Vabimo vas na nacionalni posvet Prilagajanje podnebnim spremembam v sodelovanju z naravo

Podnebna kriza in kriza biodiverzitete sta neločljivo povezani in ogrožata zadovoljevanje osnovnih potreb ljudi za preživetje: potrebe po hrani, vodi in ustreznem bivalnem okolju. Ohranjanje in obnova narave sta edini način za krepitev naše odpornosti na učinke podnebnih sprememb. Zato je to ključen ukrep človeštva za prilagajanje vse bolj izrazitim učinkom podnebnih sprememb.

O prilagajanju podnebnim spremembam v sodelovanju z naravo se bomo pogovarjali na nacionalnem posvetu, ki bo potekal v torek, 26. novembra 2024 ob 9. uri v Slovenskem etnografskem muzeju (upravna hiša) na Metelkovi 2 v Ljubljani. 

Program dogodka si lahko ogledate TUKAJ.

Posvet je namenjen boljšem razumevanju povezanosti ohranjanja in obnove narave s prilagajanjem podnebnim spremembam ter izzivom, ki nas čakajo, da bomo bolje kolektivno načrtovali naslednje strateške korake. Posebej se bomo posvetili razumevanju na naravi temelječih rešitev in s tem nadaljevali razpravo, ki jo je junija letos spodbudila Direkcija RS za vode v okviru posveta o zmanjševanju poplavne ogroženosti.

Dogodek bo možno spremljati tudi na daljavo, vendar brez vključitve v razpravo. 

Prijava na posvet je obvezna (spodaj).


Posvet organizirata PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). 

Posvet bo organiziran v sklopu projekta Zagovorniki okolja – Narava za podnebje, ki ga financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja in stališča, ki bodo predstavljena na posvetu, so odgovorni izključno organizatorji in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje, podnebje in energijo in Eko sklada.

Novo spletišče Kmetovati z naravo s strokovnimi priporočili za ohranjanje biodiverzitete v kmetijskih ekosistemih

V partnerstvu sodelavcev slovenskih raziskovalnih in strokovnih organizacij, ki se ukvarjajo s področjem ohranjanja biodiverzitete v kmetijskih ekosistemih, je nastalo novo spletišče Kmetovati z naravo. Pri pripravi so sodelovali raziskovalci in strokovnjaki iz Biotehniške fakultete UL, Fakultete za naravoslovje in matematiko UM, Centra za kartografijo favne in flore, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Nacionalnega inštituta za biologijo in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.

Spletna stran Kmetovati z naravo je portal znanja, kjer so zbrane predstavitve izbranih habitatnih tipov in živalskih vrst ter priporočila za izvajanje naravi prijaznih kmetijskih praks v Sloveniji. Njen namen je na enem mestu podati usklajena strokovna priporočila, ki so v skladu z zadnjimi znanstvenimi spoznanji in izkušnjami iz prakse. Spletna stran lahko tako predstavlja temeljni referenčni vir za delo svetovalcev, strokovnjakov in uradnikov, ki se ukvarjajo s tem področjem, pa tudi kot študijsko gradivo za študente različnih programov.

Spletna stran Kmetovati z naravo

 

Kako se izogniti za naravo škodljivim projektom?

V Evropi je kar 81 % habitatov v neugodnem ali slabem stanju. Podatki so zelo zaskrbljujoči tudi pri pticah – skoraj polovica vseh vrst ptic je v upadu, vsaki osmi vrsti pa grozi izumrtje. S sredstvi EU je bilo financiranih že veliko uspešnih in navdihujočih projektov obnove narave, nekaj primerov je predstavljenih v publikaciji Led by nature.

Sredstva EU so glavni vir financiranja projektov obnove in ohranjanja narave, zlasti v srednji in vzhodni Evropi in so ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vendar pa so z EU sredstvi hkrati financirani tudi projekti, ki imajo na naravo ravno nasproten učinek in biotsko raznovrstnost ogrožajo.

