Spoznajmo “Ptice okoli nas”

Vabimo vas k sodelovanju v akciji »Ptice okoli nas«, v okviru katere vsako zimo opazujemo ptice, ki se pozimi pojavljajo v naši okolici. Z akcijo želimo spodbujati k boljšemu zavedanju narave ter spremljati, kaj se dogaja z našimi pogostimi vrstami ptic. Želimo namreč, da te tudi v prihodnje ostanejo pogoste.

Spoznajmo »Ptice okoli nas«

20_1_2016_brglez_gregorbernard

Brglez je pogost obiskovalec krmilnic in dreves v bližini naših domov.
foto: Gregor Bernard

Ptice so živa bitja, ki jih srečamo na vseh kontinentih in v skoraj vseh življenjskih okoljih. Lahko bi rekli, da jih najdemo za vsakim vogalom. Prav zaradi tega so najbolje raziskana skupina živali, med ljudmi pa so ptice dobro poznane in priljubljene. Vsak izmed nas pozna vrabca, veliko sinico, plavčka, kosa ali goloba. Tako kot spremljanje številčnosti redkih vrst, je zelo pomembno spremljati tudi kaj se dogaja s tistimi pogostejšimi. V Veliki Britaniji je v zadnjem času število domačih vrabcev upadlo za več kot dve tretjini!

Slednje je tudi eden izmed razlogov, da se za pomoč pri pridobivanju takšnih podatkov obračamo tudi na vas. Z akcijo »Ptice okoli nas« želimo pridobiti podatke o pogostejših vrstah ptic, hkrati pa spodbuditi ljudi k boljšemu poznavanju ptic in jim na preprost način približat naravo. Akcija bo to leto potekala že osmo leto zapored, rezultate lanske akcije pa lahko najdete TUKAJ.

V akciji »Ptice okoli nas« lahko sodelujete tudi to zimo

Tudi letos bomo nadaljevali z akcijo opazovanja ptic okoli nas, zato vas vabimo, da se nam pridružite pri tem množičnem dogodku. Opazovanje je preprosto, tako da lahko pri tem sodelujete prav vsi, tudi če menite, da niste dobri poznavalci ptic. Ptice lahko beležite v mestu ali na vasi, okoli doma, službe, sole ali vrtca. Pomembno je, da vsi sodelujoči opazujemo na enak način in da vsak opazovalec ali skupina, ki opazuje izpolni svoj obrazec. Za pomoč pri štetju opaženih ptic in ugotavljanju, katerim vrstam pripadajo, smo na društvu pripravili letak, na katerem je tabela za vpisovanje opazovanj, ter slike najpogostejših ptic, ki se pojavljajo v naseljih. Letak za pomoč pri opazovanju najdete TUKAJ.

  • To zimo bo akcija potekala v tednu od ponedeljka, 25. januarja, do nedelje, 31. januarja 2016.
  • Enkrat v tem tednu si izberite pol ure in si v tem času zabeležite vse ptice, ki jih opazite.
  • Zabeležite samo največje število ptic, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic).
  • Nato nam svoja opazovanja sporočite, najbolje preko spletnega obrazca. Če nimate te možnosti, jih pošljite na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana.
  • Več informacij o sami akciji najdete na naši spletni strani pod zavihkom Ptice okoli nas.

Vabilo Ptice okoli nas 2016 _mediji 2016 (pdf)

Dela v NR Škocjanski zatok

Gradnja objektov in urejanje Naravnega rezervata Škocjanski zatok se bliža koncu. Nekaj dodatne zamude je sicer nastalo zaradi odpravljanja pomanjkljivosti s strani izvajalcev del, tako da se tudi pričakovana otvoritev premika iz decembra 2015 v februar 2016. Dotlej ostaja Škocjanski zatok za obiskovalce zaprt.

