Ptičarijada 2023

Z velikim veseljem vas vabimo na Ptičarijado 2023, ki bo potekala v soboto, 14. oktobra 2023, na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje. Letos se bomo na Ptičarijadi srečali že 15. leto zapored.

Tako kot je zadnja leta običajno, bo tudi letos mogoče tekmovati v treh kategorijah:

  • številu opazovanih vrst,
  • številu fotografiranih vrst ter
  • številu opazovanih vrst na naravi prijazen način (brez uporabe motornih in ostalih štirikolesnih vozil na terenu).

V skupini morajo biti najmanj trije člani stari nad 12 let, navzgor pa število članov ni omejeno. Pomembno je le, da skupina na terenu ves čas deluje kot celota.

Siva čaplja. Foto: Alen Ploj

Tekmovalni del bo potekal od 05:00 do 15:00 ure. Nato bo sledila pogostitev in razglasitev rezultatov in družabni del ob peki kostanjev ter organiziranih povezovalnih aktivnostih.

Družabni del bo letos potekal na piknik placu v Želimljah (za natančno lokacijo klikni TUKAJ), namenjen pa je vsem članom DOPPS. Na družabni del ste zelo lepo vabljeni vsi, tudi tisti ki vas tekmovalni del ne zanima, ali pa se ga iz kakršnegakoli razloga ne morate udeležiti.


Prijave na dogodek zbiramo do ponedeljka, 9. oktobra 2023, na naslov: aleksander.kozina@dopps.si ali na telefonsko številko 040 507 767. Ob prijavi napišite ime skupine, ter imena in prehranske zahteve (vsejed/vegetarijanec/vegan/ostale posebnosti) vseh članov skupine.

Vsem prijavljenim bomo pravočasno poslali natančnejša navodila, dodatne informacije pa bodo sproti objavljene tudi na naši spletni strani in družbenih omrežjih.

Udeležili smo se 20. Turške ornitološke konference

Turški BirdLife partner Doğa Derneği je med 15. in 17. septembrom 2023 organiziral 20. Turško ornitološko konferenco v Izmirju, ki smo se je udeležili tudi na DOPPS.

Udeleženci 20. Turške ornitološke konference. Foto: arhiv Doğa Derneği BirdLife Turkey

Mesto Izmir ni bilo izbrano naključno, saj se neposredno dotika enega največjih in najpomembnejših mokrišč Sredozemlja – veličastne delte reke Gediz. S tem pa so povezane tudi ključne naravovarstvene aktivnosti Doğe za njeno ohranitev.

Na konferenco so kot predavatelja povabili tudi direktorja DOPPS, dr. Damijana Denaca, ki je tako strnil svoje vtise:

»To je bila pravzaprav naravovarstvena konferenca in ko sem razmišljal, katera vsebina bi bila zanjo najprimernejša, sem se takoj odločil za zgodbo Škocjanskega zatoka. Podobnih estuarijev je namreč v Turčiji brez števila in zelo so pod pritiskom urbanizacije. Nad našim uspehom so bili navdušeni.

Turškim kolegom je treba čestitati za konferenco. Odlična organizacija, aktualen program in ekskurzije v delto s stotinami plamencev so očarale vse udeležence. Glavno sporočilo pa je presegalo nacionalne okvirje. Prizadevanja za varstvo narave nas povezujejo na poseben način in pomembno je, da se družimo ter se zavedamo, da v njih nismo sami.

Na 20. Turški ornitološki konferenci je predaval tudi direktor DOPPS. Foto: arhiv Doğa Derneği BirdLife Turkey

Kolega Ruslan Urazaliyev iz Kazahstana, ki je na konferenci predstavil prizadevanja v okviru BirdLife-a Kazahstan za varstvo stepske pribe (V. gregarius), se bori proti kmetijski, beri pašni, industrializaciji stepe. Ne le pri nas, živinoreja stiska biodiverziteto in ene najbolj ogroženih vrst na svetu v neusmiljenem primežu dobička. Novo orožje proti naravovarstvenikom pa so postale t.i. »fake news« in poskusi diskreditacije z najnižjimi udarci.

Zadnji dan smo se zbrali na festivalu flamingov s stojnicami nevladnih organizacij, izvrstnim programom za otroke, spuščanjem zmajev in obvezno turško tradicionalno glasbo.

