Raziskava prehrane, prehranjevalnega habitata in velikosti domačega okoliša velikega skovika Otus scops na Goričkem

foto: Mojca Podletnik

Populacija velikega skovika na Goričkem je v 15 letih (1998–2013) upadla za okoli 75 odstotkov. Z raziskavo prehrane in prehranjevalnega habitata bomo dobili dragocene podatke o njegovih ekoloških zahtevah, ki nam bodo pomagali oblikovati učinkovite varstvene ukrepe.

Cilj

Veliki skovik je ena izmed treh vrst kvalifikacijskih vrst Natura 2000 območja Goričko, ki so v preteklem desetletju in pol doživele precejšen upad (poleg njega še smrdokavra in hribski škrjanec). Raziskava bo dala vpogled v njegove ekološke zahteve, na osnovi katerih bomo oblikovali varstvene ukrepe za ustavitev negativnega populacijskega trenda ter jih predstavili vsem relevantnim deležnikom (kmetijski sektor, predstavniki občin, lokalno prebivalstvo).

Metoda

Prehrano velikega skovika raziskujemo z namestitvijo visokoresolucijskih kamer v notranjost ali bližino njegovih gnezd. Kamere posnamejo plen, ki ga starši prinašajo mladičem.

Za ugotavljanje prehranjevalnega habitata nekatere odrasle osebke opremimo z radijskimi oddajniki (VHF telemetrija) in jih nato ponoči spremljamo med prehranjevanjem. Lokacije opremljenih osebkov odčitamo vsakih 5 min istočasno s treh različnih lokacij (metoda triangulacije). Smer signala vrišemo na karto, podatke odčitka pa vpišemo v obrazec.

Raziskovalno delo na velikem skoviku poteka z dovoljenjem Agencije RS za okolje (št. 35601-146/2011-5 z dne 7.2.2012).

Pomen

Zbrani podatki bodo osnova za oblikovanje varstvenih ukrepov za velikega skovika na Goričkem. Pomembno je zlast:

  1. ohranjanje travnikov in njihova mozaična košnja,
  2. naravi prijazno urejanje okolice hiš (zasaditev visokodebelnih sadnih dreves, ohranjanje skednjev ter velikih dreves na kmečkih dvoriščih, npr. pravi kostanj, lipa, oreh),
  3. ohranjanje in obnova visokodebelnih sadovnjakov (odstranjevanje bele omele, sajenje novih dreves na bujnih podlagah, naravnih dupel se pri obnovi drevja ne sme zapreti ali zapolniti),
  4. prepoved komasacij, zaradi katerih izginjajo drevesno-grmovne mejice, v katerih skoviki gnezdijo in lovijo ter
  5. ekološko, malopovršinsko kmetovanje (zlasti odsvetujemo uporabo strupov za bramorja, kot je npr. Mesurol).

Podrobnejši varstveni ukrepi bodo oblikovani po analizi podatkov kamer in prehranjevališč.

Rezultati

Na osnovi preliminarne analize posnetkov sklepamo, da so poglavitni plen velikega skovika na Goričkem različne vrste kobilic, hrani pa se tudi z bramorji Gryllotalpa gryllotalpa in poljskimi murni Gryllus campestris. Redkeje so v prehrani zastopane ličinke žuželk (hroščev, metuljev), pajki, strigalice in odrasli nočni metulji. V »mišjih« letih, ko se močno namnožijo populacije malih sesalcev (npr. 2012), lahko le-ti predstavljajo pomemben delež v prehrani mladičev.

Veliki skovik lovi nekaj 100 m od gnezda na travnikih, v drevesno-grmovnih mejicah, na zaraščajočih se površinah ter v trajnih nasadih (visokodebelni sadovnjaki, nasadi črnega bezga). Uspešen lov je bil opazovan tudi na njivah z nizkimi kulturami (oljne buče, krompir).

Z namestitvijo ustrezno izdelanih gnezdilnic lahko pomembno prispevamo k ohranjanju gnezdišč velikega skovika, saj jih zelo rad zasede. Gnezdilnice je treba redno pregledovati, popravljati in pred novo gnezditveno sezono tudi očistiti.

Projektna ekipa

Katarina Denac, Željko Šalamun, Primož Kmecl, Mojca Podletnik, Barbara Robnik; s podporo prostovoljcev: Robi Gjergjek, Boštjan Deberšek, Gregor Domanjko, Kristjan Malačič, Štefan Kutoš, Matjaž Premzl, Monika Podgorelec, Zoran Norčič, Jasmina Filipič, Cvetka Marhold, Darko Ipša

Kontaktna oseba

Katarina Denac (katarina.denac@dopps.si)

Partnerji

Regionalna razvojna agencija Mura d.o.o., Javni zavod Krajinski park Goričko, Narodni park Őrség, Razvojna agencija Slovenska krajina.

Finančna podpora

Evropski sklad za regionalni razvoj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Objave

Raziskava poteka v okviru projekta Upkač, SI-HU OP 2007-2013.

DENAC, K. (2014):
Ekološka raziskava smrdokavre in velikega skovika. Poročilo.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. (2014):
Poročilo o označenih osebkih zavarovanih vrst v okviru OP SI-HU 2007-2013, projekt UPKAČ v letu 2013 za Agencijo RS za okolje.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. & KMECL, P. (2014):
Ptice Goričkega
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. (2013):
Poročilo o označenih osebkih zavarovanih vrst v okviru OP SI-HU 2007-2013, projekt UPKAČ v letu 2013 za Agencijo RS za okolje.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. (2013):
Veliki skovik na Goričkem v letu 2013 – poročilo za spletno stran projekta Upkač, SI-HU OP 2007–2013.

DENAC, K., PODLETNIK, M. & ROBNIK, B. (2013):
Foraging ecology of two declining bird species in NE Slovenia.
Plakat s predstavitvijo rezultatov projekta za konferenco EBCC, 16.–20. 9. 2013, Cluj, Romunija.

DENAC, K. (2012):
Poročilo o označenih osebkih zavarovanih vrst v okviru OP SI-HU 2007-2013, projekt UPKAČ v letu 2012 za Agencijo RS za okolje.
DOPPS, Ljubljana.

DENAC, K. (2012):
Veliki skovik na Goričkem v letu 2012 – poročilo za spletno stran projekta Upkač, SI-HU OP 2007–2013.