Raziskava prehrane, prehranjevalnega habitata in velikosti domačega okoliša smrdokavre Upupa epops na Goričkem

foto: Kajetan Kravos

Populacija smrdokavre na Goričkem je v 15 letih (1998–2013) upadla za okoli 75 odstotkov. Z raziskavo prehrane in prehranjevalnega habitata bomo dobili dragocene podatke o njenih ekoloških zahtevah, ki nam bodo pomagali oblikovati učinkovite varstvene ukrepe.

Cilj

Z raziskavo želimo najti razloge za velik populacijski upad smrdokavre na Goričkem ter oblikovati takšne varstvene ukrepe, ki bodo preobrnili ta negativni trend. Rezultate bomo predstavili vsem relevantnim deležnikom, zlasti kmetijskemu sektorju, predstavnikom občin ter lokalnemu prebivalstvu.

Metoda

Prehrano smrdokavre raziskujemo z namestitvijo visokoresolucijskih kamer v bližino njenih gnezd. Kamere posnamejo plen, ki ga starši prinašajo mladičem.

Za ugotavljanje prehranjevalnega habitata peš sledimo odraslim smrdokavram in njihova prehranjevališča vrisujemo na digitalne ortofoto posnetke ter jih kasneje digitaliziramo s programom ArcGIS.

S kombinacijo opazovalca ob gnezdu, ki beleži ure prihoda staršev na gnezdo, opazovalcev, ki sledijo staršem med prehranjevanjem in zarisujejo prehranjevališča, ter kamer ob gnezdu, je mogoče za precejšen delež prinesenega plena ugotoviti, na katerih površinah je bil nabran.

Raziskovalno delo na smrdokavri poteka z dovoljenjem Agencije RS za okolje (št. 35601-146/2011-5 z dne 7. 2. 2012).

Pomen

Zbrani podatki bodo osnova za oblikovanje varstvenih ukrepov za smrdokavro na Goričkem. Pomembno je zlasti:

  1. ohranjanje travnikov in njihova mozaična košnja,
  2. naravi prijazno urejanje okolice hiš (zasaditev visokodebelnih sadnih dreves, travnate površine namesto betona),
  3. ohranjanje in obnova visokodebelnih sadovnjakov (odstranjevanje bele omele, sajenje novih dreves na bujnih podlagah, zlasti jablan, drevje naj bo med seboj razmaknjeno 10–30 m in sajeno vsaj 10 m od hiše, nekaj odmrlih vej na drevju naj se pusti, saj jih smrdokavra uporablja kot pevska in paritvena mesta, naravnih dupel se pri obnovi drevja ne sme zapreti ali zapolniti) in
  4. ekološko, malopovršinsko kmetovanje (zlasti odsvetujemo uporabo strupov za bramorja, kot je npr. Mesurol). Podrobnejši varstveni ukrepi bodo oblikovani po analizi podatkov kamer in prehranjevališč.

Rezultati

Na osnovi preliminarne analize posnetkov sklepamo, da je poglavitni plen smrdokavre na Goričkem bramor Gryllotalpa gryllotalpa, hrani pa se tudi s poljskim murnom Gryllus campestris in različnim ličinkami žuželk (hroščev, metuljev, dvokrilcev), le redko pa s pajki, odraslimi hrošči in kobilicami.

Hrano lovi do 700 m od gnezda na košenih travnikih, kolovozih, cestnih robovih, travnatih dvoriščih, pašnikih in v trajnih nasadih (visokodebelni sadovnjaki, nasadi črnega bezga, vinogradi). S pridom izkorišča občasno obilno ponudbo hrane ob gnojiščih (npr. ličinke kalnic, ki lezejo iz gnojnice, da bi se zabubile v zemlji). Plena s površine skorajda ne pobira, temveč ga izkoplje iz tal s svojim dolgim kljunom.

Večina najdenih gnezd smrdokavre je v naravnih duplih starih jablan, do okoli 2.5 m visoko.

Raziskava poteka v okviru projekta Upkač, SI-HU OP 2007-2013.

Projektna ekipa

Katarina Denac, Željko Šalamun, Primož Kmecl, Mojca Podletnik, Barbara Robnik; s podporo prostovoljcev: Robi Gjergjek, Boštjan Deberšek, Gregor Domanjko, Kristjan Malačič, Štefan Kutoš, Matjaž Premzl, Zoran Norčič

Kontaktna oseba

Katarina Denac (katarina.denac@dopps.si)

Partnerji

Regionalna razvojna agencija Mura d.o.o., Javni zavod Krajinski park Goričko, Narodni park Őrség, Razvojna agencija Slovenska krajina.

Finančna podpora

Evropski sklad za regionalni razvoj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Objave

PODLETNIK, M. (2015):
Izbor prehranjevalnega habitata in prehrana smrdokavre (Upupa epops) v mozaični
kulturni krajini na Goričkem (SV Slovenija). Magistersko delo.
Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2015

DENAC, K. (2014):
Ekološka raziskava smrdokavre in velikega skovika. Poročilo.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. (2014):
Poročilo o označenih osebkih zavarovanih vrst v okviru OP SI-HU 2007-2013, projekt UPKAČ v letu 2014 za Agencijo RS za okolje.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. & KMECL, P. (2014):
Ptice Goričkega
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. (2013):
Poročilo o označenih osebkih zavarovanih vrst v okviru OP SI-HU 2007-2013, projekt UPKAČ v letu 2013 za Agencijo RS za okolje.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K., PODLETNIK, M. & ROBNIK, B. (2013):
Foraging ecology of two declining bird species in NE Slovenia.
Plakat s predstavitvijo rezultatov projekta za konferenco EBCC, 16.–20. 9. 2013, Cluj, Romunija.

DENAC, K. (2012):
Poročilo o označenih osebkih zavarovanih vrst v okviru OP SI-HU 2007-2013, projekt UPKAČ v letu 2012 za Agencijo RS za okolje.
DOPPS, Ljubljana.