Sporočilo varstva ptic je poletelo nad 4 milijonski Izmir, Škocjanski zatok in Gediz delta pa sta si podala roke. Naslednjič se vidimo v Sloveniji.« Direktor je imel s slednjim najbrž v mislih prijavljen bilateralni projekt »town twinning« EU med Metropolitsko občino Izmir, MOL-om, RRA LUR, Doğo in DOPPS-om na temo trajnostne rabe vode in ohranjanja mokrišč. Izgledi so obetavni.

JESENSKI SVET PTIC

Jesen je pred vrati! Narava se počasi umirja in barva v odtenke rumene, oranžne in rdeče. A za ptice, ki se na prezimovanje odpravljajo v daljne kraje, poznopoletni in jesenski čas ni prav nič umirjen. To je obdobje, ko morajo napolniti svoje energijske zaloge, ki jim bodo na selitvi prišle še zelo prav! V poljudnem članku pišemo o tem, kako se na dolgo selitveno pot pripravljajo ptice iz skupine pobrežnikov ter kakšne so njihove selitvene strategije glede na razdalje, ki jih preletijo med zaporednimi selitvenimi postojankami. Pišemo tudi o tem kako velike kopenske ptice na selitveni poti prečijo odprto morje. Selitev pa je lahko tudi nevarna. Let preko Sredozemlja je zaradi nezakonitega lova lahko za ptice tudi usoden. O svojih izkušnjah na področju preprečevanja nezakonitega lova na ptice in še marsičem nam je pripovedoval Milan Ružić, direktor Društva za zaščito in proučevanje ptic Srbije.

V ornitološkem potopisu vas tokrat popeljemo na sever Norveške, v rubriki Portret ptice pa predstavljamo pukleža, skrivnostnega in prezrtega prebivalca močvirij. V rubriki Narava Slovenije preberite  več o dvoklopnikih, slabo poznani skupini rakov.

Letos obeležujemo že 25. obletnico začetka rednega spremljanja gnezditve bele štorklje pri nas. Tokrat pišemo tudi o rekordih, ki smo jih zabeležili tekom četrt stoletja trajajočega popisa.

Preberite si kaj smo počeli v poletnih mesecih. Letos smo organizirali kar dva tabora: 34. Mladinski ornitološki raziskovalni tabor se je začel takoj po zaključku šolskega leta, teden dni kasneje mu je sledil botanično obarvan študentski tabor, ki je potekal pod pokroviteljstvom projekta LIFE FOR SEEDS.

Jesen bomo odprli že ta vikend z dogodki ob Evropskem dnevu opazovanja ptic, nadaljevali pa dva tedna kasneje s tradicionalno Ptičarijado.

Najmlajši bodo v tokratni številki našli Recikliran ptičji spomin, nekoliko izkušenejše ljubitelje ptic pa vabimo, da se ponovno preizkusijo pri določanju vrst na skrivnostih fotografijah. Tudi tokrat ne manjka društvenih novic in nasvetov za jesenska opazovanja v naravi.

Vse to in še marsikaj najdete na straneh jesenske številke Sveta ptic.

Prijetno jesen vam želim!

Tjaša Pršin, urednica revije Svet ptic

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Pobrežniki – svetovni popotniki
  • 11: Kako kopenske ptice prečijo odprto morje
  • 12: Severna Norveška – ledena ornitološka pravljica
  • 16: 25. popis bele štorklje prinaša nove rekorde
  • 18: Puklež – prezrti prebivalec močvirij
  • 20: Gozd je raj na zemlji
  • 22: Milan Ružić – »Naše delo spreminja življenje ljudi in njihove navade.«
  • 25: Dvoklopniki – slabo poznan skupina rakov
  • 26: Mladi ornitologi so se vrnili k Cerkniškemu jezeru
  • 29: Program DOPPS
  • 34: Recikliran ptičji spomin
  • 40: Prvi DOPPS-ov študentski tabor
  • 42: Srečanje varuhov bele štorklje
  • 44: Češke izkušnje pri obnovi degradiranih življenjskih prostorov
  • 46: Travniški sadovnjaki na Kozjanskem
  • 48: Vračanje belovratih muharjev v letu 2023
  • 50: Račja saga na balkonu
  • 52: Novice

 
 

PDF revije Svet ptic, leto 2023, letnik 29, številka 03.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

 

Evropski dan opazovanja ptic 2023

Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. To je edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki se pri nas ustavijo in počivajo tekom naporne in nevarne selitve.

DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da izkoristite priložnost in spoznate osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International, bo letos potekal v soboto, 30. septembra in nedeljo, 1. oktobra 2023. V lanskem letu smo skupaj z 32 partnerji iz vse Evrope na dogodke privabili več kot 19.000 obiskovalcev in skupaj našteli več kot 4,6 milijonov ptic.

