Prisrčno vabljeni na ogled razstave Semena za življenje, ki je nastala v okviru projekta LIFE FOR SEEDS.
Otvoritev bo v četrtek, 7. septembra 2023, ob 18. uri na Titovem trgu v Postojni.
Organizirano bo tudi kratko vodenje po razstavi, pogostitev in otroška delavnica o semenih.
Na Rakovi jelši v Ljubljani je zaživela nova 3 kilometrska tematska pot – Pot med jelšami, ki obiskovalce popelje po mozaiku travnikov, njiv, mejic in jarkov. Na njej obiskovalci lahko spoznajo življenje nekaterih značilnih, a vedno bolj ogroženih prebivalcev Ljubljanskega barja, kot so močvirska sklednica, koščični škratec, puščavnik, hribski urh, strašničin mravljiščar in kosec. Pot je primerna tako za individualne kot skupinske oglede.
Pot med jelšami pa je le eden izmed rezultatov več kot petletnega projekta PoLJUBA, v okviru katerega so bili v dobrih petih letih trajanja projekta na skupno 177 ha zemljišč izvedeni številni ukrepi za obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov ter nekaterih najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na Ljubljanskem barju.
Informacijska tabla na Poti med jelšami. Foto: Jasna Tarman
Velik del sredstev od skupne vrednosti 4,12 milijona (80 odstotkov sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija) je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) namenil odkupu kmetijskih in gozdnih zemljišč, saj je to najučinkovitejši način za zagotavljanje ustreznega upravljanja.
Odkupljenih je bilo kar 77 ha naravovarstveno pomembnih zemljišč, predvsem na območju med Igom in Škofljico. S tem bodo lažje zagotavljali trajnost rezultatov tudi po koncu projekta, saj bo z zemljišči še naprej upravljal JZ KPLB, tudi v sodelovanju z lokalnimi kmeti preko skrbniških pogodb.
Med ključnimi dosežki projekta sta tudi uspešno izvedena ukrepa za živalski vrst, ki sta bili tik pred izumrtjem, in sicer doselitev metulja barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost in obogatitev populacije hrošča puščavnika na območju Mestnega loga v Ljubljani. V obeh primerih je bila doselitev osebkov, vzgojenih v gojilnicah, prepoznana kot nujen ukrep za ohranitev njunih močno ogroženih populacij na Ljubljanskem barju.
Za kačjega pastirja koščičnega škratca so s prilagojenim vzdrževanjem obnovili in izboljšali stanje njegovega habitata na skupno 13,7 km jarkov na Ljubljanskem barju. Z izkopom 41 manjših mlak in sklopov luž so povečali površino vodnega habitata za dvoživko hribski urh ter zanj zasadili 300 metrov novih mejic. Za edino slovensko avtohtono sladkovodno želvo močvirsko sklednico pa so razpršeno preko celotnega Ljubljanskega barja izkopali 42 novih mlak in oblikovali 47 gnezdišč.
Projekt se s 30. septembrom 2023 zaključuje, kar pa ne pomeni, da se zaključujejo tudi prizadevanja za ohranjanje narave. Kot je povedala Anja Oven, vodja projekta PoLJUBA, je posebna pozornost namenjena tudi ozaveščanju prebivalcev in obiskovalcev Ljubljanskega barja o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti tega območja.
Za močvirsko sklednico smo v okviru projekta PoLJUBA izkopali 42 novih mlak in oblikovali 47 gnezdišč. Foto: Jasna Tarman
Na območju Rakove jelše, so v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, ki je za namene izvedbe projektih aktivnosti predala v brezplačno uporabo kar 16 ha svojih zemljišč, izvedli številne naravovarstvene ukrepe za obnovo vlažnih ekstenzivnih travnikov.
Nekoč zapuščeno in zaraščeno območje je danes bolj podobno značilni mozaični krajini Ljubljanskega barja, s prepletom gozdnih oziroma zaraščenih površin, mejic, travnikov in osuševalnih jarkov. To pa bodo obiskovalci lahko opazovali in doživeli ob sprehodu po na novo vzpostavljeni trikilometrski krožni tematski Poti med jelšami.
