Zgodovina društva

Več o zgodovini društva v prispevku Tridesetletna zgodovina DOPPS v sliki in besedi in posebni številki društvene revije Svet ptic.

1979

Ustanovitev Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Ustanovna skupščina DOPPS, na kateri je bilo navzočih 76 ustanovnih članov in gostov, je potekala 8. decembra 1979 v Ljubljani. Pobudniki so namen nove organizacije začrtali v smeri sistematičnega, mednarodno primerljivega zbiranja in znanstvene interpretacije podatkov o pticah na območju Slovenije. Med cilje so zapisali tudi raziskovalno delo, izobraževanje ornitologov, mladih in splošne javnosti ter publicistično dejavnost.

Pozdravni nagovor na Ustanovni skupščini DOPPS, Iztok Geister

Ustanovna skupščina DOPPS, 8. 12. 1979, Ljubljana
foto: Marko Aljančič
1980

Društvo izda prvo številko ornitološke revije Acrocephalus

Revija Acrocephalus je strokovno glasilo društva, ki je z začetkom izhajanja povzročilo velik prerod slovenskega pisanja in strokovnega zanimanja na področju ornitologije.

Pobudnik in dolgoletni prvi urednik revije (med leti 1980–1999) Iztok Geister je ob izidu prve številke zapisal: »Rodovno ime trstnic Acrocephalus simbolizira delovno in problemsko zasnovo glasila, saj so trstnice, če upoštevamo težavnost determinacije, ekološko izolacijo in akutno ogroženost biotopa, za raziskovanje zelo privlačen rod ptic.«

Isto leto je izpod njegovega peresa izšla tudi knjiga Slovenske ptice, v kateri je poleg priročnika za določevanje ptic v uvodnem poglavju podal smernice za ornitološke raziskave in predstavil osnovna poglavja iz biologije ptic. To delo je imelo zelo pomemben vpliv na nadaljnji razvoj slovenske ornitologije.

Iztok Geister

Prva naravovarstvena intervencija v Sečoveljskih solinah

Ob popisu ptic v Sečoveljskih solinah so člani društva ob levem bregu Dragonje našli popolnoma požgano več kot polovico (približno 2 hektarja) območja tamkajšnjega trstišča. Primer so z utemeljitvijo prijavili na Zavod SRS za kulturno in naravno dediščino in zahtevali, da prepreči uničenje ogroženega življenjskega prostora na tem območju.

Sečoveljske soline
foto: Borut Rubinić

Začetek izobraževalnega dela – prvi seminar namenjen učiteljem

Marca 1980 je društvo v Škofji Loki organiziralo enodnevni seminar o gnezdilnicah, ki so se ga udeležili osnovnošolski in srednješolski učitelji biologije in tehničnega pouka. Namen seminarja je bil spodbuditi učitelje, da skupaj z učenci organizirajo akcije nameščanja gnezdilnic in spremljajo gnezdenje s pomočjo izdelave mladinskih raziskovalnih nalog. Danes Ornitološko šolo za učitelje organiziramo vsako leto.

Ornitološka šola za učitelje, Ljubljana 2010
foto: Barbara Vidmar

Prva akcija čiščenja otoka na Ptujskem jezeru

Ornitologi so leta 1980 prvič očistili vegetacijo z otoka na Ptujskem jezeru in tako omogočili gnezdenje ogroženim navadnim čigram. Čiščenje otokov je danes vsakoletno opravilo članov Štajerske sekcije. Gre za prostovoljno naravovarstveno delovno akcijo, ki ima med vsemi v Sloveniji najdaljšo tradicijo.

Delovna akcija na Ptujskem otoku leta 2011
foto: Damijan Denac
1981

Bobovek pri Kranju postane prvo zavarovano mokrišče

Jezeri v Bobovku pri Kranju sta ob posredovanju DOPPS postali prvi zavarovani mokrišči v Sloveniji. Območje je zaradi ornitoloških in paleontoloških posebnosti za naravno znamenitost z odlokom razglasila Skupščina občine Kranj.

Mokrišče Bobovek
foto: Tone Trebar

Prvi izlet in prvi tečaj – začetek aktivnosti za člane

Junija 1981 je društvo organiziralo prvi izlet, ki je potekal na Nanosu in se ga je udeležilo devet članov. Ker niso imeli sreče z vremenom, so ga ponovili tudi teden dni kasneje. V obeh dneh so skupaj popisali 54 vrst ptic. Avgusta in septembra je sledil prvi tečaj za »zaznamovalce« ptic, ki se ga je udeležilo 25 tečajnikov. Namen tečaja je bil usposobiti bodoče obročkovalce ptic za sodelovanje pri raziskovalnem projektu o selitvah ptic v Sloveniji.

Prvi tečaj društva na Ljubljanskem barju, avgust 1981
foto: Dare Šere
1982

Ustanovitev Komisije za varstvo narave

Varstvo narave je vse od ustanovitve eno od najpomembnejših vodil društva in je ključno zaznamovalo njegovo delovanje. Neštete delovne akcije, intervencije, sodelovanje pri pripravi zakonodaje in pobude za zaščito varstveno pomembnih območij so potekali na pobudo in z delom prostovoljcev. S profesionalizacijo društva je koordinacijo naravovarstvenega dela prevzela pisarna društva, vendar izvajanje mnogih projektov še vedno temelji na prostovoljnemu delu.