Glavni namen dogodkov je ljudem približati svet ptic in jih ozavestiti o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Tudi letos vas skupaj z več kot 30 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete dejstvom o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Organizirali bomo izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic 2023 (EuroBirdwatch23) vas hkrati lepo vabimo, da obiščete uradno Facebook stran EuroBirdwatch, kjer si lahko ogledate ali delite fotografije. Skupaj lahko pokažemo diverziteto dogodkov, ptic in ljudi v naravi vse od Azerbejdžana preko Norveške do Gibraltarja! Zelo veseli bomo tudi vaših lastnih fotografij in prispevkov, katere lahko z nami delite na Facebook strani EuroBirdwatch, DOPPS-BirdLife Slovenia ali jih pošljete na tilen.basle@dopps.si.


Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 30. september:

Opazovanje selitve ptic v Ormoških lagunah

Opazovanje ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Izlet na Ljubljansko barje

Nedelja, 1. oktober:

Ornitološki izlet ob Muri

Otvoritev razstave Semena za življenje

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije, Javnim zavodom Krajinski park Goričko, Javnim zavodom Triglavski narodni park in Notranjskim regijskim parkom izvaja projekt LIFE FOR SEEDS – »Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ« (LIFE20 NAT/SI/000253). Projekt sofinancirajo Evropska unija iz programa LIFE, Sigrid Rausing Trust in Ministrstvo Republike Slovenije za javno upravo.

O projektu Life for Seeds

Projekt se osredotoča na varstvo treh habitatnih tipov omrežja Natura 2000, in sicer presihajočih jezer, suhih travnikov z orhidejami in travnikov z navadnim volkom. Glede na zadnje nacionalno poročilo po 17. členu Direktive o habitatih za obdobje 2013-2018 so namreč vsi močno ogroženi s slabimi obeti za prihodnost.

Sibirska perunika. Foto: Blaž Blažič

V projektu želimo prispevati k izboljšanju stanja z vzpostavitvijo semenske banke, v kateri bodo shranjena semena vsaj 300 značilnih vrst, nabrana na 21 območjih Natura 2000 širom Slovenije. Genetsko pestrost shranjenih semen bomo zagotovili z velikim številom nabranih vzorcev, saj bo v banki shranjenih kar 12.000 nabirkov semen.

Poleg tega bomo z lokalnim semenskim materialom obnovili več kot 74 ha travnikov na sedmih območjih Natura 2000. Pri obnovi bomo uporabili dve metodi – zeleni mulč (prenos sveže pokošene trave z zrelim semenom, ki pa še ni izpadlo) ter setev semenskih mešanic, nabranih s krtačnim strojem, ročnim sesalcem ali na roke.

Konkretne naravovarstvene aktivnosti bomo podprli s pripravo kmetijsko-okoljskih ukrepov, ki bodo kmete spodbujali k ohranjanju ekstenzivno obdelovanih travnikov, ter s številnimi izobraževalnimi dejavnostmi. Med njimi je tudi razstava Semena za življenje, katere otvoritev je bila v četrtek, 7. 9. 2023, v Postojni. Razstava je nastala v sodelovanju z Notranjskim muzejem Postojna.

Razstava Semena za življenje

Razstavo Semena za življenje si lahko ogledate na Titovem trgu v Postojni. Foto: Urša Gajšek

Razstava Semena za življenje je včeraj ob 18. uri na Titov trg privabila več kot 30 ljudi. S kratkim uvodnim govorom sta jo otvorili Tina Poljšak, vodja organizacijske enote Notranjski muzej Postojna, in vodja projekta LIFE FOR SEEDS, Katarina Denac.

Pod vodstvom Blaža Blažiča, varstvenega ornitologa DOPPS, smo se nato skupaj sprehodili po slikoviti razstavi, kjer so udeleženci spoznavali raznolikost travniških rastlin in njihovih semen na 21 območjih Natura 2000 ter pomen ohranjanja pisanih travnikov v Sloveniji.

Po ogledu razstave smo si v prijetnem vzdušju in ob okusnih prigrizkih, ki so jih za nas pripravili REPeat, izmenjali svoje vtise o razstavi, razvile pa so se tudi zelo zanimive razprave o projektu.

Razstavo si bo na Titovem trgu v Postojni mogoče ogledati vse do začetka oktobra. Po tem datumu se bo razstava selila še v prostore partnerskih organizacij.  