Primerna je za obisk peš ali s kolesom, ustavijo pa lahko na osmih postajah, ki so opremljene z različnimi interpretacijskimi orodji in urbano opremo.
Prav tako je vsaka postaja opremljena s QR kodo, preko katere so na voljo zvočna besedila ter posnetki nekaterih predstavljenih vrst. Pot lahko obiščete individualno ali pod strokovnim vodstvom vodnika JZ KPLB. V okviru projekta so pripravili tudi program za izvedbo naravoslovnih dni za osnovnošolske in srednješolske skupine.
Letos obeležujemo 25. obletnico popisa bele štorklje v Sloveniji. Ob tem jubileju smo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) organizirali prvo Srečanje varuhov bele štorklje iz vse Slovenije, ki ga je omogočila družba Elektro Ljubljana. Na dogodku so bili prvič predstavljeni rezultati že 25. zaporednega popisa bele štorklje v Sloveniji, ki so rekordni.
Popis bele štorklje. Foto: Urša Gajšek
Vseslovenski popis bele štorklje na društvu izvajamo že od leta 1999. Gre za enega od popisov DOPPS z najdaljšo zgodovino.
Popis izvajamo po mednarodno uveljavljeni metodi. Tekom popisa obiščemo vsa gnezda bele štorklje v Sloveniji ter preverimo gnezditveno uspešnost štorkelj. Izvajamo ga med koncem junija in začetkom julija, ko so mladiči že tako veliki, da jih zlahka preštejemo. Zelo pomemben del popisa je pogovor z domačini, ki nam sporočajo dragocene podatke, ki jih sami na popisu ne moremo pridobiti. Gre za podatke o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodih štorkelj in drugih zanimivostih. Na popisu si vedno podrobno ogledamo tudi gnezdo in ocenimo, če je le to stabilno in varno.
Rezultate letošnjega popisa smo prvič predstavili na družabnemu dogodku, ki je danes, 29.7.2023, na Griču pri Klevevžu, povezalo varuhe bele štorklje iz vse Slovenije. Varuhi štorklje so posamezniki, ki skrbijo za štorkljina gnezda, spremljajo potek gnezdenja ali štorkljam kakorkoli pomagajo.
Tekom celotnega letošnjega popisa je popisovalce spremljal občutek, da je letos posebno leto. Bele štorklje so namreč zasedale tudi gnezda, ki so bila po 10 let prazna in neobiskana. Na določenih območjih po Sloveniji smo lahko opazovali jate do 70 osebkov belih štorkelj. To so prizori, ki jih sicer običajno vidimo jeseni, ko se štorklje združujejo v jate in odpravljajo na selitev.
V letu 2014 je v Novi vas na Blokah poletelo kar 6 mladičev. Foto: Damijan Denac
Občutek ni bil lažen – prav na 25. obletnico vseslovenskega popisa beležimo rekordno zasedenost gnezd. Pri nas je gnezdilo kar 300 parov. To je 31 parov več, kot jih je gnezdilo lansko leto, ko smo ravno tako dosegli nov rekord – 269 gnezdečih parov. Kljub rekordni zasedenosti, pa je bil gnezditveni uspeh, torej število mladičev, ki so poleteli, povprečen. Letos je poletelo 473 mladičev. Največ mladičev je poletelo leta 2020 (596).
Na gnezditveni uspeh bele štorklje v veliki meri vpliva vreme, predvsem v maju. V tem obdobju mladiči še nimajo razvite lastne termoregulacije, zato jih v letih, ko je v maju hladno in deževno vreme, veliko pogine. V takem vremenu imajo bele štorklje tudi nekaj težav pri zagotavljanju zadostne količine hrane za mladiče, zato lahko kakšnega izvržejo iz gnezda, da povečajo verjetnost preživetja ostalih mladičev v gnezdu.