Ribniki v dolini Drage pri Igu na Ljubljanskem barju so bili na predlog društva iz leta 1982 z odlokom zavarovani leta 1986.
foto: Eva Vukelič
1983

Prva ornitološka atlasa – Notranjska kraška polja in Triglavski narodni park

Vse od 70. let prejšnjega stoletja dalje so člani društva s popisi območij intenzivno zbirali podatke o pojavljanju ptic v Sloveniji. Leta 1983 sta v reviji Acrocephalus izšli prvi poročili o kartiranju Triglavskega narodnega parka (107 vrst ptic gnezdilk) in notranjskih kraških polj (138 vrst). Metoda popisov je temeljila na priporočilih evropske organizacije European Bird Census Council, popisi pa so potekali po kvadrantih velikosti 10 x 10 kilometrov.

Triglavski narodni park
foto: Tomaž Mihelič
1985

Tretja konferenca ornitologov Jugoslavije poteka v Ljubljani

V Ljubljani je 10. marca 1985 potekala tretja konferenca ornitologov Jugoslavije, na kateri se je zbralo 58 udeležencev. Udeleženci so se zavzeli za popolno zaščito vseh ujed in za prepoved zastrupljanja volkov ter predlagali, da se uravnavanje števila plenilcev z zastrupljenimi vabami dokončno prepove. Med sklepi konference je bila med drugim tudi obsodba poboja ptic v okolici Dubrovnika pozimi leta 1985 s predlogom, da se lov v izjemnih vremenskih razmerah prepove.

1986

Protest proti gradnji hidroelektrarn na reki Muri

Na letni skupščini DOPPS so se člani društva s pisnim protestom zavzeli za opustitev predvidene gradnje hidroelektrarn na reki Muri in od odgovornih zahtevali, da regulacija Mure in drugih vodotokov v Sloveniji poteka samo v najmanjšem še sprejemljivem obsegu. Na Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine so naslovili tudi predlog, da se območje Mure med Veržejem in Murskim Središćem na Hrvaškem zakonsko zavaruje.

Reka Mura
foto: Luka Božič
1987

Vzpostavljena postaja za obročkanje ptic na Vrhniki

Po zaprtju ornitološke postaje v Stožicah pri Ljubljani, ki je delovala od leta 1953, so slovenski ornitologi iskali novo primerno lokacijo za obročkanje, ki je ena od tradicionalnih metod za spremljanje selitev ptic. Ob opuščenih glinokopih v bližini Vrhnike so tako avgusta 1987 vzpostavili novo stalno postajo. Delo v izmenah pod koordinacijo Slovenskega centra za obročkanje ptičev poteka še danes.

Vrbji kovaček z obročkom
foto: Gregor Bernard
1988

Začetek Mednarodnega štetja vodnih ptic

Januarja 1988 smo v Sloveniji pričeli z izvajanjem Mednarodnega zimskega štetja vodnih ptic, s katerim vsako leto v enem koncu tedna preštejemo vodne ptice na vseh večjih vodotokih in vodnih telesih v Sloveniji.

Akcija neprekinjeno poteka vse do danes in je najbolj množični prostovoljni popis ptic v Sloveniji, saj vsako leto sodeluje čez 250 popisovalcev. Leta 2012 smo tako na primer prehodili 1.461 km obale rek in morij ter pregledali 171 stoječih vodnih teles, s tem pa prešteli 61.272 ptic. Štetje na mednarodni ravni koordinira organizacija Wetlands International.

Januarsko štetje vodnih ptic
foto: Tatjana Koren
1989

DOPPS prvič podeli priznanje Aviana

Od leta 1989 dalje društvo na vsakoletnem Zboru članov DOPPS posameznikom nečlanom ali podjetjem podeljuje priznanje Aviana za zgledno naravovarstveno dejanje, ki ga le-ti izvedejo samoiniciativno in nesebično. Priznanje se podeljuje za prizadevanja pri ohranjanju ptic in njihovih življenjskih prostorov.

V Mariboru ustanovljena Štajerska sekcija DOPPS

Ustanovni sestanek Štajerske sekcije, prve sekcije DOPPS, je potekal marca 1989. Sekcija je vseskozi združevala zelo aktivno skupino prostovoljcev, ki so organizirali številne uspešne akcije, kot so čiščenje sten za breguljko, štetje zlatovrank in belih štorkelj, ohranjanje gnezdišč navadne čigre in rečnega galeba ter prve mladinske ornitološke tabore in Srečanja mladih ornitologov Slovenije.

Popis zlatovrank leta 1992
foto: Franc Bračko

Prvi inventar Mednarodno pomembnih območij za ptice IBA v Sloveniji

V okviru mednarodne organizacije The International Council for Bird Preservation (danes BirdLife International) je leta 1989 izšel prvi inventar Mednarodno pomembnih območij za ptice, t. i. IBA, v Evropi. Na seznam so na podlagi podatkov DOPPS uvrstili 8 območij iz Slovenije, med katerimi je bilo tudi Ljubljansko barje (na fotografiji).

