Arhiv oznak: Ministrstvo za okolje in prostor

Odgovor Republike Slovenije na uradni opomin Evropske komisije

, Novice,Sporočila za javnost

Novembra 2019 smo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) naslovili zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero smo želeli pridobiti odgovor Republike Slovenije (RS) na uradni opomin Evropske komisije v zvezi z upadom travniških vrst ptic in barjanskega okarčka. MOP nam je zahtevo zavrnilo, zaradi česar smo se pritožili na Urad informacijskega pooblaščenca. Ta je v poglobljeni odločbi odpravil zavrnilno odločbo MOP in mu naložil, da nam morajo v roku 31 dni posredovati zahtevano informacijo. MOP nam je nato v manj kot tednu dni poslal zahtevani odgovor RS. Oba dokumenta – odločbo Informacijskega pooblaščenca in odgovor RS na uradni opomin – si lahko preberete spodaj.

Odločba IP, 30.1.2020 (pdf)

Odgovor RS na uradni opomin EK (pdf)

Hribski škrjanec (Lullula arborea).
foto: Alen Ploj

Za ohranitev naglo izginjajočih travniških vrst ptic in metuljev so v Sloveniji potrebni hitri in ambiciozni ukrepi

, Novice,Sporočila za javnost

Objavljeno strokovno stališče DOPPS in DPOMS do prihodnje kmetijske politike

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS) sta danes objavila stališče do Skupne kmetijske politike po letu 2020 v Sloveniji s predlogi za reševanje problematike izginjanja travniških vrst ptic in barjanskega okarčka. Stališče je nastalo kot odgovor na uradni opomin Republiki Sloveniji, ki ga je julija lani Evropska komisija izdala zaradi kritičnega stanja travniških vrst ptic in metulja barjanskega okarčka.

Namen stališča, ki je naslovljeno na pristojni okoljski in kmetijski ministrstvi in Evropsko komisijo, je izpostaviti strokovne rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja travniških in drugih vrst ptic in metuljev. Ključni razlogi za njihovo izginjanje so namreč povezani z uničevanjem njihovih bivališč. To je na nekaterih območjih posledica intenziviranja kmetijstva (spreminjanje travišč v gnojene in večkrat letno košene travnike, preoravanje travnikov v njive, pretirana paša in izsekavanje mejic) in deloma urbanizacije. Predvsem v zahodni in južni Sloveniji pa je ključni problem tudi zaraščanje zaradi opuščanja kmetovanja.

Blaž Blažič, varstveni ornitolog DOPPS: »Naglo in obsežno izginjanje populacij ptic kmetijske krajine, s katerim se v Sloveniji soočamo v zadnjih letih je še posebej prizadelo travniške vrste. Razsežnosti problema so na nekaterih območjih postale že tako kritične, da pričakujemo, da bodo v naslednjem desetletju ali dveh nekatere vrste kot gnezdilke v Sloveniji izginile. Populacije ptic naglo izginjajo tudi na nekaterih območjih Natura 2000, ki so bila ciljno opredeljena prav za ohranjanje ključnih populacij teh vrst.«

dr. Tatjana Čelik, predstavnica DPOMS: »Strokovnjaki za metulje in druge vrste žuželk v zadnjih letih z zaskrbljenostjo spremljajo zmanjševanje njihovih populacij v traviščnih ekosistemih. Metulj barjanski okarček je v zadnjih petih letih izginil s treh posebnih ohranitvenih območij Natura 2000 v osrednji Sloveniji, v preostalem, največjem od njih (Ljubljansko barje), pa se je v zadnjih 18 letih velikost populacije zmanjšala za 75 %, bivališče vrste pa za 92 %. Če želimo takšne vrste ohraniti, so potrebni takojšni in bistveno bolj ambiciozni ukrepi, kot jih je Slovenija izvajala do sedaj.«

Strokovnjaki za ptice in metulje so v stališču izpostavili tri krovne cilje za izboljšanje stanja biotske pestrosti na območju Slovenije in za ciljne ukrepe na območjih Natura 2000. Vsak cilj nato vključuje več podrobnih usmeritev za pripravo posameznih instrumentov kmetijske politike, ki bi jih bilo treba uveljaviti v prihodnjem programskem obdobju 2021–2027.