Ko so mladiči že večji, ima na njihovo preživetje vreme manjši vpliv. Kljub vsem uničujočim neurjem, ki so v zadnjih tednih divjala po Sloveniji, je velika večina mladičev uspešno poletela.
V 25. letih je iz slovenskih gnezd poletelo skupaj 11.107 mladičev. Samo eno gnezdo je bilo uspešno vseh 25 let. To je gnezdo v Sinji Gorici na Ljubljanskem barju iz katerega so prav vsa leta poleteli mladiči. Skupaj kar 75, v povprečju 3 na leto. Največje število mladičev naenkrat v gnezdu je bilo 6 in sicer se je to zgodilo leta 2014 na gnezdu v Novi vasi na Blokah. Najbolj nenavadne lokacije gnezd so bile sirena gasilskega doma, nosilec avtocestne table in mobitelova antena. Najbolj SZ gnezdo v Sloveniji je na smreki na Bledu, najbolj JZ pa v Ilirski Bistrici. Obe gnezdi je letos povsem razdejalo neurje. Močna neurja so postala nova nevarnost za štorklje pri nas, a na srečo so varuhi štorkelj rešili obe gnezdi in so uspešno nadaljevale z gnezdenjem.
Na DOPPS-u se zahvaljujemo vsem popisovalcem gnezd, članom, prostovoljcem in informatorjem, brez katerih cenzusa ne bi bilo. Zahvaljujemo se Ministrstvu za naravne vire in prostor in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki v okviru monitoringa financirata popis štorklje na območjih Natura 2000. Še posebej pa Zavodu za varstvo narave, elektro podjetjem in gasilcem, ki neposredno sodelujejo pri intervencijah na gnezdih in nameščanju gnezditvenih podstavkov. Zahvala gre prav tako Azilu za prostoživeče živali in vsem drugim veterinarskim ambulantam, ki pomagajo poškodovanim štorkljam in jim omogočijo vrnitev v naravo.
Kontaktna oseba za medije:
Urša Gajšek, ursa.gajsek@dopps.si
V okviru projekta VrH Julijcev (OP20.03926) in varstvenega cilja – izboljšanje stanja ohranjenosti belke s fizičnim varovanjem gnezd potrebujemo pomoč v obliki študentskega dela na terenu.
Delo bo potekalo predvsem v mesecu septembru na terenu in bo usmerjeno v spremljanje uspešnosti gnezditve belke, natančneje spremljanje speljanih družin v času pred osamosvajanjem mladičev.
Za izvajanje študentskega dela so potrebne izkušnje iz samostojnih terenskih popisov ptic in sporočanja podatkov belke.
Zainteresirani študenti nam pošljete vaše podatke (ime, naslov, kontakt), v prijavi pa navedite tudi dosedanje izkušnje z izvajanjem samostojnih popisov ptic (navedba konkretnih popisnih shem v katerih ste sodelovali) in vaše izkušnje s popisi belke.
Prijave prosim pošljite do 15.8.2023 na naslov: tomaz.mihelic@dopps.si
V zadnjem desetletju se vse pogosteje soočamo s posledicami podnebnih sprememb, ki so vse bolj opazne in intenzivne (npr. vročinski valovi, suša, poplave …). Podnebne spremembe so eden izmed glavnih vzrokov za zmanjšanje biotske pestrosti.
Izgubo biotske pestrosti v slovenskih gozdovih kot posledico podnebnih sprememb in izkoriščanja gozdov za ekonomsko korist naslavljamo v projektu Povezani za gozdove, ki se je začel izvajati junija.
Naslov projekta: Povezani za gozdove
Trajanje projekta: 1. 6. 2023 – 30. 4. 2024
Vrednost projekta: 48.574,31 €
Financiranje: Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021.