V publikaciji EU funds: Protecting or damaging nature? najdete primere škodljivih in potencialno škodljivih projektov iz petih evropskih držav, tudi iz Slovenije. Publikacija zajema tudi nekaj priporočil, ob upoštevanju katerih se lahko pri načrtovanju prihodnjih projektov, škodljivi učinki na naravo preprečijo.

Vabljeni k branju!


EU funds: Protecting or damaging nature?


 

Evropski dan opazovanja ptic 2024

Evropski dan opazovanja ptic poteka v času, ko milijoni ptic s severnih krajev zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše, s hrano bogate kraje. To je edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki se pri nas ustavijo in počivajo tekom naporne in nevarne selitve.

DOPPS vas skupaj z BirdLife International vabi, da izkoristite priložnost in spoznate osupljivi svet ptic in njihovih selitev. Največji dogodek zveze BirdLife International, bo letos potekal v soboto, 5. in nedeljo, 6. oktobra 2024. V lanskem letu smo skupaj z 34 partnerji iz vse Evrope na 770 dogodkov privabili več kot 15.000 obiskovalcev in skupaj našteli več kot 3,5 milijonov ptic.

Glavni namen dogodkov je ljudem približati svet ptic in jih ozavestiti o potrebah ptic selivk na gnezdiščih, postajališčih vzdolž selitvenih poti in prezimovališčih ob Mediteranu in v Afriki. Tudi letos vas skupaj z več kot 30 evropskimi partnerji zveze BirdLife International vabimo, da z nami opazujete ptice in prisluhnete zgodbam o selitvah ptic in nevarnostim, katere te srečujejo na svoji poti. Organizirali bomo izlete, kjer boste lahko izvedeli več o selitvah ptic, njihovih poteh, z nekaj sreče pa boste katero izmed ptic lahko tudi opazovali. V Evropi skupaj za vas pripravljamo več sto dogodkov.

Ob letošnjem Evropskem dnevu opazovanja ptic 2024 (EuroBirdwatch24) vas hkrati lepo vabimo, da obiščete uradno Facebook stran EuroBirdwatch, kjer si lahko ogledate ali delite fotografije. Skupaj lahko pokažemo diverziteto dogodkov, ptic in ljudi v naravi vse od Azerbejdžana preko Norveške do Gibraltarja! Zelo veseli bomo tudi vaših lastnih fotografij in prispevkov, katere lahko z nami delite na Facebook strani EuroBirdwatch, DOPPS-BirdLife Slovenia ali jih pošljete na tilen.basle@dopps.si.


Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo letos za vas pripravili dogodke na več koncih države. Vabimo vas, da se katerega izmed njih udeležite in skupaj z nami opazujete eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov – selitev ptic!

Sobota, 5. oktober:

Opazovanje ptic ob Račkih ribnikih

Opazovanje ptic na Ljubljanskem barju

Opazovanje ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Nedelja, 6. oktober:

Opazovanje ptic v Mestnem parku Mariboru

Opazovanje ptic na Gajševskem jezeru

Ogled dobrih praks trajnostnega turizma v Nemčiji

V okviru projekta BESTbelt »Sustainable Water-based Sport Solutions« smo se konec aprila skupaj s projektnimi partnerji Međimursko prirodo in Ö.T.E. udeležili dvodnevnih delavnic z naslovom »Kanu turizem v kontekstu kakovosti in trajnosti« v Nemčiji. Seznanili smo se s primeri dobrih praks nemških kolegov, ki že vrsto let skrbijo, da turizem s plovili na vesla deluje po načelih trajnosti.

V okviru projekta BESTbelt »Sustainable Water-based Sport Solutions« smo obiskali Kanu-center v Nemčiji.

22. in 23. aprila smo se udeležili dvodnevnih delavnic v Kanu-Centru Krebs (Wakenitzhaus & Camp). Prvi dan sta nam gostitelja Eike in Lothar Krebs predstavila zgodovino, koncepte in smernice delovanja njihovega kanu centra. Predstavila sta nam območja, kjer je tovrstna dejavnost dovoljena, načine certificiranja, povezovanja in sodelovanja med podjetji, ki se ukvarjajo s tovrstnim turizmom ter v okviru združenja Bundesverband Kanu e.V. skrbijo za trajnost in kakovost te dejavnosti.