Razstava v osrednji opazovalnici, foto Bojana Lipej

Razstava v osrednji opazovalnici, foto Bojana Lipej

Po več kot enem letu intenzivne gradnje in opremljanja Naravni rezervat Škocjanski zatok le dobiva svojo končno podobo. V letu 2015 je postal bogatejši za vse načrtovane objekte, od centra za obiskovalce ob vstopu na Bertoški bonifiki, do hleva z oboro, osrednje opazovalnice ter manjših objektov, namenjenih spoznavanju in doživljanju narave. V zadnjih dveh mesecih je potekalo opremljanje objektov s pohištvom, informacijsko in varnostno opremo ter razstavami in drugimi interpretativnimi elementi. V objektih so tako že nameščene pojasnjevalne table in razstave, ki dopolnjujejo zgodbo, ki jo govori narava sama – o zgodovini območja, njegovih posebnostih in značilnostih žive narave – in hkrati obiskovalcem omogočajo tudi prepoznavanje najpomembnejših živalskih in rastlinskih vrst. Pohištvo so izdelali v podjetju Atlas oprema d.o.o. iz Ljubljane, razstave podjetje GEAart d.o.o. iz Nazarij, varnostno in informacijsko opremo pa je dobavilo koprsko podjetje Dolher d.o.o. Porušena so bila stara opazovališča ob učni poti na bonifiki, ki so povsem dotrajala, na njihovem mestu pa so postavljena nova z dodatnimi nadstreški. Ekipa upravljavca območja, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), se je že preselila v nove prostore in je poskrbela za manjše krajinske ureditve, predvsem zasaditve ob objektih.

Ob učni poti na bonifiki so bila postavljena  nova opazovališča z dodatnimi nadstreški, foto: Bojana Lipej

Ob učni poti na bonifiki so bila postavljena nova opazovališča z dodatnimi nadstreški, foto: Bojana Lipej

Slovenci bomo po otvoritvi Škocjanskega zatoka bogatejši za ornitološki naravni rezervat, povsem opremljen za spoznavanje in doživljanje narave z brezplačnim vstopom za individualne obiskovalce. Objekti so dostopni vsem obiskovalcem, tudi tistim s posebnimi potrebami. Po otvoritvi bo naravni rezervat odprt ves svetli del dneva, tako da se bo odpiralni čas prilagajal letnim časom, ponoči pa bo območje zaprto. Center za obiskovalce in osrednja opazovalnica bosta imela nekoliko krajši obratovalni čas, stolp pod ankaransko vpadnico pa bo svoja vrata odprl samo najavljenim skupinam, sicer pa bo zaradi nevarnosti vandalizma zaprt.

Celotna vrednost zaključene investicije, ki jo je uspešno izpeljalo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z DOPPS-om, je znašala nekaj več kot 3,2 milijone evrov. Delno jo je financirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v višini 2,25 milijona evrov. Operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 (razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva).

Gradbena dela v NR Škocjanski zatok zaključena, rezervat ponovno odprt v decembru

Skoraj leto je minilo od začetka gradnje objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. V tem času so bili zgrajeni vsi načrtovani objekti, od centra za obiskovalce ob vstopu na Bertoški bonifiki, do hleva z oboro, osrednje opazovalnice, do manjših objektov namenjenih spoznavanju in doživljanju narave. Naravni rezervat do otvoritve, ki je po trenutnem terminskem načrtu pričakovana v letošnjem decembru, ostaja za obiskovalce zaprt, saj v njem potekajo še druga manjša gradbena dela in opremljanje objektov.