Ljubljansko barje
foto: Damijan Denac

Komisija za redkosti objavi prvo poročilo

Komisija za redkosti DOPPS je leta 1989 v reviji Acrocephalus objavila prvi seznam v Sloveniji ugotovljenih ptic, ki je obsegal 353 vrst. Trenutni seznam Komisije iz leta 2012 obsega 380 v Sloveniji potrjeno opazovanih vrst ptic.

Kodrastega pelikana uvrščamo med redke vrste, kar pomeni, da je bil po letu 1950 pri nas opazovan manj kot desetkrat.
foto: Alen Ploj
1991

Prvi društveni prostori v Ljubljani

Člani DOPPS so oktobra 1991 v Ljubljani odprli prve prostore na Žibertovi ulici 1, ki jih je društvu v uporabo odstopil Prirodoslovni muzej Slovenije. Skupaj z rastjo društva v prihodnjih letih je DOPPS svoje prostore zamenjal še dvakrat. Leta 2004 se je pisarna DOPPS preselila v prve lastne prostore na Tržaški cesti 2, kjer ima društvo sedež še danes.

1992

V Mariboru ustanovljena Mladinska sekcija DOPPS

Na društveni skupščini marca 1992 je bila ustanovljena druga sekcija DOPPS, ki je na nacionalnem nivoju združila vse mlade člane društva. Prve aktivnosti sekcije v 90. letih, ki so jih organizirali predvsem mladi na Štajerskem in Gorenjskem, je naslednja generacija mladih nadaljevala po ponovni obuditvi mladinske sekcije leta 2005.

Izlet na zadrževalnik Medvedce v organizaciji mladinske sekcije leta 2005
foto: Eva Vukelič

Prvi vseslovenski popis kosca

Maja 1992 so bili člani društva vabljeni na prvo vseslovensko akcijo popisov kosca. Na 32 lokalitetah po Sloveniji je približno 30 popisovalcev zabeležilo 464 pojočih koscev. Tega leta se je pričela tudi akcija Crex night na Cerkniškem jezeru, ki je kasneje prerasla v tradicionalni vsakoletni dogodek Notranjske sekcije.

Kosec
foto: Peter Buchner

Društvo pripomore k zavarovanju številnih nekdaj lovnih vrst ptic

Pri pripravi novega lovskega zakona je izvršni odbor sprejel Stališča DOPPS do lova in nove lovske zakonodaje, člani društva, udeleženi pri pripravi zakonodaje, pa so pripomogli k zavarovanju številnih dotlej lovnih vrst ptic, kot so njivska gos, sloka, ruševec, kozica in gozdni jereb. Slovenija je s tem dobila najnaprednejšo lovsko zakonodajo v Evropi, zaradi katere je organizacija EuroNatur leta 1994 Slovencem podelila prestižen in takrat medijsko odmeven naziv kulturnega naroda v Evropi.

Na letni skupščini je društvo sprejelo tudi dopolnilo k statutu, po katerem je pobijanje prostoživečih vrst ptic, nelegalno zadrževanje ptic v ujetništvu, trgovanje z živimi in mrtvimi osebki in njihovimi jajci ter sokolarjenje kot oblika lova nezdružljivo s članstvom v društvu.

Sloka
foto: Tomaž Mihelič
1993

Poginuli labod pevec postane povod za javne pobude za zaščito Škocjanskega zatoka

Januarja 1993 je, tako kot mnoge druge ptice, med prezimovanjem v laguni Škocjanskega zatoka zaradi zastrupitve poginil labod pevec, predstavnik v Sloveniji redke vrste ptic, ki je k nam priletel v času, ko je bil zatok zaradi dolgoletnega zasipavanja in načrtnega izsuševanja tik pred popolnim uničenjem.

Dogodek je med slovenskimi ornitologi in naravovarstveniki vzbudil val ogorčenja in še isto leto je Komisija za varstvo narave DOPPS pripravila načrt nujnih ukrepov. Med ključnimi pobudami sta bila takojšnja zaustavitev nadaljnjega zasipavanja in čimprejšnje zakonsko zavarovanje celotnega območja.

Predlog zavarovanja in koncept prihodnje ureditve Škocjanskega zatoka kot naravnega rezervata, odprtega za javnost, sta naletela na veliko podporo medijev in javnosti. Peticijo za takojšnje prenehanje zasipavanja te edinstvene polslane lagune je podpisalo kar 7.000 ljudi.

Pomen ohranitve Škocjanskega zatoka je po naši intervenciji prepoznalo tudi državno vodstvo. Oktobra 1993 je takratno Ministrstvo za kulturo sprejelo Odlok o interventnem zavarovanju celotnega 120 hektarjev velikega območja Škocjanskega zatoka.

