Novice

Zadnje objavljene novice:

JESENSKI SVET PTIC

, Novice

Jesen je pred vrati! Narava se počasi umirja in barva v odtenke rumene, oranžne in rdeče. A za ptice, ki se na prezimovanje odpravljajo v daljne kraje, poznopoletni in jesenski čas ni prav nič umirjen. To je obdobje, ko morajo napolniti svoje energijske zaloge, ki jim bodo na selitvi prišle še zelo prav! V poljudnem članku pišemo o tem, kako se na dolgo selitveno pot pripravljajo ptice iz skupine pobrežnikov ter kakšne so njihove selitvene strategije glede na razdalje, ki jih preletijo med zaporednimi selitvenimi postojankami. Pišemo tudi o tem kako velike kopenske ptice na selitveni poti prečijo odprto morje. Selitev pa je lahko tudi nevarna. Let preko Sredozemlja je zaradi nezakonitega lova lahko za ptice tudi usoden. O svojih izkušnjah na področju preprečevanja nezakonitega lova na ptice in še marsičem nam je pripovedoval Milan Ružić, direktor Društva za zaščito in proučevanje ptic Srbije.

V ornitološkem potopisu vas tokrat popeljemo na sever Norveške, v rubriki Portret ptice pa predstavljamo pukleža, skrivnostnega in prezrtega prebivalca močvirij. V rubriki Narava Slovenije preberite  več o dvoklopnikih, slabo poznani skupini rakov.

Letos obeležujemo že 25. obletnico začetka rednega spremljanja gnezditve bele štorklje pri nas. Tokrat pišemo tudi o rekordih, ki smo jih zabeležili tekom četrt stoletja trajajočega popisa.

Preberite si kaj smo počeli v poletnih mesecih. Letos smo organizirali kar dva tabora: 34. Mladinski ornitološki raziskovalni tabor se je začel takoj po zaključku šolskega leta, teden dni kasneje mu je sledil botanično obarvan študentski tabor, ki je potekal pod pokroviteljstvom projekta LIFE FOR SEEDS.

Jesen bomo odprli že ta vikend z dogodki ob Evropskem dnevu opazovanja ptic, nadaljevali pa dva tedna kasneje s tradicionalno Ptičarijado.

Najmlajši bodo v tokratni številki našli Recikliran ptičji spomin, nekoliko izkušenejše ljubitelje ptic pa vabimo, da se ponovno preizkusijo pri določanju vrst na skrivnostih fotografijah. Tudi tokrat ne manjka društvenih novic in nasvetov za jesenska opazovanja v naravi.

Vse to in še marsikaj najdete na straneh jesenske številke Sveta ptic.

Prijetno jesen vam želim!

Tjaša Pršin, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Pobrežniki – svetovni popotniki
  • 11: Kako kopenske ptice prečijo odprto morje
  • 12: Severna Norveška – ledena ornitološka pravljica
  • 16: 25. popis bele štorklje prinaša nove rekorde
  • 18: Puklež – prezrti prebivalec močvirij
  • 20: Gozd je raj na zemlji
  • 22: Milan Ružić – »Naše delo spreminja življenje ljudi in njihove navade.«
  • 25: Dvoklopniki – slabo poznan skupina rakov
  • 26: Mladi ornitologi so se vrnili k Cerkniškemu jezeru
  • 29: Program DOPPS
  • 34: Recikliran ptičji spomin
  • 40: Prvi DOPPS-ov študentski tabor
  • 42: Srečanje varuhov bele štorklje
  • 44: Češke izkušnje pri obnovi degradiranih življenjskih prostorov
  • 46: Travniški sadovnjaki na Kozjanskem
  • 48: Vračanje belovratih muharjev v letu 2023
  • 50: Račja saga na balkonu
  • 52: Novice

 
 

PDF revije Svet ptic, leto 2023, letnik 29, številka 03.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 

Evropski dan opazovanja ptic 2023

, Novice

Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. To je edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki se pri nas ustavijo in počivajo tekom naporne in nevarne selitve.

DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da izkoristite priložnost in spoznate osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International, bo letos potekal v soboto, 30. septembra in nedeljo, 1. oktobra 2023. V lanskem letu smo skupaj z 32 partnerji iz vse Evrope na dogodke privabili več kot 19.000 obiskovalcev in skupaj našteli več kot 4,6 milijonov ptic.

Glavni namen dogodkov je ljudem približati svet ptic in jih ozavestiti o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Tudi letos vas skupaj z več kot 30 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Organizirali bomo izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic 2023 (EuroBirdwatch23) vas hkrati lepo vabimo, da obiščete uradno Facebook stran EuroBirdwatch, kjer si lahko ogledate ali delite fotografije. Skupaj lahko pokažemo diverziteto dogodkov, ptic in ljudi v naravi vse od Azerbejdžana preko Norveške do Gibraltarja! Zelo veseli bomo tudi vaših lastnih fotografij in prispevkov, katere lahko z nami delite na Facebook strani EuroBirdwatch, DOPPS-BirdLife Slovenia ali jih pošljete na tilen.basle@dopps.si.

Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 30. september:

Opazovanje selitve ptic v Ormoških lagunah

Opazovanje ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Izlet na Ljubljansko barje

Nedelja, 1. oktober:

Ornitološki izlet ob Muri

Otvoritev razstave Semena za življenje

, Novice,Sporočila za javnost

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije, Javnim zavodom Krajinski park Goričko, Javnim zavodom Triglavski narodni park in Notranjskim regijskim parkom izvaja projekt LIFE FOR SEEDS – »Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ« (LIFE20 NAT/SI/000253). Projekt sofinancirajo Evropska unija iz programa LIFE, Sigrid Rausing Trust in Ministrstvo Republike Slovenije za javno upravo.

O projektu Life for Seeds

Projekt se osredotoča na varstvo treh habitatnih tipov omrežja Natura 2000, in sicer presihajočih jezer, suhih travnikov z orhidejami in travnikov z navadnim volkom. Glede na zadnje nacionalno poročilo po 17. členu Direktive o habitatih za obdobje 2013-2018 so namreč vsi močno ogroženi s slabimi obeti za prihodnost.

Sibirska perunika. Foto: Blaž Blažič

V projektu želimo prispevati k izboljšanju stanja z vzpostavitvijo semenske banke, v kateri bodo shranjena semena vsaj 300 značilnih vrst, nabrana na 21 območjih Natura 2000 širom Slovenije. Genetsko pestrost shranjenih semen bomo zagotovili z velikim številom nabranih vzorcev, saj bo v banki shranjenih kar 12.000 nabirkov semen.

Poleg tega bomo z lokalnim semenskim materialom obnovili več kot 74 ha travnikov na sedmih območjih Natura 2000. Pri obnovi bomo uporabili dve metodi – zeleni mulč (prenos sveže pokošene trave z zrelim semenom, ki pa še ni izpadlo) ter setev semenskih mešanic, nabranih s krtačnim strojem, ročnim sesalcem ali na roke.

Konkretne naravovarstvene aktivnosti bomo podprli s pripravo kmetijsko-okoljskih ukrepov, ki bodo kmete spodbujali k ohranjanju ekstenzivno obdelovanih travnikov, ter s številnimi izobraževalnimi dejavnostmi. Med njimi je tudi razstava Semena za življenje, katere otvoritev je bila v četrtek, 7. 9. 2023, v Postojni. Razstava je nastala v sodelovanju z Notranjskim muzejem Postojna.

Razstava Semena za življenje

Razstavo Semena za življenje si lahko ogledate na Titovem trgu v Postojni. Foto: Urša Gajšek

Razstava Semena za življenje je včeraj ob 18. uri na Titov trg privabila več kot 30 ljudi. S kratkim uvodnim govorom sta jo otvorili Tina Poljšak, vodja organizacijske enote Notranjski muzej Postojna, in vodja projekta LIFE FOR SEEDS, Katarina Denac.