Center za obiskovalce, foto: Tilen Basle

Center za obiskovalce, foto: Tilen Basle

Izvajalec gradbenih, obrtniških in instalacijskih del Adriaing d.o.o. iz Kopra s podizvajalci je pred kratkim zaključil z gradnjo načrtovanih objektov v naravnem rezervatu. Tako je Škocjanski zatok bogatejši za center za obiskovalce s spremljajočimi manipulativnimi površinami (parkirišče, otroško igrišče), ki bo namenjen sprejemu in izobraževanju obiskovalcev, v manjšem delu pa tudi upravi naravnega rezervata. V hlevu z oboro v neposredni bližini bo potekala oskrba pašne živine, poskrbljeno pa bo tudi za njihovo varnost, tako da se bodo v naravni rezervat lahko vrnili tudi kamarški konji. Ostali objekti so namenjeni opazovanju živega sveta oziroma spoznavanju in doživljanju narave, kar je z aktom o ustanovitvi naravnega rezervata namen le-tega na področju obiskovanja. Sredi območja lahko mimoidoči že nekaj časa opazujejo edinstveno okroglo stavbo – osrednjo opazovalnico, iz katere se odpirajo lepi razgledi po celem rezervatu, odlikuje pa jo tudi podvodni pogled. Na območju pod ankaransko vpadnico stoji manjši opazovalni stolp, poleg njega pa so bila ob laguni zgrajena tudi tri nova opazovališča z razgledom po vsem brakičnem delu naravnega rezervata. Na enem od njih bodo obiskovalci lahko povsem od blizu opazovali eno od florističnih posebnosti naravnega rezervata – na sol prilagojene rastline, imenovane slanuše. Dostop v vse objekte je prilagojen tudi gibalno oviranim osebam. Pogodbena vrednost gradbeno obrtniških in instalacijskih del je znašala 2.792.507,31 EUR z DDV. Od tega je bilo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj financirano 1.945.599,35 EUR. Gradnja je potekala pod strokovnim nadzorom podjetja Lokainženiring d.o.o., za projektantski nadzor pa so poskrbeli projektanti iz biroja Ravnikar Potokar d.o.o.

Osrednja opazovalnica, foto: Tilen Basle

Osrednja opazovalnica, foto: Tilen Basle

V naslednjih dveh mesecih bo potekalo še opremljanje objektov s pohištvom, informacijsko in varnostno opremo ter razstavami in drugimi interpretativnimi elementi. Poleg tega bodo porušena stara opazovališča ob učni poti na bonifiki, ki so v zadnjem letu povsem dotrajala, na njihovem mestu pa bodo postavljena nova z dodatnimi nadstreški. Po gradbenih delih bo tudi učna pot povrnjena v prvotno stanje, skupaj z manjšimi krajinskimi ureditvami, predvsem zasaditvami ob objektih.

Celotna vrednost investicije skupaj z dokumentacijo in opremo je na podlagi odločbe o dodelitvi sredstev ocenjena na 3.373.380 EUR. Delno jo financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki prispeva 2.350.489,67 EUR. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.

Sporočilo za javnost  (PDF)

Pričel se je Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015

Z današnjim dnem se je v Polani začel Mladinski ornitološki raziskovalni tabor Štrk 2015, ki bo združil 26 otrok iz vse Slovenije. Trajal bo do petka, 3. julija, mladi ornitologi pa bodo do takrat spoznavali ptice kulturne krajine in rečne loke ob reki Muri.

2014_11_11_ptice_bela_storklja_foto_dejan_bordjan

Na taboru bomo raziskovali tudi belo štorkljo, katera je v Sloveniji najštevilčnejša prav v Pomurju.
foto: Dejan Bordjan

Letošnji tabor je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije organiziralo v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Potekal bo med 29. junijem in 3. julijem v Polani. 26 udeležencev bo na taboru spoznavalo, kako lahko z rednim spremljanjem številčnosti ptic, kot tudi s konkretnimi naravovarstvenimi akcijami pripomoremo k ohranjanju kulturne krajine, podrobneje pa bodo spoznali tudi rečni življenjski prostor ob reki Muri. Raziskovalno delo na taboru bo potekalo v skupinah, ki jih bodo vodili izkušeni ornitologi. Ob koncu tabora bodo mladi ornitologi analizirali dobljene podatke ter rezultate svojega dela predstavili javnosti, s čimer bodo prispevali k širjenju znanja in osveščanju na tem področju.

Na taboru bo največ pozornosti namenjene pticam kulturne krajine, kot tudi pticam rečne loke ob reki Muri. Udeleženci bodo tako z mentorji raziskovali vodne ptice na različnih vodnih površinah, smrdokavro, rjavega srakoperja, velikega skovika, pegasto sovo ter belo in črno štorkljo. Vse skupaj bo začinjeno z veliko mero zabave in otroške radosti, poskrbljeno pa bo tudi za športne aktivnosti in oddih v naravi.