Ustanovna skupščina DOPPS
Obetom popolnega uničenja Škocjanskega zatoka …
foto: Borut Mozetič
Ustanovna skupščina DOPPS
… je nasproti stala vizija naravnega rezervata, odprtega za vse.
foto: Igor Brajnik

Izide prvi v vrsti obsežnih lokalnih ornitoloških atlasov – Cerkniško jezero

Atlas Cerkniško jezero je izšel v tematski dvojni številki revije Acrocephalus in s tem postal prvi v seriji lokalnih atlasov ptic, ki so jih v 90. letih na podlagi večletnih intenzivnih popisov ptic objavili člani društva.

V letu 1993 je tako izšla še tematska številka Spodnje Posavje, leta 1997 Ornitološki atlas Drave od Maribora do Ptuja ter Ornitološki atlas gnezdilk in Zimski ornitološki atlas Triglavskega narodnega parka, leta 2000 pa atlas Kozjanskega regijskega parka.

Ustanovna skupščina DOPPS
Cerkniško jezero v sušnem obdobju
foto: Leon Kebe

Prvi Svetovni dan opazovanja ptic organiziran tudi v Sloveniji

Svetovni dan opazovanja ptic je BirdLife International prvič organiziral oktobra 1993. V akciji je sodelovalo skoraj 90 držav, med njimi tudi Slovenija. Društvo je organiziralo izlete in stojnice po vsej Sloveniji tudi vsa nadaljnja leta, ko je bil organiziran Evropski dan opazovanja ptic. Z akcijo člani društva obiskovalcem predstavljamo ptice, načine opazovanja ter pomen ohranjanja narave.

Ustanovna skupščina DOPPS
Evropski dan opazovanja ptic 2006, izlet v Strunjanske soline
foto: Borut Mozetič
1994

Izide Zimski ornitološki atlas Slovenije

Prve zimske popise ptic je društvo organiziralo v zimi 1979/80, dolgoletno štetje po vsej Sloveniji pa je leta 1994 pripeljalo do izdaje prvega Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije. V knjigi zbrani podatki se rezultat dela 150 popisovalcev, ki so v 240 kvadratih velikosti 10 x 10 kilometrov popisali 192 vrst ptic. Slovenija je bila za Veliko Britanijo in Nizozemsko tretja država v Evropi, ki je izdala zimski ornitološki atlas in se s tem delom uvrstila v vrh sodobne evropske ornitologije.

Ustanovna skupščina DOPPS
Zimski ornitološki atlas, 1994

Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije

Odbor za varstvo narave DOPPS je objavil prvi Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije, na katerega so v različne kategorije uvrstili 130 vrst. To je bila več kot polovica od 219 takrat znanih vrst ptic gnezdilk v Sloveniji. Na seznamu so prevladovale vrste kmetijske kulturne krajine. Kot drugje po Evropi je žal tudi pri nas intenzivno kmetijstvo eden od najpomembnejših dejavnikov ogrožanja ptic.

Ustanovna skupščina DOPPS
Zlatovranka
foto: Michael Tiefenbach

Organiziran prvi mladinski ornitološki tabor

Pozimi 1994 je v Markovcih pri Ptuju potekal prvi mladinski ornitološki tabor. Pod vodstvom štirih mentorjev se ga je udeležilo 22 mladih. Mladinske raziskovalne tabore organiziramo vsako leto.

Ustanovna skupščina DOPPS
Mladinski ornitološki tabor Goričko 2010
foto: Eva Vukelič

Izide prvi društveni bilten Novice DOPPS, predhodnik revije Svet ptic

Predhodnik poljudne društvene revije Svet ptic so bile Novice DOPPS, ki so prvič izšle oktobra 1994. Namen biltena je bil obveščanje članov o delu društva in spodbujanje k sodelovanju pri akcijah. Skupaj je izšlo 20 številk Novic. Aprila 2000 je nastala prva številka revije Svet ptic, ki jo od takrat na društvu neprekinjeno izdajamo štirikrat letno.

Ustanovna skupščina DOPPS
Prva številka biltena Novice DOPPS
Ustanovna skupščina DOPPS
Prva številka revije Svet ptic
1995

Izide Ornitološki atlas Slovenije

Po več letih popisovanja je izšel Ornitološki atlas Slovenije, obsežno delo o razširjenosti gnezdilk v Sloveniji. Začetki kartiranja za ornitološki atlas segajo že v leto 1976, ko je potekalo poskusno popisovanje rjavega srakoperja. Obogateni s prvimi organizacijskimi izkušnjami so ornitologi leta 1979 pričeli s sistematičnimi popisi vseh vrst. Skupaj 87 popisovalcev je do leta 1988 v mreži po Sloveniji popisalo 238 kvadratov velikosti 10 x 10 kilometrov. Pri tem so zabeležili 216 potrjenih vrst ptic gnezdilk.

Ustanovna skupščina DOPPS
Ornitološki atlas Slovenije, 1995

Začetek partnerstva in uspešnega sodelovanja z družbo Mobitel

Sodelovanje med DOPPS in Mobitelom se je začelo konec leta 1995, ko si je družba Mobitel izbrala nov slogan »S pticami si delimo nebo«. Z leti se je sodelovanje poglobilo in preraslo v partnerstvo, iz katerega so se razvile številne naravovarstvene in izobraževalne akcije.