Letni zbor članov DOPPS

Dragi člani in članice DOPPS, 

vabimo vas na letni zbor članov DOPPS, ki bo v soboto, 23. septembra 2023, ob 11. uri v Gradu Ormož, Rdeča dvorana, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož.

Parkiranje je možno na parkirišču pred gradom. 

Dnevni red

Delo DOPPS v sliki in besedi

11:15 – 11:20   Otvoritev & pozdrav, izvolitev zapisnikarja in overiteljev
11:20 – 11:50 Delo sekcij
11:50 – 12:20  Delo pisarne DOPPS
12:20 – 12:35 Predstavitev aplikacije E-ptice

Tehnični, organizacijski in svečani del

12:35 – 12:40  Finančno poročilo 2022 & finančni načrt 2023
12:40 – 12:45  Poročilo Nadzornega odbora
12:45 – 12:55 Podelitev priznanj
12:55 – 13:00  Ogled kratkega filma o veliki uharici   

Zaključek & pogostitev

13:00 – 14:00   Pogostitev
14:00 –    Odhod v NROL in ogled rezervata

Sava odnesla rekordno kolonijo breguljk

Poplave niso prizadele zgolj ljudi, temveč tudi živali, ki so sicer (deloma) prilagojene na življenje ob reki, kot so breguljke.

Breguljka. Foto: Alen Ploj

Breguljka, znana tudi pod imenom peščena lastovka, živi v Sloveniji predvsem v vzhodnem nižinskem delu, ob velikih rekah. Od vseh lastovk so najbolj vezane na vodo. Zakaj? Gnezdijo namreč v rovih, ki jih skopljejo v strme in neporaščene peščene brežine. Le-te pa je moč najti le ob rekah oz. na tistih predelih rek, kamor človek (še) ni posegal z namenom »izkoriščati, obvladovati in ukalupiti vodotok«.

Da strma rečna brežina, primerna za breguljke, sploh nastane, je potreben konstanten proces rečne erozije. Le-ta pa ni možen, če so bregovi tako rekoč zabetonirani, pretok vode pa reguliran na biološki minimum. Obnavljajočih se naravnih peščenih sten, v katerih bi gnezdile breguljke, na naših rekah praktično ni več.

Prostovoljci DOPPS sicer vsako leto umetno vzdržujejo nekaj 10 metrov peščenih sten in s tem preprečujejo, da bi breguljke, simbolična bitja dobre ohranjenosti nižinskih tokov rek, pri nas izumrle. S stališča breguljk je torej občasen velik vodostaj, ki »gloda in čisti bregove«, nujen za njihov obstoj. A ob pravem letnem času, kadar so lastovke v Afriki.

Kaj se je dogajalo na Savi v Sneberjah?

Del gnezdilne stene ob reki Savi. Foto: Matej Gamser

V letošnjem letu je DOPPS s finančno podporo Mestne občine Ljubljana uspelo s preprostim urejanjem peščenih brežin (t.j. odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst rastlin) vzpostaviti rekordno kolonijo breguljk pri nas.

Z lanskih 15 parov breguljk se je letošnje poletje številka povzpela na rekordnih 1300 parov, kar po ocenah DOPPS predstavlja približno polovico celotne slovenske populacije. Tako velika kolonija je redkost tudi v evropskem merilu!

Vendar je lokacija imela še večji potencial. Do avgusta so mladiči breguljk iz prvega legla uspešno poleteli. Sigurno so »potamanile« ogromno komarjev! Potem pa je prišla izrazita povodenj, ki je uničila vsa druga legla. Ni jih le poplavila, temveč dobesedno odtrgala. Debelejših skladov finega sedimenta, ki je primeren za kopanje gnezdilnih rovov breguljk, v veliki meri ni več. Tisti, ki so še ostali, pa so spodjedeni in se bodo najverjetneje kmalu porušili. Da se bo rekordno leto na tej lokaciji še kdaj ponovilo, je postalo manj verjetno.

Vendar k sreči ni vse tako črno. Teoretično se drugega legla loti nekoliko manjše število breguljk. Zagotovo je bila smrtnost manjša, kot če bi se taka povodenj pripetila v juniju. In pa, če je Sava imela takšno moč, da je dolgoročno razdejala primerno gnezdišče v Sneberjah, potem obstaja upanje, da ga je kje formirala na novo. In breguljke ga bodo prihodnje leto zagotovo našle in kolonizirale.