Pridružite se nam na zaključni predstavitvi dela na Mladinskem ornitološkem raziskovalnem taboru Štrk 2015, ki bo v petek, 3. julija 2015, ob 16. uri v Lovenjakovem dvoru, Polana 40, 9000 Murska Sobota. Vljudno vabljeni!

Vabilo na zaključno predstavitev dela na taboru (pdf)

Objekti v NRŠZ dobivajo končno podobo

Po postavitvi lesenih nosilnih konstrukcij objekti v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok dobivajo končno podobo. Zaključujejo se gradbena in obrtniška dela pri izvedbi strehe, zunanjih sten in fasade, notranjih predelnih sten in tlakov bodočega centra za obiskovalce, kot tudi izvedba instalacij. V polnem teku je montaža lesene konstrukcije osrednje opazovalnice, v kratkem pa bosta postavljeni tudi novi opazovališči nedaleč stran od nje, kot tudi mestni vstopni objekt, mala opazovalnica in dodatno opazovališče pod ankaransko vpadnico.

Instalacije bodo v največji meri izkoriščale okoljske danosti lokacije

Center za obiskovalce dobiva končno podobo, foto: Borut Mozetič

Poleg zaključevanja obrtniških del trenutno poteka izvedba instalacij v bodočem centru za obiskovalce, ki so bile predmet posodobitve načrtov v letih 2012–2013, saj so se s hitrim tehnološkim napredkom na tem področju od priprave prvotnih načrtov med leti 2006 in 2007 pojavile nove in bolj učinkovite rešitve.

Posebna pozornost je bila v fazi posodobitve načrtov namenjena obnovljivim virom energije in povečanju debeline toplotne izolacije, tako da bo imel novozgrajeni center poleg ustrezne toplotne zaščite in zaščite pred soncem tudi napredne instalacije, ki v največji meri izkoriščajo okoljske danosti lokacije. Ob njem bodo tako nameščene toplotne črpalke, ki izkoriščajo toplotno energijo zraka, na strehi sosednjega servisnega objekta pa solarni in fotovoltaični kolektorji, katerih delovanje bodo obiskovalci lahko spremljali na zaslonih v centru. Odpadne fekalne vode objektov bodo očiščene v lastni biološki čistilni napravi, brez dodatnega obremenjevanja kanalizacijskega omrežja. Strehe vseh objektov bodo ekstenzivno ozelenjene, kar bistveno pripomore k omejitvi pregrevanja velikih pokritih površin ter večji lokalni absorpciji meteornih padavin. Primarna osvetlitev prostorov bo v največji možni meri naravna, dopolnila pa jo bo energetsko učinkovita umetna razsvetljava z varčnimi LED sijalkami.

Lesena konstrukcija osrednje opazovalnice, foto: Borut Mozetič

Lesena konstrukcija osrednje opazovalnice, foto: Borut Mozetič

Trajnostna gradnja

Vse te rešitve kažejo na dosledno upoštevanje danes uveljavljenih principov trajnostne gradnje, ki upošteva ekologijo, ekonomijo in družbeno-kulturološka merila. Temeljijo pa na merilih javnega natečaja izpred desetih let, ki so bila že takrat trajnostno zastavljena tako na okoljskem, funkcionalnem in oblikovalskem kot tudi ekonomskem področju. Oboje se odraža v sami zasnovi objektov kot suho-montažnih stavb z dosledno uporabo naravnih materialov iz obnovljivih virov in naprednimi instalacijami. Osnovni gradnik je les, ki bo vgrajen v konstrukcijah, oblogah in opremi.

Po pričakovanjih bo rezervat ponovno odprt v jesenskih mesecih

Dela izvaja izbrani izvajalec Adriaing d.o.o. iz Kopra, projektantski nadzor vršijo arhitekti iz biroja Ravnikar Potokar d.o.o., strokovni nadzor pa Lokainženiring d.o.o. Zaključek izvedbe gradbenih, obrtniških in instalacijskih del je predviden v začetku julija, ko bodo stekli postopki za pridobitev uporabnega dovoljenja in notranje opremljanje objektov. Naravni rezervat bo po pričakovanjih vrata obiskovalcem spet odprl v jesenskih mesecih.