Leta 1997 smo na primer skupaj organizirali prvi Fotografski natečaj Svoboden kot ptica, ki je neprekinjeno potekal do leta 2005. Na prvem natečaju je s 783 diapozitivi in 23 fotografijami sodelovalo 61 avtorjev.

Ustanovna skupščina DOPPS
foto: arhiv družbe Mobitel
Ustanovna skupščina DOPPS
foto: arhiv družbe Mobitel

Prvi zaposleni s polnim delovnim časom

Zaradi vse večjega obsega administrativnega dela pri vodenju projektov in aktivnosti je društvo, ki je takrat združevalo 400 članov, za polni delovni čas zaposlilo tajnika Boruta Mozetiča. V prihodnjih letih je društvo z zaposlovanjem krepilo profesionalni del izvajalcev društvenih ciljev. Leta 2000 je bilo tako v pisarni že 6, leta 2010 pa 20 zaposlenih.

Ustanovna skupščina DOPPS
Zaposleni v pisarni DOPPS leta 2009

Prvo Srečanje mladih ornitologov Slovenije – SMOS

V Mariboru je aprila 1995 potekalo prvo Srečanje mladih ornitologov Slovenije z namenom, da mlade z ornitološkimi raziskovalnimi nalogami pritegne k aktivnemu raziskovanju in varovanju ptic in narave. Že prvo leto je na srečanju pod vodstvom 27 mentorjev sodelovalo 199 učencev iz 22 osnovnih in treh srednjih šol.

Ustanovna skupščina DOPPS
6. Srečanje mladih ornitologov Slovenije, 2000
foto: Jakob Smole

V Cerknici ustanovljena Notranjska sekcija DOPPS

Po nekajletnih prizadevanjih za popularizacijo opazovanja in proučevanja ptic v širši okolici je novembra 1995 skupina članov društva v Cerknici ustanovila tretjo sekcijo DOPPS. Središče delovanja novonastale Notranjske sekcije je Cerkniško jezero, območje izjemnega naravovarstvenega pomena v Sloveniji.

Ustanovna skupščina DOPPS
Cerkniško jezero
foto: Eva Vukelič
1996

DOPPS postane podpisni član organizacije BirdLife International

Društvo je po več letih sodelovanja in priprav na priključitev partnerstvu leta 1996 postalo podpisni član največje mednarodne naravovarstvene organizacije na svetu BirdLife International. DOPPS je polnopravni partner postal leta 2001.

Ustanovna skupščina DOPPS
Svetovno srečanje BirdLife partnerjev
foto: arhiv BirdLife International

V Radencih poteka mednarodni kongres Biosferni rezervat Drava – Mura

DOPPS je leta 1996 v sodelovanju z nemško fundacijo Euronatur organiziral štiridnevno srečanje v podporo pobudi za ustanovitev biosfernega rezervata Drava – Mura, ki se ga je udeležilo več kot 150 udeležencev iz 7 držav.

Ideja vzpostavitve rezervata sega že v leto 1993, ko je DOPPS v sodelovanju z Euronatur pričel z aktivnostmi za razglasitev čezmejnega zavarovanega območja na obeh rekah. Ta pobuda kasneje zaradi nasprotovanja na državnem nivoju ni bila uresničena.

1997

V Ljubljani ustanovljena Ljubljanska sekcija DOPPS

Ljubljanska sekcija DOPPS je bila ustanovljena novembra 1997. Ljubljansko barje je poleg drugih območij osrednje Slovenije vse do danes matično območje delovanja članov sekcije, ki so tu organizirali številne aktivnosti. V svojem prvem letu delovanja so tako na primer organizirali popis velikega skovika, ki se ga je udeležilo več kot 20 popisovalcev, registrirali pa so 64 pojočih samcev.

Ustanovna skupščina DOPPS
Veliki skovik
foto: Damijan Denac

Prvo umetno gnezdišče za navadno čigro v Ormoških lagunah

Člani Štajerske sekcije DOPPS so maja 1997 v ormoških bazenih za odpadne vode Tovarne sladkorja Ormož postavili prvi plavajoči splav za gnezditev navadne čigre, na katerem je že julija istega leta uspešno gnezdilo prvih 15 parov čiger. V nadaljnjih letih so izdelali in vsako sezono vzdrževali še 4 večje in vedno bolj izpopolnjene splave.

Ustanovna skupščina DOPPS
Izdelava umetnega gnezdišča za navadne čigre
foto: Damijan Denac

Ministrstvo izda odločbo za odstrel in plašenje kormoranov – prva tožba DOPPS zoper državo

Primer se je začel na podlagi mnenja nekaterih interesnih organizacij, da kormorani povzročajo veliko škodo na ribah. DOPPS je pripravil obsežno in strokovno argumentacijo o nasprotnem, kljub temu pa je ministrstvo za okolje in prostor izdalo odločbo, ki je dovoljevala odstrel kormoranov. Ker je bila odločba nezakonita, je DOPPS zoper njo vložil tožbo na Upravnem sodišču RS. Slednje je odločbo sicer razveljavilo, vendar je odločitev sodišča prišla šele po dveh letih, kar pa je bilo za ptice žal že prepozno, saj so v odločbi predvideno število kormoranov v vmesnem času že pobili.