Biotska pestrost je ključna za normalno delovanje gozdnih ekosistemov. V kolikor se ravnovesja (zaradi podnebnih sprememb) znotraj le teh porušijo, gozd ne more več opravljati svoje primarne funkcije. Samo biotsko pestri ekosistemi lahko zagotavljajo koristi za družbo – omogočajo filtracijo vode in zraka, skladiščenje ogljika, zadrževanje zemljine, vir surovin in družbene funkcijo kot je prostor za sprostitev in rekreacijo. Ena izmed učinkovitih možnosti za ohranjanje biotske pestrosti je vzpostavljanje zaščitenih območij oziroma gozdnih rezervatov. Gozdni rezervati so naravni gozdovi, ki so prepuščeni naravnemu razvoju. Do gospodarjenja z gozdom v njih ne prihaja več. Tekom preteklih aktivnosti partnerjev se je pokazala potreba po sistematičnem in celovitem naslavljanju problematike pomanjkanja in vzpostavljanja gozdnih rezervatov tudi na zasebnih zemljiščih.
V ospredju projekta je zagovorniška kampanja s pomočjo katere bomo organizacijam civilne družbe omogočili, da bomo sposobni skupaj pravočasno in strokovno izvajati zagovorniško vlogo za trajnostno upravljanje z gozdovi. Po drugi strani pa se bomo s pomočjo protokola odzivanja lahko ustrezno odzivali na hitro pripravljene, nepremišljene in netrajnostne odločitve pri upravljanju gozdov. V okviru projekta bomo hkrati omogočili vzpostavitev gozdnih rezervatov manjših velikosti (npr. 1 ha in več) na površinah v zasebni lasti. Pri tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da bodo zasebni lastniki z zavezo za prenehanje gospodarjenja v njihovih gozdovih posledično upravičeni do nadomestil, kljub temu pa bodo zemljišča še vedno ostala v njihovi lasti. To sicer ni praksa pri vzpostavljanju gozdnih rezervatov in zavarovanih območij.
Vodilni partner: CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Partnerji:
Kontaktna oseba za projekt: Katarina Žemlja, katarina.zemlja@cipra.org
Letos obeležujemo 25. obletnico popisa bele štorklje v Sloveniji. Ob tem jubileju vse varuhe bele štorklje vabimo na dogodek, s katerim bomo počastili naš skupni trud za ohranjanje bele štorklje v Sloveniji.
Družabni dogodek bo v soboto, 29. julija, ob 11. uri, na Griču pri Klevevžu (Grič pri Klevevžu 1, 8220 Šmarješke Toplice).
Bela štorklja z mladiči. Foto: Urša Gajšek
Pričeli bomo s kratkim predavanjem o stanju populacije bele štorklje v Sloveniji in aktivnostmi, s katerimi vsi skupaj prispevamo k njenemu varstvu. Sledilo bo sproščeno druženje ob dobri lokalni hrani in pijači, za najmlajše pa bomo pripravili zanimive in zabavne delavnice za otroke.
Na dogodek vabimo vse, ki belo štorkljo spremljate in s svojimi informacijami in aktivnostmi prispevate k njenemu ohranjanju. Dogodek je primeren tudi za družine.
Zaradi lažje organizacije je za dogodek obvezna prijava. Prosimo, da se do četrtka, 20. julija 2023, prijavite Urši na ursa.gajsek@dopps.si ali 051 222 350.
Sporočite:
Udeležba na dogodek ter kosilo sta brezplačna.
Na dogodku bo na voljo tudi dodatna ponudba lokala po ceniku (sladoled, kava, …). Več informaciji najdete na spletni strani klevevz-tourism.com.
Izvedbo dogodka je omogočila družba Elektro Ljubljana.
V Strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 (dalje SN SKP) je med shemami za okolje in podnebje (t. i. SOPO) tudi ena, ki je namenjena varstvu gnezd pribe na njivah – INP 8.09 Varstvo gnezd pribe. Shema zahteva sodelovanje kmetijskih deležnikov (kmetje, kmetijska svetovalna služba na kmetijsko gozdarskih zavodih – JSKS, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja – AKTRP, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) ter ornitologov.