Financiranje

Celotna vrednost investicije skupaj z dokumentacijo in opremo je na podlagi odločbe o dodelitvi sredstev ocenjena na 3.373.380 EUR. Delno jo financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki prispeva 2.350.489,67 EUR. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.

Kontaktni osebi DOPPS: Bia Rakar: 031 269 811, Borut Mozetič: 041 643 703

Sporočilo za javnost, 9. junij 2015: Objekti v NR Škocjanski zatok pridobivajo končno podobo (PDF)

Za več informacij in fotografij obiščite spletno stran: http://skocjanski-zatok.org/ ali FB stran: https://www.facebook.com/skocjanskizatok

Zahteva za vključitev v upravne postopke povezane s CPVO za HE Hrastje-Mota na Muri

V ponedeljek, 1. junija 2015, smo na društvu vložili zahtevo za vključitev stranskega udeleženca v upravne postopke povezane s celovito presojo vplivov na okolje (CPVO) za hidroelektrarno Hrastje-Mota na reki Muri. Seznanjeni smo namreč, da je za omenjeno elektrarno, ki je v celoti načrtovana na območju Natura 2000 Mura, v teku priprava Državnega prostorskega načrta.

V DOPPS smo v zvezi s tem Ministrstvu za okolje in prostor že 28. 12. 2009 poslali podobno zahtevo za vključitev stranskega udeleženca v upravni postopek, a so nam na ministrstvu z dopisom z dne 8. 1. 2010 odgovorili, da se postopek CPVO še ni začel in da nas bodo, če se bo tak postopek začel, o tem obvestili ter nas kot stranskega udeleženca vključili v upravni postopek.

Ugotavljamo, da se na ministrstvu te obljube iz omenjenega dopisa niso držali, saj sklepa o vključitvi v postopek zaenkrat nismo prejeli. Zato smo v tem tednu ponovno poslali zahtevo za vključitev našega društva kot stranskega udeleženca v vse upravne postopke povezane s celovito presojo vplivov na okolje za hidroelektrarno Hrastje-Mota na Muri.

Dopis DOPPS na Ministrstvo za okolje in prostor, 1. 6. 2015 (pdf)

Stališče DOPPS o hidroelektrarnah na Muri

V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) pozorno spremljamo postopke umeščanja hidroelektrarn na reki Muri. Prizadevanja za večjo rabo obnovljivih virov energije pozdravljamo, vendar poudarjamo, da je pri tem treba iskati ravnotežje z ohranjanjem najdragocenejše narave.

Upoštevati je treba vse predpise in načela umeščanja v prostor ter opustiti načrtovane posege, pri katerih se prekomernim škodljivim vplivom na naravo ni mogoče izogniti. Uničevanje narave se v končni fazi manifestira v degradaciji ekosistemskih storitev, od katerih je odvisna celotna družba.

Glede na slovenske in tuje izkušnje menimo, da klasične zajezitvene elektrarne na Muri z akumulacijskim jezerom in nasipi ni mogoče zgraditi brez prekomernega škodljivega vpliva na naravo. Narava reke Mure, njenih rečnih rokavov, mrtvic, poplavnega gozda in drugih življenjskih prostorov je izjemna in neponovljiva tako v nacionalnem kot mednarodnem merilu. Kot takšna je bila prepoznana s strani države kot temelj za ustanovitev slovenskega dela bodočega čezmejnega Biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava, ki predstavlja sodobno, trajnostno in gospodarsko najboljšo priložnost za prihodnji razvoja Pomurja.

V DOPPS bomo z vključevanjem v vse faze postopkov konstruktivno sodelovali z organi Republike Slovenije in vsemi drugimi deležniki. Po svojih najboljših močeh bomo prispevali k iskanju takšnih rešitev, ki naravi Mure ne bi prekomerno škodovale. Kot skrbnik javnega interesa ohranjanja narave pa bomo bdeli nad tem, da se identificirajo in opustijo posegi, ki bi izjemno naravno dediščine reke Mure prekomerno prizadeli.