Sporočilo za javnost
Skupno stališče DOPPS in DPOMS

Več informacij:
Blaž Blažič, DOPPS, 070 713 978, blaz.blazic@dopps.si
Nika Kogovšek, DPOMS, 031 253 701, kogovsek.nika@gmail.com

DOPPS ostaja upravljalec Naravnega rezervata Škocjanski zatok še nadaljnjih deset let

, Novice

Minister za okolje in prostor Simon Zajc in predsednik Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Rudolf Tekavčič sta 6. novembra 2019 podpisala aneks št. 2 h Koncesijski pogodbi za upravljanje Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Podlaga za podpis je bil Sklep Vlade Republike Slovenije (z dne 18. 7. 2019), s katerim je ta odločila, da se Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije koncesija po dvajsetih letih uspešnega upravljanja Naravnega rezervata Škocjanski zatok podaljšala za nadaljnjih deset let.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je leta 1999 postalo prvi koncesionar za upravljanje zavarovanega območja narave v Sloveniji, in sicer leto prej razglašenega Naravnega rezervata Škocjanski zatok. V teh dvajsetih letih smo dosledno in z vestnostjo dobrega gospodarja izpolnjevali vse pogodbene obveznosti. Med glavnimi rezultati našega upravljavskega dela v sodelovanju z MOP, ZRSVN, ARSO, Mestno občino Koper, drugimi upravljavci in deležniki velja izpostaviti predvsem obnovo in habitatno ureditev Škocjanskega zatoka, ki je skupaj z načrtovanjem in pripravami potekala v letih 2000–2008 ter zgraditev infrastrukture za obisk naravnega rezervata v letih 2014–2016. Z obnovo je bil dosežen varstveni cilj naravnega rezervata: vzpostavljeno je bilo ugodno stanje varovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki ga DOPPS s strokovnim upravljanjem habitatnih tipov in habitatov vrst odtlej uspešno vzdržuje in nadgrajuje. Z zgraditvijo objektov je bila uresničena ureditev naravnega rezervata odprtega za javnost, delo z obiskovalci pa je uspešno steklo po odprtju objektov in naravnega rezervata marca 2016.

Podpis aneksa h koncesijski pogodbi. Foto: Alen Ploj

Minister Simon Zajc: »Zaradi dobrih rezultatov smo se na MOP odločili predlagati vladi, da se koncesijska pogodba z DOPPS podaljša. Mene veseli predvsem to, da je bil z obnovo dosežen cilj – to je ugodno stanje varovanih rastlinskih in živalskih vrst in habitatov. Naravni rezervat je namreč prav zaradi svoje pestrosti izjemno pomemben. Veseli me tudi, da je bila v zadnjih letih zgrajena infrastruktura, ki omogoča, da ljudje obiščejo ta rezervat na način, ki omogoča ohranjanje naravnih danosti.«

Na DOPPS smo bili v preteklih dveh desetletjih upravljanja uspešni tudi pri pridobivanju projektnih, sponzorskih in donatorskih sredstev ter ustvarjanju lastnih prihodkov rezervata, saj smo za urejanje in upravljanje območja dodatno pridobili približno 2 milijona evrov. Naša povezanost z lokalnim okoljem je zelo dobra, sodelovanje z Mestno občino Koper, Luko Koper d.d. ter drugimi deležniki, ki so tako iz javnega, kot tudi iz poslovnega in akademskega sektorja, pa v izrazito podporo ciljem naravnega rezervata.

Predsednik DOPPS, Rudolf Tekavčič, je ob tem poudaril: »Na društvu smo še posebej ponosni na uspešnost obnove in upravljanja Škocjanskega zatoka, kjer na 122 hektarjev velikem območju ohranjamo izjemno biotsko raznovrstnost. Od več kot 1400 evidentiranih živalskih in rastlinskih vrst je kar 254 vrst ptic, kar je več kot 65% vseh pri nas opaženih ptic. Tukaj je denimo v Sloveniji prvič začela gnezditi rjava čaplja. Tudi stanje habitatov je zelo ugodno, predvsem tistih, ki so na seznamu Natura 2000.«

Status stranskega udeleženca podeljen

, Novice,Sporočila za javnost

V začetku meseca smo na društvo z Upravnega sodišča prejel sodbo, s katero je sodišče razveljavilo odločitev Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da DOPPS nima pravice sodelovati kot stranski udeleženec v upravnem postopku celovite presoje vplivov načrtovane hidroelektrarne Hrastje-Mota na okolje. Tokrat Ministrstvo za okolje in prostor po navodilih sodišča popravlja napako iz lanskega leta.

DOPPS je vlogo za udeležbo v postopku posredoval na MOP 1.6.2015. Na MOPu so vlogo ignorirali več kot pol leta. Šele po številnih posredovanjih so januarja lani izdali sklep, s katerim pa so DOPPSu udeležbo v postopku zavrnili.

Zoper sporni sklep MOPa je DOPPS 15.1.2016 vložili tožbo na Upravno sodišče. Sodišče je s sodbo z dne 5.1.2017 presodilo, da je bilo ravnanje MOPa nezakonito in ministrstvu naložilo, da DOPPSu z odločbo prizna položaj stranskega udeleženca v postopku CPVO.

MOP je s sklepom z dne 16.1.2017 DOPPSu priznal status stranskega udeleženca v postopku celovite presoje vplivov na okolje za plan – Državni prostorski načrt za HE Hrastje Mota na Muri.

Sklep MOP, 16.1.2017 (pdf)

2017_9_1_ciconia_nigra_web_-milancerar