Ljubljana bogatejša za novo tematsko pot – Pot med jelšami

Na Rakovi jelši v Ljubljani je zaživela nova 3 kilometrska tematska pot – Pot med jelšami, ki obiskovalce popelje po mozaiku travnikov, njiv, mejic in jarkov. Na njej obiskovalci lahko spoznajo življenje nekaterih značilnih, a vedno bolj ogroženih prebivalcev Ljubljanskega barja, kot so močvirska sklednica, koščični škratec, puščavnik, hribski urh, strašničin mravljiščar in kosec. Pot je primerna tako za individualne kot skupinske oglede.

Pot med jelšami pa je le eden izmed rezultatov več kot petletnega projekta PoLJUBA, v okviru katerega so bili v dobrih petih letih trajanja projekta na skupno 177 ha zemljišč izvedeni številni ukrepi za obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov ter nekaterih najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst na Ljubljanskem barju.

Informacijska tabla na Poti med jelšami. Foto: Jasna Tarman

Velik del sredstev od skupne vrednosti 4,12 milijona (80 odstotkov sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija) je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) namenil odkupu kmetijskih in gozdnih zemljišč, saj je to najučinkovitejši način za zagotavljanje ustreznega upravljanja. 

Odkupljenih je bilo kar 77 ha naravovarstveno pomembnih zemljišč, predvsem na območju med Igom in Škofljico. S tem bodo lažje zagotavljali trajnost rezultatov tudi po koncu projekta, saj bo z zemljišči še naprej upravljal JZ KPLB, tudi v sodelovanju z lokalnimi kmeti preko skrbniških pogodb.

Med ključnimi dosežki projekta sta tudi uspešno izvedena ukrepa za živalski vrst, ki sta bili tik pred izumrtjem, in sicer doselitev metulja barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost in obogatitev populacije hrošča puščavnika na območju Mestnega loga v Ljubljani. V obeh primerih je bila doselitev osebkov, vzgojenih v gojilnicah, prepoznana kot nujen ukrep za ohranitev njunih močno ogroženih populacij na Ljubljanskem barju.

Za kačjega pastirja koščičnega škratca so s prilagojenim vzdrževanjem obnovili in izboljšali stanje njegovega habitata na skupno 13,7 km jarkov na Ljubljanskem barju. Z izkopom 41 manjših mlak in sklopov luž so povečali površino vodnega habitata za dvoživko hribski urh ter zanj zasadili 300 metrov novih mejic. Za edino slovensko avtohtono sladkovodno želvo močvirsko sklednico pa so razpršeno preko celotnega Ljubljanskega barja izkopali 42 novih mlak in oblikovali 47 gnezdišč.

Pot med jelšami – sprehod po mozaiku travnikov, njiv, mejic in jarkov

Projekt se s 30. septembrom 2023 zaključuje, kar pa ne pomeni, da se zaključujejo tudi prizadevanja za ohranjanje narave. Kot je povedala Anja Oven, vodja projekta PoLJUBA, je posebna pozornost namenjena tudi ozaveščanju prebivalcev in obiskovalcev Ljubljanskega barja o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti tega območja.

Za močvirsko sklednico smo v okviru projekta PoLJUBA izkopali 42 novih mlak in oblikovali 47 gnezdišč. Foto: Jasna Tarman

Na območju Rakove jelše, so v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, ki je za namene izvedbe projektih aktivnosti predala v brezplačno uporabo kar 16 ha svojih zemljišč, izvedli številne naravovarstvene ukrepe za obnovo vlažnih ekstenzivnih travnikov.

Nekoč zapuščeno in zaraščeno območje je danes bolj podobno značilni mozaični krajini Ljubljanskega barja, s prepletom gozdnih oziroma zaraščenih površin, mejic, travnikov in osuševalnih jarkov. To pa bodo obiskovalci lahko opazovali in doživeli ob sprehodu po na novo vzpostavljeni trikilometrski krožni tematski Poti med jelšami.

Primerna je za obisk peš ali s kolesom, ustavijo pa lahko na osmih postajah, ki so opremljene z različnimi interpretacijskimi orodji in urbano opremo.

Prav tako je vsaka postaja opremljena s QR kodo, preko katere so na voljo zvočna besedila ter posnetki nekaterih predstavljenih vrst. Pot lahko obiščete individualno ali pod strokovnim vodstvom vodnika JZ KPLB. V okviru projekta so pripravili tudi program za izvedbo naravoslovnih dni za osnovnošolske in srednješolske skupine.