Ukrep za varstvo gnezd pribe. Foto: Tilen Basle
V okviru izvajanja te SOPO smo ornitologi v letu 2023 na Ljubljanskem barju in Dravsko – Ptujsko – Središkem polju iskali gnezda pribe in jih označevali z okoli 1 m visokimi količki, zapičenimi v razdalji okoli metra od gnezda.
Po najdbi smo koordinate sporočili na AKTRP, ta je obvestila JSKS, ki se je s kmetom, na katerega njivi je bilo najdeno gnezdo, dogovorila za terenski obisk. Na njem je ornitolog kmetu razložil pomen ukrepa za varstvo pribe, JSKS in kmet pa sta – v primeru, da se je kmet odločil za vpis ukrepa – gnezdo fotografirala kot dokazilo vzpostavitve varovanja. Kmet je moral nato isto gnezdo slikati še med 15. in 20. junijem, ko je njegova obveza varovanja prenehala in je lahko njivo ponovno obdeloval v celoti brez omejitev. Za ustrezno izvedeno varstvo gnezda je kmet prejel 200 EUR subvencije.
Med koncem marca in koncem maja 2023 smo ornitologi našli 214 gnezd pribe, od tega 57 na Ljubljanskem barju in 157 na Dravsko – Ptujsko – Središkem polju. Izida gnezdenja sicer nismo sistematično spremljali, kljub temu pa smo ga ugotovili za 123 gnezd. Od teh jih je 49 propadlo zaradi kmetovanja, 37 jih je bilo uplenjenih, 18 jih je propadlo iz neznanega razloga, v 15 so se izvalili mladiči, štiri gnezda pa so bila poplavljena.
Povoženo gnezdo pribe. Foto: Blaž Blažič
Število gnezd z izvaljenimi mladiči je bilo dejansko nekoliko večje, vendar v nekaterih primerih opazovanj mladičev ni bilo mogoče enoznačno pripisati točno določenemu gnezdu, zaradi česar smo izid v takšnem primeru obravnavali kot neznan.
Največja kolonija, skoraj 40 gnezdečih parov, je bila odkrita na njivah severno od zadrževalnika Medvedce pri Pragerskem, ki je zaradi plenjenja, kmetijskih opravil in verjetno tudi poplav propadla kar dvakrat. V tretjem poskusu, ko je valilo 23 parov, smo sredi junija opazovali zgolj dva mladiča, kar je porazen gnezditveni uspeh. Tako njive pri Medvedcah kot njive SV od Dornave, kjer je bila prav tako najdena dokaj velika kolonija prib, so v obdelavi večjega slovenskega kmetijskega podjetja. To ima na svojih površinah okoli dve tretjini dravsko-ptujske populacije prib, vendar se v letu 2023 ni želelo vpisati v ukrep za pribo.
Več podrobnosti o rezultatih si lahko preberete v poročilu na spodnji povezavi:
Vzpostavitev evidence Priba gnezda za leto 2023
Speljani mladiči pribe. Foto: Živa Bombek
Priba je talna gnezdilka, ki danes večinoma gnezdi na golih tleh, strniščih in koruznih njivah. Z izbiro teh podlag za gnezdenje se dejansko ujame v t.i. ekološko past.
Priba oceni, da so te površine ustrezne za gnezdenje, ne predvidi pa, da bo njeno gnezdo uničeno zaradi kasnejših kmetijskih opravil. Na propad gnezd pribe vplivajo tudi drugi naravni dejavniki, posledično pa velik delež njenih gnezd propade.
Z vsakim obvarovanim gnezdom zato pomembno prispevamo k ohranjanju njene populacije. Zelo pomembno je, da omilimo tiste dejavnike, ki jih lahko, saj denimo naravnega plenjenja ne moremo v tolikšni meri.
Letos se je omenjeni ukrep za varstvo pribe izvajal prvič. Številni kmetje so se k njegovemu izvajanju zavezali že letos, tudi če ga morda dejansko niso vpisali. Verjamemo, da se bo v prihodnjih letih ukrep dobro prijel in bomo z vsakim naslednjim letom obvarovali še več gnezd pribe, s tem pa pomembno prispevali k njenemu ohranjanju v Sloveniji.