Stališče DOPPS do HE na Muri (pdf)

Alarm za naravo: kampanja

Danes bodo nevladne okoljske organizacije po vsej Evropi začele skupno spletno akcijo za rešitev evropske narave, ki jo ogroža deregulacijski načrt predsednika Evropske komisije Junckerja

Akcija poimenovana “Alarm za naravo” [1] bo omogočila državljanom 28 EU držav sodelovanje v javnem posvetovanju Evropske komisije o zakonodaji, ki varuje naravo v Evropi. Mednarodne NVO BirdLife, WWF (Svetovni sklad za naravo), Evropski okoljski biro in Prijatelji zemlje bodo organizirale in promovirale akcijo, ki bo potekala na svetovnem spletu. Akciji se pridružujejo tudi številne slovenske naravovarstvene in okoljske NVO.

Spletna akcija pomeni začetek vseevropske kampanje proti slabitvi naravovarstvenih prizadevanj in za učinkovitejše izvajanje evropske naravovarstvene zakonodaje. V akciji združujejo svoje moči okoljske NVO iz vse Evrope, ki želijo mobilizirati člane, podpornike in splošno javnost ter tako sporočiti Evropski komisiji, da hočejo, da se veljavna evropska naravovarstvena zakonodaja ohrani in začne učinkoviteje izvajati.

Evropska naravovarstvena zakonodaja (Ptičja in Habitatna direktiva) slovi kot ena najboljših na svetu in v resnici prispeva pri varstvu živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov pred izumiranjem. Zaradi nje ima Evropa v svetovnem merilu največje omrežje varovanih območij, Natura 2000, ki pokriva petino evropskega kopnega in 4 % evropskih morij.

Evropska komisija se je odločila izvesti poglobljeno presojo obeh direktiv, da bi ugotovili, če »primerno varujeta naravo« [2]. Ta proces se odvija v vzdušju, ki je izrazito nenaklonjeno do ohranjanja narave. To ilustrira retorika predsednika Evropske komisije Junkerja o zakonodaji, ki bo bolj prijazna do industrije in gospodarstva ter o »zmanjševanju zelenih administrativnih bremen«.

Preko internetne akcije nevladnikov bodo državljani lahko sodelovali v javnem posvetovanju Evropske komisije do 24. julija 2015. To je v tem postopku edina priložnost, ko lahko širša javnost izrazi svoje poglede in pričakovanja.

Izjave voditeljev štirih največjih krovnih okoljskih nevladnih organizacij v Evropi:

Angelo Caserta, direktor evropskega dela BirdLife International: »Na voljo so kupi znanstvenih dokazov, da obe direktivi dajeta rezultate, če se ju ustrezno izvaja. In številni primeri kažejo, da direktivi nista oviri za dober ekonomski razvoj. Zato je moje vprašanje predsedniku Junkerju in podpredsedniku Timmermanu preprosto: zakaj se pri vsem delu, ki ga je treba postoriti v Uniji, ukvarjamo prav s klestenjem naravovarstvene zakonodaje?«

Martin Šolar, direktor WWF Adria pravi: »WWF se več kot 30 let bori, da bi imela Evropa učinkovito naravovarstveno zakonodajo, ki bo zgled vsemu svetu. Zato ne bomo mirno gledali, kako si nekateri prizadevajo to zakonodajo zavreči, čeprav je že sedaj zelo siromašna, saj vsebuje le dve direktivi in nič več. Nihče ne bo imel koristi od tega, če bomo uro evropskih naravovarstvenih predpisov prestavili nazaj. Ne narava sama in ne mi ljudje, katerih blagostanje je odvisno od nje. Zato zdaj začenjamo poziv javnosti, da naravo skupaj obdržimo pri življenju.«

Jeremy Wates, generalni sekretar Evropskega okoljskega biroja (EEB): »Evropska komisija je ta čas tako preokupirana z idejami o deregulaciji in zmanjševanju administrativnih bremen, da je slepa za usodo ogroženih živalskih vrst in njihovega življenjskega prostora. Namesto da spodkopavajo naravovarstveno zakonodajo, naj se Evropska komisija in države članice raje potrudijo za njeno učinkovitejše izvajanje. S tem bodo dosegli da bo ta zakonodaja prinašala velike koristi naravi in s tem nam in našim gospodarstvom.«