Pod vodstvom Blaža Blažiča, varstvenega ornitologa DOPPS, smo se nato skupaj sprehodili po slikoviti razstavi, kjer so udeleženci spoznavali raznolikost travniških rastlin in njihovih semen na 21 območjih Natura 2000 ter pomen ohranjanja pisanih travnikov v Sloveniji.

Po ogledu razstave smo si v prijetnem vzdušju in ob okusnih prigrizkih, ki so jih za nas pripravili REPeat, izmenjali svoje vtise o razstavi, razvile pa so se tudi zelo zanimive razprave o projektu.

Razstavo si bo na Titovem trgu v Postojni mogoče ogledati vse do začetka oktobra. Po tem datumu se bo razstava selila še v prostore partnerskih organizacij.  

Letni zbor članov DOPPS

, Novice

Dragi člani in članice DOPPS, 

vabimo vas na letni zbor članov DOPPS, ki bo v soboto, 23. septembra 2023, ob 11. uri v Gradu Ormož, Rdeča dvorana, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož.

Parkiranje je možno na parkirišču pred gradom. 

Dnevni red

Delo DOPPS v sliki in besedi

11:15 – 11:20   Otvoritev & pozdrav, izvolitev zapisnikarja in overiteljev
11:20 – 11:50 Delo sekcij
11:50 – 12:20  Delo pisarne DOPPS
12:20 – 12:35 Predstavitev aplikacije E-ptice

Tehnični, organizacijski in svečani del

12:35 – 12:40  Finančno poročilo 2022 & finančni načrt 2023
12:40 – 12:45  Poročilo Nadzornega odbora
12:45 – 12:55 Podelitev priznanj
12:55 – 13:00  Ogled kratkega filma o veliki uharici   

Zaključek & pogostitev

13:00 – 14:00   Pogostitev
14:00 –    Odhod v NROL in ogled rezervata

Sava odnesla rekordno kolonijo breguljk

, Novice,Sporočila za javnost

Poplave niso prizadele zgolj ljudi, temveč tudi živali, ki so sicer (deloma) prilagojene na življenje ob reki, kot so breguljke.

Breguljka. Foto: Alen Ploj

Breguljka, znana tudi pod imenom peščena lastovka, živi v Sloveniji predvsem v vzhodnem nižinskem delu, ob velikih rekah. Od vseh lastovk so najbolj vezane na vodo. Zakaj? Gnezdijo namreč v rovih, ki jih skopljejo v strme in neporaščene peščene brežine. Le-te pa je moč najti le ob rekah oz. na tistih predelih rek, kamor človek (še) ni posegal z namenom »izkoriščati, obvladovati in ukalupiti vodotok«.

Da strma rečna brežina, primerna za breguljke, sploh nastane, je potreben konstanten proces rečne erozije. Le-ta pa ni možen, če so bregovi tako rekoč zabetonirani, pretok vode pa reguliran na biološki minimum. Obnavljajočih se naravnih peščenih sten, v katerih bi gnezdile breguljke, na naših rekah praktično ni več.

Prostovoljci DOPPS sicer vsako leto umetno vzdržujejo nekaj 10 metrov peščenih sten in s tem preprečujejo, da bi breguljke, simbolična bitja dobre ohranjenosti nižinskih tokov rek, pri nas izumrle. S stališča breguljk je torej občasen velik vodostaj, ki »gloda in čisti bregove«, nujen za njihov obstoj. A ob pravem letnem času, kadar so lastovke v Afriki.

Kaj se je dogajalo na Savi v Sneberjah?

Del gnezdilne stene ob reki Savi. Foto: Matej Gamser

V letošnjem letu je DOPPS s finančno podporo Mestne občine Ljubljana uspelo s preprostim urejanjem peščenih brežin (t.j. odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst rastlin) vzpostaviti rekordno kolonijo breguljk pri nas.

Z lanskih 15 parov breguljk se je letošnje poletje številka povzpela na rekordnih 1300 parov, kar po ocenah DOPPS predstavlja približno polovico celotne slovenske populacije. Tako velika kolonija je redkost tudi v evropskem merilu!