Na spornost odločbe so člani DOPPS opozorili tudi javnost, med drugim z objavo »osmrtnice« kormoranu.

Ustanovna skupščina DOPPS
Kormoran
foto: Dejan Bordjan
1998

Izdaja priročnika Ptice Slovenije in Vodnika po IBA območjih v Sloveniji ter povečanje članstva

V sodelovanju z družbo Mobitel in organizacijo SVS/BirdLife Switzerland je društvo leta 1998 izdalo priročnik Ptice Slovenije, ki ga je Mobitel kot novoletno darilo razposlal vsem svojim naročnikom. Članstvo DOPPS je takrat skokovito naraslo od 400 na 3.000 članov.

Leto dni kasneje so z namenom promocije slovenskih Mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA) izdali še brošuro Vodnik po IBA območjih v Sloveniji, ki je izšla v rekordni nakladi 400.000 izvodov.

Ustanovna skupščina DOPPS
Ustanovna skupščina DOPPS

Društvo prvič podeli nagrado Zlati legat

Leta 1998 je DOPPS pričel z vsakoletnim podeljevanjem nagrade Zlati legat za najboljše ornitološko delo slovenskega avtorja, objavljeno v preteklem letu. Namen nagrade je podpiranje slovenskega ornitološkega raziskovanja ter spodbujanje ornitologov k objavljanju kakovostnih člankov in drugih del.

Sprejet je Zakon o naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Državni zbor RS je na seji 26. 2. 1998 z veliko večino sprejel Zakon o naravnem rezervatu Škocjanski zatok, ki zagotavlja trajno pravno zaščito območja in postavlja pogoje za varstvo in upravljanje rezervata. Leto kasneje je po javnem razpisu in na osnovi najboljšega prijavljenega programa vlada DOPPS podelila desetletno koncesijo za upravljanje rezervata, ki je bila nato leta 2009 podaljšana za nadaljnjih 10 let. S tem se je pričela tudi naravovarstvena renaturacija (obnovitev) območja ter ureditev rezervata za širšo javnost.

Ustanovna skupščina DOPPS
Gradnja začasne postaje v Škocjanskem zatoku
foto: Borut Mozetič
Ustanovna skupščina DOPPS
Škocjanski zatok leta 1998 z zakonom postane zavarovano območje
foto: Tadeja Oven

DOPPS izvede prvo akcijo »Ptica leta«, ki je bila leta 1998 kmečka lastovka

Akcija je vključevala širšo javnost, še posebno mlade, s popisi gnezd kmečke lastovke. Namen akcij Ptica leta je bil s pomočjo karizmatičnih in indikatorskih vrst opozoriti na naravovarstveno problematiko in z ozaveščanjem javnosti spremeniti škodljive prakse ogrožanja. Skupaj smo med leti 1998 in 2003 izvedli 6 takšnih akcij. Ptice leta so bile: kmečka lastovka, bela štorklja, kavka, veliki detel, mestna lastovka in veliki žagar.

Ustanovna skupščina DOPPS
1999

Začetek rednih vsakoletnih popisov bele štorklje v Sloveniji

Prvi popisi bele štorklje v Sloveniji so v organizaciji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor potekali v letih 1965, 1979 in 1984. Lokalni popis, ki so ga v občini Ptuj od leta 1989 naprej vsako leto izvedli člani DOPPS, pa je društvo v letu 1999 prvič razširilo na vso Slovenijo.

Zaradi dolgoletnega spremljanja stanja populacije, ki poteka po mednarodno primerljivi in standardizirani metodi, je bela štorklja med najbolje raziskanimi vrstami ptic v Sloveniji. Popis izvajajo usposobljeni prostovoljci društva.

Ustanovna skupščina DOPPS
Bela Štorklja
foto: Dare Fekonja

Revija Acropcehalus dobi mednarodni uredniški odbor

V letu 1999 je revija Acrocephalus dobila mednarodni uredniški odbor in začela objavljati članke domačih in tujih avtorjev tudi v angleškem jeziku. S tem je postala ena od vodilnih ornitoloških revij na območju jugovzhodne Evrope in vzhodne sredozemske regije. V letu 2000 je revija dobila tudi novo oblikovno podobo, ki je ustrezala mednarodnim standardom znanstvenih revij.

Ustanovna skupščina DOPPS
Prva številka revije Acrocephalus s prenovljeno podobo

Prvi popis velike uharice na Kraškem robu

V drugi polovici marca 1999 je potekal prvi skupinski popis pojočih samcev velike uharice na Kraškem robu. V prvi akciji je sodelovalo okrog 20 članov društva, kar je omogočilo, da so se lahko enakomerno razporedili po območju in hkrati popisali vse pojoče samce.

Spremljanje te karizmatične sove se od takrat nadaljuje vsako leto. Na popisu, pri katerem običajno sodeluje tudi več kot 150 prostovoljcev, danes sinhrono popišemo celotno slovensko Istro in Kras.