Magda Stoczkiewicz, direktorica Prijateljev Zemlje Evrope (Friends of the Earth): »Mi vsi imamo pravico do narave – in skubljenje predpisov, ki jo varujejo, bi bila katastrofa za evropske državljane in za naravo, ki jo imamo radi. Zato mobiliziramo ljudi po vsej EU, da bomo jasno in glasno povedali – naša narava ni na razpolago grabežljivcem. Od naših politikov pričakujemo, da jo bodo varovali za nas vse in za bodoče generacije.«

2015-05-12_Alarm za naravo!-kampanja_02 [1] nevladna internetna akcija bo dostopna na naslednjih povezavah:
Alarm za naravo(v Sloveniji)
www.naturealert.eu

[2] Javno posvetovanje Evropske komisije je dostopno tule: Public consultation as part of the ‘fitness check’ for EU nature legislation (Birds Directive, Habitats Directive)

Več informacij o pravnih postopkih v zvezi s Ptičjo in Habitatno direktivo:

Preverjanje ustreznosti (Fitness Check): Evropska komisija ta čas izvaja poglobljeno analizo naravovarstvenih direktiv kot del širše REFIT agende. Presoja se, če obe direktivi »ustrezata namenu«. To pomeni, da se preverja, če direktivi v veljavni obliki na učinkovit način prispevata k ciljem ohranjanja vrst in habitatov evropskega pomena in če je to v skladu z drugimi politikami Evropske unije.

Postopek revizije (Review Process): Če bo na koncu postopka preverjanja ustreznosti (do junija 2016) Evropska komisija odločila, da direktivi »ne ustrezata namenu«, lahko začne postopek revizije, kar pomeni, da obravnava različne možnosti za spremembo direktiv in oceni okoljski, gospodarski, administrativni in socialni vpliv takšnih sprememb. Na koncu se lahko odloči, da sprememb ne bo, da se združita obe direktivi v eno, da se spremenijo samo Dodatki direktiv (npr. seznami vrst/habitatov, ki se varujejo), ali pa, da predlaga nekaj pravno nezavezujočih inštrumentov.

Postopek spremembe (Revision process): Če bo na koncu postopka preverjanja ustreznosti Evropska komisija odločila, da je treba direktivi spremeniti, bo to predlagala državam članicam. O predlogu spremenjenih direktiv bodo nato razpravljale in se pogajale države članice in Evropski parlament. Preden se o spremenjenih direktivah dogovorijo in ju sprejmejo na Svetu EU in v Parlamentu, lahko traja več let.

Kampanjo podpirajo:

2015-05-12_Alarm za naravo!-kampanjo podpirajo_04

Sporočilo za javnost: Alarm za naravo: kampanja okoljevarstvenih organizacij proti spodkopavanju naravovarstvene zakonodaje s strani Evropske komisije (PDF)
Natura2000 factsheet (PDF)

Kontakti

DOPPS: Bia Rakar, 031 269 811, bia.rakar@dopps.si
WWF Adria: Bojan Stojanović, 051 367 362, bstojanovic@wwf.panda.org
BirdLife Europe: Luca Bonaccorsi, +32 478 20 62 84, luca.bonaccorsi@birdlife.org
Evropski okoljski biro (EEB): Philippa Jones, +32 471 57 01 81, philippa.jones@eeb.org
Friends of the Earth Europe: Paul Hallows, + 32 2 839 10 33, paul.hallows@foeeurope.org

Gradnja objektov v NRŠZ na pomembni prelomnici

Gradnja objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok je na pomembni prelomnici. Po zaključku globokega temeljenja ter zemeljskih in betonskih del na glavnih objektih se je pred nekaj dnevi začelo postavljanje lesene nosilne konstrukcije centra za obiskovalce. Na samem vhodu v naravni rezervat je tako že viden prvi del konstrukcije objekta in z njim arhitektura, ki jo je navdihnil živi svet Škocjanskega zatoka.