Vendar je lokacija imela še večji potencial. Do avgusta so mladiči breguljk iz prvega legla uspešno poleteli. Sigurno so »potamanile« ogromno komarjev! Potem pa je prišla izrazita povodenj, ki je uničila vsa druga legla. Ni jih le poplavila, temveč dobesedno odtrgala. Debelejših skladov finega sedimenta, ki je primeren za kopanje gnezdilnih rovov breguljk, v veliki meri ni več. Tisti, ki so še ostali, pa so spodjedeni in se bodo najverjetneje kmalu porušili. Da se bo rekordno leto na tej lokaciji še kdaj ponovilo, je postalo manj verjetno.

Vendar k sreči ni vse tako črno. Teoretično se drugega legla loti nekoliko manjše število breguljk. Zagotovo je bila smrtnost manjša, kot če bi se taka povodenj pripetila v juniju. In pa, če je Sava imela takšno moč, da je dolgoročno razdejala primerno gnezdišče v Sneberjah, potem obstaja upanje, da ga je kje formirala na novo. In breguljke ga bodo prihodnje leto zagotovo našle in kolonizirale.

Ljubljana bogatejša za novo tematsko pot – Pot med jelšami

, Novice,Sporočila za javnost

Na Rakovi jelši v Ljubljani je zaživela nova 3 kilometrska tematska pot – Pot med jelšami, ki obiskovalce popelje po mozaiku travnikov, njiv, mejic in jarkov. Na njej obiskovalci lahko spoznajo življenje nekaterih značilnih, a vedno bolj ogroženih prebivalcev Ljubljanskega barja, kot so močvirska sklednica, koščični škratec, puščavnik, hribski urh, strašničin mravljiščar in kosec. Pot je primerna tako za individualne kot skupinske oglede.

Pot med jelšami pa je le eden izmed rezultatov več kot petletnega projekta PoLJUBA, v okviru katerega so bili v dobrih petih letih trajanja projekta na skupno 177 ha zemljišč izvedeni številni ukrepi za obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov ter nekaterih najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na Ljubljanskem barju.

Informacijska tabla na Poti med jelšami. Foto: Jasna Tarman

Velik del sredstev od skupne vrednosti 4,12 milijona (80 odstotkov sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija) je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) namenil odkupu kmetijskih in gozdnih zemljišč, saj je to najučinkovitejši način za zagotavljanje ustreznega upravljanja. 

Odkupljenih je bilo kar 77 ha naravovarstveno pomembnih zemljišč, predvsem na območju med Igom in Škofljico. S tem bodo lažje zagotavljali trajnost rezultatov tudi po koncu projekta, saj bo z zemljišči še naprej upravljal JZ KPLB, tudi v sodelovanju z lokalnimi kmeti preko skrbniških pogodb.

Med ključnimi dosežki projekta sta tudi uspešno izvedena ukrepa za živalski vrst, ki sta bili tik pred izumrtjem, in sicer doselitev metulja barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost in obogatitev populacije hrošča puščavnika na območju Mestnega loga v Ljubljani. V obeh primerih je bila doselitev osebkov, vzgojenih v gojilnicah, prepoznana kot nujen ukrep za ohranitev njunih močno ogroženih populacij na Ljubljanskem barju.

Za kačjega pastirja koščičnega škratca so s prilagojenim vzdrževanjem obnovili in izboljšali stanje njegovega habitata na skupno 13,7 km jarkov na Ljubljanskem barju. Z izkopom 41 manjših mlak in sklopov luž so povečali površino vodnega habitata za dvoživko hribski urh ter zanj zasadili 300 metrov novih mejic. Za edino slovensko avtohtono sladkovodno želvo močvirsko sklednico pa so razpršeno preko celotnega Ljubljanskega barja izkopali 42 novih mlak in oblikovali 47 gnezdišč.

Pot med jelšami – sprehod po mozaiku travnikov, njiv, mejic in jarkov

Projekt se s 30. septembrom 2023 zaključuje, kar pa ne pomeni, da se zaključujejo tudi prizadevanja za ohranjanje narave. Kot je povedala Anja Oven, vodja projekta PoLJUBA, je posebna pozornost namenjena tudi ozaveščanju prebivalcev in obiskovalcev Ljubljanskega barja o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti tega območja.