Po teoretičnem delu smo se imeli priložnost tudi preizkusiti v vožnji s kanuji, kjer smo lahko tudi v praksi videli kako so dovoljene kanu trase urejene – vključno z vstopno/izstopnimi točkami v reko in območji, kamor je zaradi varstva ptic gnezdilk in drugih organizmov prepovedano vstopiti s kanuji ali drugi plovili na vesla.

Ogledali smo si tudi infrastrukturo samega kanu centra, ki se nahaja v Naravnem parku Naturpark Lauenburgische Seen in se seznanili z njihovimi pravili, s katerimi vestno skrbijo, da kljub prisotnosti številnih obiskovalcev to praktično ne vpliva na tamkajšnjo naravo.

Naslednji dan sta se nam pridružila še Frank Hadulla iz naravnega parka in Günter Schimdt iz Herzogtum Launeburg Marketing GmbH, ki sta nam predstavila izzive upravljanja, trajnostne rabe in promocije naravnega parka. Delavnice smo nato zaključili s slikovito krožno turo s kanujem po reki Trave, ki z vseh strani »objema« staro mestno jedro mesta Lübek.

Primere dobrih praks, ki smo se jih priučili v Nemčiji, si želimo tekom našega projekta prenesti tudi na hrvaška in slovenska tla. V naravi namreč nikoli nismo sami in moramo pri turističnih dejavnostih, tudi pri veslanju, raftingu in drugih vodnih športih v naravi, to upoštevati.

 

Zaključek projekta Kmetovanje z(a) biodiverziteto na nižinskih kmetijah v Sloveniji (EIP VIVEK)

Zaključni strokovni posvet projekta EIP VIVEK. Foto: Urša Gajšek

V sredo, 6. 12. 2023, je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani potekal zaključni strokovni posvet projekta Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) VIVEK.

V projektu je šest organizacij in 7 kmetijskih gospodarstev razvijalo nove ukrepe za izboljšanje stanja ogroženih vrst ptic kmetijske krajine, divjih opraševalcev in traviščnih habitatnih tipov.

Razvite rešitve so bile vključene tudi v Strateški načrt Skupne kmetijske politike, kjer so od letošnjega leta dalje na voljo finančne podpore za kmetijska gospodarstva, ki želijo te ukrepe izvajati v različnih slovenskih regijah.

Več si lahko preberete v izjavi za javnost (spodaj).


Izjava za javnost ob zaključku projekta EIP VIVEK


Projekt EIP VIVEK je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru ukrepa Sodelovanje, podukrep M16.5 – Okolje in podnebne spremembe.

Žerjavi že trkajo na vrata

Koledarsko smo že vkorakali v jesen in smo v času, ko s pričakovanjem zremo v nebo in oprezamo za značilnim oglašanjem žerjavov. Medtem, ko smo konec oktobra lani že opazili več kot 20.000 žerjavov, pa smo letos šele pri nekaj opaženih jatah. Kot kaže bo na glavnino žerjavov potrebno še vsaj malo počakati. Večje število lahko pričakujemo ob prvem znižanju temperatur.

Letos že 100.000 žerjavov

Letošnja spomladanska sezona je bila spet rekordna. Zabeležili smo več kot 114.000 žerjavov, kar je največ doslej v posamezni sezoni. To pa še ni vse! 4. marca 2023 so nam žerjavi uprizorili pravi spektakel. Na ta dan skupaj zabeležili več kot 51.000 žerjavov, oziroma skoraj polovico vseh opazovanih žerjavov v sezoni.

Doslej sta bili samo dve leti, ko smo v obeh sezonah skupaj našteli več kot 100.000 žerjavov. Velike jate, ki jih spremlja glasno trobljenje, pa lahko opazujemo vse pogosteje.

