Monitoring učinkov vodnogospodarskih vzdrževalnih del na stanje gnezdilk rečne struge na območju Natura 2000 Drava med Malečnikom in Duplekom

Cilj

Cilji raziskave so bili:

1. zbrati podatke o velikosti in razširjenosti gnezditvenih populacij značilnih indikatorskih gnezdilk (mali deževnik, mali martinec in vodomec) struge reke Drave med Mariborom in Zavrčem.
2. analizirati trende ključnih parametrov monitoringa (številčnost ptic, habitati na gnezdiščih – sipinah in hidrološke razmere),
3. opredeliti podrobne ekološke zahteve ciljnih vrst in vpliv antropogenih dejavnikov,
4. narediti oceno ustreznosti vzdrževalnih del, izvedenih v zadnjih letih in
5. opredeliti najustreznejši način vzdrževanja rečne struge za doseganje ugodnega stanja ciljnih vrst ptic.

Pristop

Celotna projektna naloga je potekala pet let (2006, 2009–2012). Popise smo opravili na celotni stari strugi reke Drave med Mariborom in slovensko–hrvaško mejo pri Zavrču. Ptujsko jezero smo pri popisu izpustili. Skupna dolžina popisane stare struge je bila 38,8 kilometrov.

Popis gnezdilk

V vseh letih raziskave smo popise opravili dvakrat letno s spusti s čolnom po strugi. Sistematično smo pregledali celotno rečno strugo, bregove in večje rečne rokave ter vsa prodišča in otočke. Popisali smo vse tri ciljne vrste vodnih ptic, poleg tega pa tudi vsa druga naključna zanimiva opazovanja redkih vrst. Za vse tri ciljne vrste smo izračunali populacijske trende na raziskovanem območju za obdobje 2006–2012.

Popis strukturiranosti prodišč

Z uporabo orodja GIS smo skartirali vsa prodišča med Mariborom in Središčem ob Dravi – 98 prodišč. Podatke smo dobili z daljinskim kartiranjem v naprej določenih vegetacijskih / fiziognomskih tipih. Fiziognomski tipi so bili preverjeni na vsakem prodišču posebej s terenskimi podatki. Leta 2009 smo za potrebe študije izdelali lastne DOF posnetke celotne struge Drave. Poleg parametrov strukturiranosti smo na vsakem prodišču merili tudi višino najvišje točke prodišča.

Popis antropogenih vplivov

Za ugotavljanje antropogenih vplivov smo na vsakem prodišču beležili prisotnost domnevno pomembnih vplivov človeka. Prisotnost človeka na prodišču smo določali na osnovi različnih prepoznavnih sledi – izkopanega proda, kolesnic, kurišč, ribiških stojišč in drugih sledi.

Pomen strukturiranosti prodišč za ptice

Ta pomen smo analizirali na primeru malega deževnika, ki je indikatorska vrsta rečnih prodišč in ekološki specialist naravnih nižinskih rečnih habitatov. Na osnovi podatkov o gnezditveni prisotnosti malega deževnika na prodiščih in podatkov o fiziognomiji in drugih atributov prodišč istega leta smo v procesu modeliranja dobili najboljši model, ki pojasnjuje, kateri dejavniki in kako vplivajo na število gnezdečih parov malih deževnikov na prodiščih.

Rezultati

Gnezdeči populaciji malega deževnika (66 odstotni upad) in malega martinca (38 odstotni upad gnezdečih parov) sta se v obdobju raziskave zmanjšali. Nasprotno je bila populacije vodomca v obdobju raziskave videti stabilna, vendar dokaj majhna.

Z ekološkim modeliranjem smo ugotovili, da na število gnezdečih malih deževnikov najpomembneje vplivata površina golega proda na prodišču in višina prodišča. Večja kot je površina golega proda in višje kot je prodišče, več parov lahko na prodišču gnezdi. Po relativnem pomenu sta v modelu sledili spremenljivki odstotek lesnih rastlin in odstotek zelnih rastlin na prodišču. Manj kot je prodišče zaraslo, več parov malih deževnikov lahko na njem gnezdi. Podoben relativni pomen kot odstotek pokrovnosti zelnatih rastlin je imela tudi spremenljivka vpliv človeka. Prisotnost človeka zmanjša verjetnost gnezdenja in število gnezdečih parov. Pri testiranju modela z novimi podatki je ta v 86,7 odstotkih primerov pravilno napovedoval število parov na prodišču glede na parametre.

Primerjava površin vegetacijskih tipov prodišč med letoma 2006 in 2009/2010 je pokazala, da so bila prodišča v letih 2009/2010 občutno bolj zaraščena z lesnato vegetacijo in zelmi kot leta 2006, golih površin s prodom pa je bilo manj. Ker so naravni deli rečne struge za vse tri ciljne vrste optimalna bivališča, je vpliv spremenjenih značilnosti teh delov struge na velikost gnezdečih populacij pričakovan.

Pomen

Namen študije je bil vzpostaviti monitoring indikatorskih gnezdilk stare struge Drave, s katerim bo možno vrednotiti vplive različnih posegov človeka na reki, ter izboljšati prihodnje posege v smeri večje naravovarstvene ustreznosti. Za vzpostavitev takšnega monitoringa ni dovolj le preštevanje ptic, nujne so podporne ekološke raziskave, kjer podrobno ugotavljamo, na kakšen način in s kakšnimi mehanizmi dejavniki okolja vplivajo na populacijsko dinamiko ogroženih vrst. Naša vizija je, da bi v prihodnje s podrobnim ekološkim znanjem uspeli dopolniti in modificirati nujne vodarske posege na takšen način, da bi z njimi hkrati zagotavljali protipoplavno varnost in primerna gnezdišča ogroženih vrst. Da bi torej odpravili nasprotja med nujnimi posegi na eni in drugi strani ter tako prispevali tudi k zmanjševanju nepotrebnih konfliktov med naravovarstveniki ter strokovnajki vodarskega področja.

Kontaktna oseba

Damijan Denac (damijan.denac@dopps.si)

Finančna podpora

Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o.

Objave

DENAC, D. & BOŽIČ, L. (2012):
Monitoring učinkov vodnogospodarskih vzdrževalnih del na stanje izbranih varovanih vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 Drava med Malečnikom in Duplekom – gnezdilke rečne struge. Končno poročilo. (1. del, 2. del)
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, D. & BOŽIČ, L. (2011)
Monitoring učinkov vodnogospodarskih vzdrževalnih del na gnezdilke prodišč na območju Natura 2000 Drava med Malečnikom in Duplekom – I. faza. Vmesno poročilo za leto 2011.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, D. & BOŽIČ, L. (2010):
Monitoring učinkov vodnogospodarskih vzdrževalnih del na gnezdilke prodišč na območju Natura 2000 Drava med Malečnikom in Duplekom – I. faza. Vmesno poročilo za leto 2010.
DOPPS, Ljubljana.

BOŽIČ, L. & DENAC, D. (2010):
Številčnost in razširjenost izbranih gnezdilk struge reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi (SV Slovenija) v letih 2006 in 2009 ter vzroki za zmanjšanje njihovih populacij.
Acrocephalus 31 (144): 27–45.