Za močvirsko sklednico smo v okviru projekta PoLJUBA izkopali 42 novih mlak in oblikovali 47 gnezdišč. Foto: Jasna Tarman

Na območju Rakove jelše, so v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, ki je za namene izvedbe projektih aktivnosti predala v brezplačno uporabo kar 16 ha svojih zemljišč, izvedli številne naravovarstvene ukrepe za obnovo vlažnih ekstenzivnih travnikov.

Nekoč zapuščeno in zaraščeno območje je danes bolj podobno značilni mozaični krajini Ljubljanskega barja, s prepletom gozdnih oziroma zaraščenih površin, mejic, travnikov in osuševalnih jarkov. To pa bodo obiskovalci lahko opazovali in doživeli ob sprehodu po na novo vzpostavljeni trikilometrski krožni tematski Poti med jelšami.

Primerna je za obisk peš ali s kolesom, ustavijo pa lahko na osmih postajah, ki so opremljene z različnimi interpretacijskimi orodji in urbano opremo.

Prav tako je vsaka postaja opremljena s QR kodo, preko katere so na voljo zvočna besedila ter posnetki nekaterih predstavljenih vrst. Pot lahko obiščete individualno ali pod strokovnim vodstvom vodnika JZ KPLB. V okviru projekta so pripravili tudi program za izvedbo naravoslovnih dni za osnovnošolske in srednješolske skupine. 

Sporočilo za javnost

25. popis bele štorklje v Sloveniji prinaša nove rekorde

, Novice,Sporočila za javnost

Letos obeležujemo 25. obletnico popisa bele štorklje v Sloveniji. Ob tem jubileju smo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) organizirali prvo Srečanje varuhov bele štorklje iz vse Slovenije, ki ga je omogočila družba Elektro Ljubljana. Na dogodku so bili prvič predstavljeni rezultati že 25. zaporednega popisa bele štorklje v Sloveniji, ki so rekordni.

Popis bele štorklje. Foto: Urša Gajšek

Vseslovenski popis bele štorklje na društvu izvajamo že od leta 1999. Gre za enega od popisov DOPPS z najdaljšo zgodovino.

Popis izvajamo po mednarodno uveljavljeni metodi. Tekom popisa obiščemo vsa gnezda bele štorklje v Sloveniji ter preverimo gnezditveno uspešnost štorkelj. Izvajamo ga med koncem junija in začetkom julija, ko so mladiči že tako veliki, da jih zlahka preštejemo. Zelo pomemben del popisa je pogovor z domačini, ki nam sporočajo dragocene podatke, ki jih sami na popisu ne moremo pridobiti. Gre za podatke o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodih štorkelj in drugih zanimivostih. Na popisu si vedno podrobno ogledamo tudi gnezdo in ocenimo, če je le to stabilno in varno.

Rezultate letošnjega popisa smo prvič predstavili na družabnemu dogodku, ki je danes, 29.7.2023, na Griču pri Klevevžu, povezalo varuhe bele štorklje iz vse Slovenije. Varuhi štorklje so posamezniki, ki skrbijo za štorkljina gnezda, spremljajo potek gnezdenja ali štorkljam kakorkoli pomagajo.

Letos je v Sloveniji gnezdilo največ parov doslej

Tekom celotnega letošnjega popisa je popisovalce spremljal občutek, da je letos posebno leto. Bele štorklje so namreč zasedale tudi gnezda, ki so bila po 10 let prazna in neobiskana. Na določenih območjih po Sloveniji smo lahko opazovali jate do 70 osebkov belih štorkelj. To so prizori, ki jih sicer običajno vidimo jeseni, ko se štorklje združujejo v jate in odpravljajo na selitev.