Poglobitve dna za vodno površino pred centrom za obiskovalce, foto: Borut Mozetič

Poglobitve dna za vodno površino pred centrom za obiskovalce, foto: Borut Mozetič

Na javnem razpisu izbrani izvajalec del Adriaing d.o.o. iz Kopra je v začetku oktobra 2014 začel s pripravljalnimi deli za gradnjo načrtovanih objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok: centra za obiskovalce s spremljajočimi manipulativnimi površinami, hleva z oboro, osrednje in male opazovalnice ter postavitvijo oziroma rekonstrukcijo drugih opazovališč in servisnih objektov. V tem času so zaključili z globokim temeljenjem objektov in izvedli temelje centra za obiskovalce, hleva, osrednje opazovalnice ter montažnega objekta ob centru, kot tudi nasip vhodne ploščadi.

Sledila je izvedba betonske stene dvigalnega jaška in servisnega prostora v centru ter poglobitve dna za vodno površino pred centrom, ki bo obiskovalcem pred oči privabljala zanimive vrste ptic. Zaključena je tudi izvedba platoja obore in okolice hleva s traso učne poti, kot tudi premik zastiralnega nasipa v bližini hleva. Tudi na lokaciji bodoče osrednje opazovalnice so izvedena zemeljska dela, odstranjen del zastiralnega nasipa in izveden novi skupaj z vodnim zajetjem pred opazovalnico, kamor se bo odpiral podvodni pogled. Izvedena je betonska talna plošča in del sten kleti, ki se sproti zasipavajo. Na opazovališčih 6 in 7 ob laguni je izdelava temeljev še v teku, začela pa so se tudi že dela za izgradnjo objektov pod ankaransko vpadnico.

Začetek izvedbe montaže lesene konstrukcije

Izvedba montaže lesene konstrukcija centra za obiskovalce se je začela v petek, 13. marca 2015. Foto: Borut Mozetič

Izvedba montaže lesene konstrukcija centra za obiskovalce se je začela v petek, 13. marca 2015. Foto: Borut Mozetič

V tem času je naročnik gradnje Ministrstvo RS za okolje in prostor potrdil predlagane podizvajalce za dobavo in montažo lesenih konstrukcij, izvedbo elektro in strojnih instalacij ter ključavničarska dela. Izvedba montaže lesene konstrukcija centra za obiskovalce se je začela v petek, 13. marca 2015. Izvajalci so začeli z montažo konstrukcije centra za obiskovalce, kjer jih čakajo še obrtniška in instalacijska dela, in je zato tudi v vidika nadaljnjih del po terminskem načrtu čim prejšnja postavitev konstrukcije ključnega pomena. Ostali objekti so z vidika instalacijskih del manj zahtevni, saj so odprtega tipa in glavnino del predstavlja izvedba lesenih konstrukcij. Rok izvedbe objektov je v začetku junija. Hkrati z ostalimi deli se bodo izvajala tudi dela na zunanji ureditvi in komunalni infrastrukturi.

Lesena konstrukcija, foto: Iztok Škornik

Lesena konstrukcija, foto: Iztok Škornik

Celotna vrednost investicije je ocenjena na 3.373.380 EUR

Pogodbena vrednost gradbeno obrtniških in instalacijskih del znaša 2.792.507,31 EUR z DDV. Od tega bo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj financirano 1.945.599,35 EUR. Celotna vrednost investicije skupaj z dokumentacijo in opremo je na podlagi odločbe o dodelitvi sredstev ocenjena na 3.373.380 EUR. Delno jo financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki prispeva 2.350.489,67 EUR. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.

Projekt je poleg svoje arhitekturne zasnove še posebej zanimiv tudi z vidika uporabe materiala, saj bo v lesene objekte obdelano in vgrajeno skupno kar 450 kubičnih metrov lesa. Sama gradnja, predvsem bodočega centra za obiskovalce, predstavlja eno najkompleksnejših lesenih gradenj v Sloveniji doslej.

Več fotografij si lahko ogledate na FB strani Naravnega rezervata Škocjanski zatok: www.facebook.com/skocjanskizatok

Sporočilo za javnost o gradnji v NR Škocjanskem zatoku pdf