Ustanovna skupščina DOPPS
Velika uharica
foto: Tomaž Mihelič
Ustanovna skupščina DOPPS
Zbor prostovoljcev pred popisom velike uharice
foto: Jani Vidmar

Izide Imenik ptic zahodne Palearktike

Že vse od ustanovitve so se člani društva jasno zavedali pomena poenotene slovenske terminologije za imena vrst ptic. Terminološka komisija DOPPS je po intenzivnem nekajletnem delu leta 1999 v posebni številki revije Acrocephalus izdala Imenik ptic zahodne Palarktike, ki ga danes uporabljamo v strokovni in poljudni literaturi.

Ustanovna skupščina DOPPS

Prve delovne akcije čiščenja sten za breguljke ob Dravi

V letu 1999 je potekala delovna akcija čiščenja peščenih sten ob reki Dravi, ki se zaraščajo zaradi regulacij in spremenjene rečne dinamike. S tem so člani društva prvič izdelali gnezditveni prostor za ogrožene lastovke breguljke. Ponovne akcije so v nadaljnjih letih potekale tako na Štajerskem kot tudi drugod po Sloveniji. V tem letu se je pričel tudi nacionalni popis gnezditvene populacije breguljk.

Ustanovna skupščina DOPPS
Breguljka
foto: Dušan Klenovšek
Ustanovna skupščina DOPPS
Čiščenje peščenih sten za gnezdenje breguljk na reki Dravi, delovna akcija leta 2013
foto: Monika Podgorelec
2000

Delovna akcija na Vrbovskih talih na Ljubljanskem barju

Ene od prvih delovnih akcij na Vrbovskih talih se je oktobra leta 2000 udeležilo 17 članov DOPPS. Na nekdanjih vlažnih travnikih, ki so se zaradi opuščanja rabe v preteklih letih intenzivno zaraščali, so uspeli odstraniti grmovje na približno 700 m2 površine. Na območju, kjer je kasneje nastal naravni rezervat Iški morost, danes zaradi skrbno načrtovanega upravljanja še vedno gnezdijo ogrožene travniške vrste kot sta kosec in veliki škurh, ki so drugod po Sloveniji in na Ljubljanskem barju vse redkejše.

Ustanovna skupščina DOPPS
Skrbno upravljani vlažni travniki tvorijo pomemben del naravnega rezervata Iški morost
foto: Željko Šalamun
Ustanovna skupščina DOPPS
Prostovoljske delovne akcije se nadaljujejo vsako leto
foto: Eva Vukelič

Izide prva monografija DOPPS

V letu 2000 je izšla prva monografija DOPPS Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji (IBA), v kateri je podrobno predstavljenih 14 slovenskih IBA območij. Knjiga, ki jo je napisalo 12 lokalnih koordinatorjev, je plod intenzivnega štiriletnega raziskovalnega dela na terenu in znanstvene interpretacije zbranih podatkov. To je prvo slovensko delo, ki v skladu z evropskimi standardi vrednoti dele naše države, in je tako temeljno delo slovenskega naravovarstva.

Leta 2003 je sledil izid druge monografije DOPPS Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2 / Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji, ki je bila temeljni kamen za opredelitev območij evropskega omrežja Natura 2000 za ptice v Sloveniji.

Več o IBA območjih.
Ustanovna skupščina DOPPS
Leta 2000 izide 1. monografija IBA
Ustanovna skupščina DOPPS
Leta 2003 izide 2. monografija IBA
2001

DOPPS pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu ohranjanja narave

Ministrstvo za okolje in prostor je društvu leta 2001 na podlagi Zakona o ohranjanju narave podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na tem področju. Ta naziv lahko pridobijo društva, katerih namen ustanovitve in delovanje presegata uresničevanje interesov članov organizacije. S tem je DOPPS pridobil formalno pravico zastopanja interesov ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.

Začetek projekta »Obnova in ohranjanje habitatov in ptic v naravnem rezervatu Škocjanski zatok«

Julija 2001 se je začel šest let trajajoči projekt, katerega osnovni cilji so bili obnova, povečanje in ohranjanje življenjskih okolij ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v naravnem rezervatu Škocjanski zatok, ki so bila v preteklih desetletjih močno degradirana. To je bil prvi projekt DOPPS, s katerim smo kandidirali za sofinanciranje iz finančnega mehanizma EU za okolje LIFE.

Ustanovna skupščina DOPPS
Obnova življenjskih prostorov
foto: Igor Brajnik
Ustanovna skupščina DOPPS
Gradnja opazovalnic
foto: Igor Brajnik
2003

Začetek primera vetrne elektrarne na območju Volovja reber

Na začetku leta 2003 je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica pričel z obravnavo programa za pripravo sprememb prostorskih načrtov, kjer je bila načrtovana umestitev vetrne elektrarne (VE) na grebenu Volovja reber.

Predstavniki investitorja in podjetja, ki je pripravljalo študijo o presoji vplivov na okolje, so se takrat na DOPPS obrnili s ponudbo za izdelavo študije o vplivu VE na prostoživeče vrste ptic. Zaradi nedvoumnih naravovarstvenih argumentov je DOPPS zavrnil sodelovanje z obrazložitvijo, da bi umestitev VE na tem območju bistveno ogrozila ugodno stanje prostoživečih vrst ptic.