Žerjavi. Foto: Marko Zabavnik

Več nas je, več preštejemo

Opazovanja splošne javnosti so v svetu vedno bolj prepoznana kot ključna pri spremljanju okoljskih pojavov. Nič drugače ni pri pticah. Naključna opazovanja posameznikov se s pridom uporablja pri spremljanju obdobja selitev, razširjenosti redkih vrst ter pri iskanju morebitnih sprememb pri posameznih vrstah. Podatki, ki so bili doslej zbrani na ta način in analizirani, kažejo na občuten zamik selitve pri pticah, ki odseva vse zgodnejše pomladi.


Sporoči svoje opažanje žerjavov tudi ti!

Z velikim veseljem sprejemamo vsako opazovanje žerjavov, četudi ni popolno, saj nam podatki omogočajo izris vedno bolj natančnih selitvenih poti žerjavov čez Slovenijo. Tudi letos velja moto – vsak podatek šteje!

Če ste opazili jato žerjavov vabljeni, da to sporočite našemu članu Dejanu Bordjanu na: dejan.bordjan@gmail.com. Popoln podatek vsebuje kraj, datum in uro opazovanja, število žerjavov in smer ter višino leta.


 

Otvoritev razstave Semena za življenje

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije, Javnim zavodom Krajinski park Goričko, Javnim zavodom Triglavski narodni park in Notranjskim regijskim parkom izvaja projekt LIFE FOR SEEDS – »Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ« (LIFE20 NAT/SI/000253). Projekt sofinancirajo Evropska unija iz programa LIFE, Sigrid Rausing Trust in Ministrstvo Republike Slovenije za javno upravo.

O projektu Life for Seeds

Projekt se osredotoča na varstvo treh habitatnih tipov omrežja Natura 2000, in sicer presihajočih jezer, suhih travnikov z orhidejami in travnikov z navadnim volkom. Glede na zadnje nacionalno poročilo po 17. členu Direktive o habitatih za obdobje 2013-2018 so namreč vsi močno ogroženi s slabimi obeti za prihodnost.

Sibirska perunika. Foto: Blaž Blažič

V projektu želimo prispevati k izboljšanju stanja z vzpostavitvijo semenske banke, v kateri bodo shranjena semena vsaj 300 značilnih vrst, nabrana na 21 območjih Natura 2000 širom Slovenije. Genetsko pestrost shranjenih semen bomo zagotovili z velikim številom nabranih vzorcev, saj bo v banki shranjenih kar 12.000 nabirkov semen.

Poleg tega bomo z lokalnim semenskim materialom obnovili več kot 74 ha travnikov na sedmih območjih Natura 2000. Pri obnovi bomo uporabili dve metodi – zeleni mulč (prenos sveže pokošene trave z zrelim semenom, ki pa še ni izpadlo) ter setev semenskih mešanic, nabranih s krtačnim strojem, ročnim sesalcem ali na roke.

Konkretne naravovarstvene aktivnosti bomo podprli s pripravo kmetijsko-okoljskih ukrepov, ki bodo kmete spodbujali k ohranjanju ekstenzivno obdelovanih travnikov, ter s številnimi izobraževalnimi dejavnostmi. Med njimi je tudi razstava Semena za življenje, katere otvoritev je bila v četrtek, 7. 9. 2023, v Postojni. Razstava je nastala v sodelovanju z Notranjskim muzejem Postojna.

Razstava Semena za življenje

Razstavo Semena za življenje si lahko ogledate na Titovem trgu v Postojni. Foto: Urša Gajšek

Razstava Semena za življenje je včeraj ob 18. uri na Titov trg privabila več kot 30 ljudi. S kratkim uvodnim govorom sta jo otvorili Tina Poljšak, vodja organizacijske enote Notranjski muzej Postojna, in vodja projekta LIFE FOR SEEDS, Katarina Denac.