ZAHVALA
Brez izjemne predanosti in profesionalnosti sodelujočih ornitologov izvedba ukrepa ne bi bila mogoča. Prav tako tudi ne brez odličnega in hitrega delovanja AKTRP, terenske podpore JSKS in seveda kmetov, ki so znali prisluhniti stiskam prib in so bili pripravljeni obvarovati njihova gnezda.
Nedavno se je končal prvi letošnji vročinski val, ki je le ena izmed posledic podnebnih sprememb. Kako se živi svet odziva na podnebne premembe si preberite v tokratnem poljudnem članku. Vročini se na svojem ornitološkem popotovanju po Floridi nista izognila niti avtorja tokratnega ornitološkega potopisa, Izidor in Jernej Kejžar.
V rubriki Varstvo ptic pišemo o razlogih za nočno petje ptic. Ponekod na Ljubljanskem barju lahko v teh dneh opazujemo zelo redko in ogroženo vrsto metulja, barjanskega okarčka. O njegovi ogroženosti in trudu naravovarstvenikov za preprečitev izumrtja vlagoljubnih populacij te vrste, preberite v rubriki Varstvo narave. V rubriki Portret ptice predstavljamo polojnika, vitko in elegantno črno-belo ptico z dolgimi rožnato rdečimi nogami.
V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok so v preteklih letih ustvarili številka nova življenjska okolja ter izboljšali stanje že obstoječih. Več o upravljanju habitatov v NRŠZ si preberite v tokratni številki revije.
Člani DOPPS, ki delujejo v okviru Dolenjske sekcije, predstavljajo skriti biser v osrčju Dolenjske, kjer so opazovali že 168 različni vrst ptic. Nekaj izmed njih najdete tudi v rubriki Fotoulov. V rubriki Skozi objektiv tokrat predstavljamo Darjo Zlodej, ki je v svoj objektiv ujela različne vrste sov.
Pišemo tudi o negativnem vplivu kmetijstva na populacije ptic v Evropi, zakaj se bele štorklje množično pojavljajo na pokošenih travnikih ter podajamo odgovor na vprašanje ali čebelar ogroža medonosno čebelo.
Tudi tokrat se lahko preizkusite pri določanju vrst na skrivnostih fotografijah, ne manjka pa niti društvenih novic in nasvetov za opazovanje v naravi.
Prijetno poletno branje vam želim!
Tjaša Pršin, urednica revije Svet ptic
PDF revije Svet ptic, leto 2023, letnik 29, številka 02.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.
V okviru projekta LIFE FOR SEEDS vas v torek, 27. 6. 2023, vabimo na nabiranje semenskih mešanic na nasip Ptujskega jezera, s katerimi bomo jeseni nadaljevali z obnovo travnikov v Naravnem rezervatu Ormoške lagune.
Nabiranje semenskih mešanic na nasipu Ptujskega jezera. Foto: Tilen Basle
Zbirno mesto je pri ornitološki opazovalnici na južnem (desnem) nasipu Ptujskega jezera ob 9.00.
Koordinate zbirnega mesta so (WGS84): 46°24’8.83″N, 15°53’7.59″E oziroma 46.402453, 15.885442.
S seboj potrebujete zaščito proti soncu (sončna krema, klobuk), terenske čevlje (gojzarji ali podobni terenski čevlji), vodo in kakšen prigrizek. Vrečke in rokavice za nabiranje priskrbimo mi. Nabiranje bo predvidoma trajalo 4-5 ur. Potne stroške prevoza vam povrnemo.
Vse zainteresirane prosimo za prijave do najkasneje nedelje, 25. 6. 2023, in sicer Katarini Denac na elektronski naslov katarina.denac@dopps.si oziroma telefonsko številko 041 316 740.
Upamo, da se vidimo v čim večjem številu!