživetje bistven. Albino osebki imajo slabši vid, zato jih večina pogine že takoj ko poletijo. Levcistični osebki imajo s tega vidika nekoliko več možnosti za preživetje, saj še imajo normalen vid.

V nasprotju z albinizmom in levcizmom, melanizem nima negativnega vpliva na preživetje. V nekaterih raziskavah so celo ugotovili, da lahko imajo melanistični osebki boljše preživetje kot normalno obarvani. Opazili so spremembe v obnašanju in fizioloških značilnosti melanističnih osebkov, ki kažejo, da so manj dovzetni na stres, bolj agresivni in se razlikujejo v metabolizmu.

Melanistični osebki domačih golobov imajo morda zaradi teh lastnosti več možnosti za preživetje v stresnih okoljih kot normalno obarvani, zato jih večkrat opazimo v mestih, kot na podeželju.

Vse tri genske bolezni so redke, pogosteje pa v naravi opazimo melanistične osebke, saj imajo zaradi številnih posledic pomankanja melanina albino in levcistični osebki slabše preživetje.

LUSH priskočil na pomoč navadnim čigram in rečnim galebom

, Novice

Navadna čigra in rečni galeb sta vrsti, ki za gnezdenje potrebujeta gola tla ob večjih vodnih telesih. Za nastajanje golih tal je odgovorna naravna rečna dinamika, ki z vsakoletnimi poplavami poskrbi, da se ta tekom sezone ne zarastejo. Zaradi regulacije rek je ta naravni proces okrnjen, prodišč pa je vse manj. Letos je številnim prostovoljcem, ki že leta vzdržujejo gnezdišča za navadno čigro in rečnega galeba, na pomoč priskočilo tudi podjetje LUSH.

Brez pomoči človeka bi navadne čigre in rečni galebi ob reki Dravi izumrle. Ker voda na jezeru ne poplavlja, se vse gole površine hitro zarastejo. Leta 1980 so ornitologi na majhnem otoku sredi Ptujskega jezera izvedli prvo akcijo odstranjevanja zarasti, na pobudo DOPPS pa je bil leta 2004 izdelan velik gnezditveni otok, kateremu sta se leta 2014 pridružila še dva. Otoke vsako leto kosimo jeseni, ko ptic na otoku več ni. V iskanju trajnejše rešitve smo na manjši del otoka leta 2019 nasuli borovo lubje, ki preprečujejo rast vegetacije. Rešitev se je obnesla!

Za nadaljnje ohranjanje navadne čigre in rečnega galeba je ob vsakoletni košnji potrebno tudi nasutje borovega lubja. S podporo podjetja LUSH nam je to letos uspelo in tako smo gnezdišče na Ptujskem jezeru še dodatno izboljšali!

V okviru projekta »Ohranimo ogroženo navadno čigro in rečnega galeba na Dravi« smo letošnjo jesen izvedli tri delovne akcije. Najprej smo 25. septembra pokosili in ročno odstranili vso vegetacijo z otokov. Na pokošeno površino smo 12. in 23. novembra položili geotekstil, na geotekstil pa sekance v debelini 15 cm. Z borovim lubjem je sedaj pokrit večji del »Novega otoka«

Projekt bo neposredno pomagal ogroženim vrstam ptic, kot so navadna čigra, rečni in črnoglavi galeb. Zasedenost gnezdišča bo pokazala, kako dobro smo opravili svoje delo, zato nestrpno zremo v pomlad in jih pričakujemo!

Iskreno hvala LUSH-u, ki je omogočil nakup borovega lubja, hkrati pa zahvala vsem prostovoljcem, ki so pomagali čigram in galebom urediti dom!

Povečali smo upravljavske površine Naravnega rezervata Ormoške lagune

, Novice

Naravni rezervat Ormoške lagune meri nekaj več kot 66 ha in je v lasti ter upravljanju DOPPS. Sestavlja ga šest lagun, pašniki, nekaj travnikov in gozd. Pri vzdrževanju odprtih površin nam pomaga čreda bivolov.

Na začetku decembra smo upravljavske površine z nakupom parcele ob južni meji rezervata povečali za 1,09 ha.

Gre za parcelo, ki je bila do sedaj v njivski rabi, v projektu LIFE FOR SEEDS pa jo bomo s pomočjo zelenega mulča in semenskih mešanic, požetih na nasipih Ptujskega jezera, spremenili v vrstno bogat travnik.

Nova parcela v NROL. Foto: Damijan Denac

V Sloveniji so izkušnje z renaturacijami njiv v travnike izjemno skope, tako da bomo na tem področju vsekakor “orali ledino”.

S travnikom bomo tudi po izteku projekta upravljali na način, ki bo upošteval ekološke potrebe vrst na njem – to v grobem pomeni, da ga ne bomo gnojili, kosili pa enkrat ali največ dvakrat letno. Krmo bomo uporabili za zimsko hranjenje bivolov.

Obnova travnika se bo pričela predvidoma poleti 2022.

Parcela je bila kupljena v okviru projekta LIFE FOR SEEDS (LIFE20 NAT/SI/000253), ki ga sofinancirata Evropska unija iz programa LIFE in Sigrid Rausing Trust.