Pod vodstvom Blaža Blažiča, varstvenega ornitologa DOPPS, smo se nato skupaj sprehodili po slikoviti razstavi, kjer so udeleženci spoznavali raznolikost travniških rastlin in njihovih semen na 21 območjih Natura 2000 ter pomen ohranjanja pisanih travnikov v Sloveniji.

Po ogledu razstave smo si v prijetnem vzdušju in ob okusnih prigrizkih, ki so jih za nas pripravili REPeat, izmenjali svoje vtise o razstavi, razvile pa so se tudi zelo zanimive razprave o projektu.

Razstavo si bo na Titovem trgu v Postojni mogoče ogledati vse do začetka oktobra. Po tem datumu se bo razstava selila še v prostore partnerskih organizacij.  

Sava odnesla rekordno kolonijo breguljk

Poplave niso prizadele zgolj ljudi, temveč tudi živali, ki so sicer (deloma) prilagojene na življenje ob reki, kot so breguljke.

Breguljka. Foto: Alen Ploj

Breguljka, znana tudi pod imenom peščena lastovka, živi v Sloveniji predvsem v vzhodnem nižinskem delu, ob velikih rekah. Od vseh lastovk so najbolj vezane na vodo. Zakaj? Gnezdijo namreč v rovih, ki jih skopljejo v strme in neporaščene peščene brežine. Le-te pa je moč najti le ob rekah oz. na tistih predelih rek, kamor človek (še) ni posegal z namenom »izkoriščati, obvladovati in ukalupiti vodotok«.

Da strma rečna brežina, primerna za breguljke, sploh nastane, je potreben konstanten proces rečne erozije. Le-ta pa ni možen, če so bregovi tako rekoč zabetonirani, pretok vode pa reguliran na biološki minimum. Obnavljajočih se naravnih peščenih sten, v katerih bi gnezdile breguljke, na naših rekah praktično ni več.

Prostovoljci DOPPS sicer vsako leto umetno vzdržujejo nekaj 10 metrov peščenih sten in s tem preprečujejo, da bi breguljke, simbolična bitja dobre ohranjenosti nižinskih tokov rek, pri nas izumrle. S stališča breguljk je torej občasen velik vodostaj, ki »gloda in čisti bregove«, nujen za njihov obstoj. A ob pravem letnem času, kadar so lastovke v Afriki.

Kaj se je dogajalo na Savi v Sneberjah?

Del gnezdilne stene ob reki Savi. Foto: Matej Gamser

V letošnjem letu je DOPPS s finančno podporo Mestne občine Ljubljana uspelo s preprostim urejanjem peščenih brežin (t.j. odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst rastlin) vzpostaviti rekordno kolonijo breguljk pri nas.

Z lanskih 15 parov breguljk se je letošnje poletje številka povzpela na rekordnih 1300 parov, kar po ocenah DOPPS predstavlja približno polovico celotne slovenske populacije. Tako velika kolonija je redkost tudi v evropskem merilu!

Vendar je lokacija imela še večji potencial. Do avgusta so mladiči breguljk iz prvega legla uspešno poleteli. Sigurno so »potamanile« ogromno komarjev! Potem pa je prišla izrazita povodenj, ki je uničila vsa druga legla. Ni jih le poplavila, temveč dobesedno odtrgala. Debelejših skladov finega sedimenta, ki je primeren za kopanje gnezdilnih rovov breguljk, v veliki meri ni več. Tisti, ki so še ostali, pa so spodjedeni in se bodo najverjetneje kmalu porušili. Da se bo rekordno leto na tej lokaciji še kdaj ponovilo, je postalo manj verjetno.

Vendar k sreči ni vse tako črno. Teoretično se drugega legla loti nekoliko manjše število breguljk. Zagotovo je bila smrtnost manjša, kot če bi se taka povodenj pripetila v juniju. In pa, če je Sava imela takšno moč, da je dolgoročno razdejala primerno gnezdišče v Sneberjah, potem obstaja upanje, da ga je kje formirala na novo. In breguljke ga bodo prihodnje leto zagotovo našle in kolonizirale.