V letu 2014 je v Novi vas na Blokah poletelo kar 6 mladičev. Foto: Damijan Denac

Občutek ni bil lažen – prav na 25. obletnico vseslovenskega popisa beležimo rekordno zasedenost gnezd. Pri nas je gnezdilo kar 300 parov. To je 31 parov več, kot jih je gnezdilo lansko leto, ko smo ravno tako dosegli nov rekord – 269 gnezdečih parov. Kljub rekordni zasedenosti, pa je bil gnezditveni uspeh, torej število mladičev, ki so poleteli, povprečen. Letos je poletelo 473 mladičev. Največ mladičev je poletelo leta 2020 (596).

Na gnezditveni uspeh bele štorklje v veliki meri vpliva vreme, predvsem v maju. V tem obdobju mladiči še nimajo razvite lastne termoregulacije, zato jih v letih, ko je v maju hladno in deževno vreme, veliko pogine. V takem vremenu imajo bele štorklje tudi nekaj težav pri zagotavljanju zadostne količine hrane za mladiče, zato lahko kakšnega izvržejo iz gnezda, da povečajo verjetnost preživetja ostalih mladičev v gnezdu.

Ko so mladiči že večji, ima na njihovo preživetje vreme manjši vpliv. Kljub vsem uničujočim neurjem, ki so v zadnjih tednih divjala po Sloveniji, je velika večina mladičev uspešno poletela.

Največ 6 mladičev v gnezdu

V 25. letih je iz slovenskih gnezd poletelo skupaj 11.107 mladičev. Samo eno gnezdo je bilo uspešno vseh 25 let. To je gnezdo v Sinji Gorici na Ljubljanskem barju iz katerega so prav vsa leta poleteli mladiči. Skupaj kar 75, v povprečju 3 na leto. Največje število mladičev naenkrat v gnezdu je bilo 6 in sicer se je to zgodilo leta 2014 na gnezdu v Novi vasi na Blokah. Najbolj nenavadne lokacije gnezd so bile sirena gasilskega doma, nosilec avtocestne table in mobitelova antena. Najbolj SZ gnezdo v Sloveniji je na smreki na Bledu, najbolj JZ pa v Ilirski Bistrici. Obe gnezdi je letos povsem razdejalo neurje. Močna neurja so postala nova nevarnost za štorklje pri nas, a na srečo so varuhi štorkelj rešili obe gnezdi in so uspešno nadaljevale z gnezdenjem.

Na DOPPS-u se zahvaljujemo vsem popisovalcem gnezd, članom, prostovoljcem in informatorjem, brez katerih cenzusa ne bi bilo. Zahvaljujemo se Ministrstvu za naravne vire in prostor in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki v okviru monitoringa financirata popis štorklje na območjih Natura 2000. Še posebej pa Zavodu za varstvo narave, elektro podjetjem in gasilcem, ki neposredno sodelujejo pri intervencijah na gnezdih in nameščanju gnezditvenih podstavkov. Zahvala gre prav tako Azilu za prostoživeče živali in vsem drugim veterinarskim ambulantam, ki pomagajo poškodovanim štorkljam in jim omogočijo vrnitev v naravo.

Kontaktna oseba za medije:
Urša Gajšek, ursa.gajsek@dopps.si

Poziv – študentsko delo na temo varovanja gnezd belke

, Novice

V okviru projekta VrH Julijcev (OP20.03926) in varstvenega cilja – izboljšanje stanja ohranjenosti belke s fizičnim varovanjem gnezd potrebujemo pomoč v obliki študentskega dela na terenu.

Delo bo potekalo predvsem v mesecu septembru na terenu in bo usmerjeno v spremljanje uspešnosti gnezditve belke,  natančneje spremljanje speljanih družin v času pred osamosvajanjem mladičev.

Za izvajanje študentskega dela so potrebne izkušnje iz samostojnih terenskih popisov ptic in sporočanja podatkov belke.

Zainteresirani študenti nam pošljete vaše podatke (ime, naslov, kontakt), v prijavi pa navedite tudi dosedanje izkušnje z izvajanjem samostojnih popisov ptic (navedba konkretnih popisnih shem v katerih ste sodelovali) in vaše izkušnje s popisi belke.

Prijave prosim pošljite do 15.8.2023 na naslov: tomaz.mihelic@dopps.si