S tem se je začel več kot 10 let trajajoči primer, ki je bil na slovenskih sodiščih eden prvih primerov sodne prakse na področju naravovarstvene zakonodaje po vstopu v Evropsko unijo.

Ustanovna skupščina DOPPS
Volovja reber
foto: Aleš Jagodnik
2004

DOPPS postane kmetijsko gospodarstvo

Z vpisom v Register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, je društvo tudi uradno pričelo z bolj intenzivnim in neposrednim delovanjem na področju kmetijstva.

Neposredno upravljamo z naravnima rezervatoma Škocjanski zatok in Ormoške lagune, kjer kombiniramo košnjo in pašo, ter naravnim rezervatom Iški morost, kjer testiramo različne naravovarstveno ustrezne načine košnje in vzdrževanja vlažnih travnikov. S svojimi izkušnjami in znanjem se na različnih ravneh vključujemo v proces kmetijske politike.

Ustanovna skupščina DOPPS
Paša v Škocjanskem zatoku
foto: Igor Brajnik
Ustanovna skupščina DOPPS
Košnja v Iškem morostu
foto: Andrej Medved

Uspešna, a začasna zaustavitev legalizacije sokolarstva v Sloveniji

Leta 2004 je skupina sokolarjev poskusila doseči legalizacijo sokolarstva kot oblike lova v Sloveniji. DOPPS je z argumenti v javnosti utemeljeval nevarnost te legalizacije z vidika varstva ptic. Z intenzivnim delom v javnosti in s poslanci Državnega zbora nam je uspelo doseči, da ta predlog leta 2004 ni bil uzakonjen. Kronologija dogajanja je podrobneje predstavljena v knjigi Flajšman, B. & Erhatič-Širnik, R. (ur.) 2004: Sokolarstvo da ali ne. Liberalna akademija, Ljubljana. Štiri leta kasneje je bil predlog po manevru interesne skupine žal uzakonjen.

2005

DOPPS obeleži 25. obletnico delovanja društva z izvedbo 1. Kongresa ornitologov Slovenije

Februarja 2005 je društvo v Ljubljani organiziralo prvi Kongres ornitologov Slovenije, na katerem so udeleženci izvedli 14 ustnih predstavitev in predstavili 5 posterjev. Avtorji so bili poleg slovenskih ornitologov tudi strokovnjaki iz Avstrije, Italije, Srbije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine. Prispevki so bili objavljeni v tematskem letniku 2004 revije Acrocephalus.

Prvič v zgodovini smo kormorane šteli skupaj z ribiči

Januarja 2005 smo slovenski ornitologi na našo pobudo prezimujoče kormorane prvič šteli skupaj z ribiči. Pred tem so eni in drugi štetje opravljali vsak zase in po različnih metodah, zato so se ocene številčnosti te vrste pri nas močno razlikovale. Akcija je pripomogla k enotnosti ribičev in ornitologov glede števila prezimujočih kormoranov pri nas.

Ustanovna skupščina DOPPS
Kormoran
foto: Tomaž Mihelič

Izide 3. monografija DOPPS Ptice Ljubljanskega barja

Konec oktobra 2005 je izšla tretja monografija DOPPS Ptice Ljubljanskega barja, ki kot atlas obravnava 258 zabeleženih vrst ptic tega območja. Delo treh avtorjev temelji na več kot 19.000 podatkih o opazovanjih 192.277 osebkov ptic, ki jih je prispevalo 41 popisovalcev, in 57.260 podatkih o obročkanih pticah, ki jih je prispevalo 31 zunanjih sodelavcev Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Zbiranje podatkov na terenu je trajalo 14 let.

Ustanovna skupščina DOPPS
3. monografija DOPPS Ptice Ljubljanskega barja, 2005
Ustanovna skupščina DOPPS
Ljubljansko barje
foto: Eva Vukelič

Začetek projekta »Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca Crex crex v Sloveniji«

Marca 2005 se je začel triletni projekt, ki je bil drugi projekt DOPPS sofinanciran iz finančnega programa EU LIFE. Glavni cilji so bili vzpostavitev varstvenih orodij za dolgoročno učinkovito varstvo kosca v Sloveniji, pospešitev procesov prenosa evropske Direktive o pticah v nacionalno zakonodajo, priprava upravljavskih rešitev in aktivno sodelovanje s kmeti in lastniki zemljišč ter ozaveščanje o pomenu varstva ogroženih vrst ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov. Ta zelo uspešni projekt je Evropska komisija uvrstila med najboljše evropske projekte programa LIFE Narava v obdobju 2007–2008.

Ustanovna skupščina DOPPS
Projektno območje na Ljubljanskem barju
foto: Andrej Medved

DOPPS organizira konferenco o izzivih Nature 2000 v Sloveniji

Septembra 2005 je društvo v Ljubljani organiziralo mednarodno konferenco Natura 2000: Izzivi za kmetijstvo, gozdarstvo, razvoj podeželja in ohranjanje biotske pestrosti v Sloveniji. Namen konference je bil soočiti predstavnike različnih državnih in drugih odgovornih ustanov ter v visokem strokovnem krogu predstaviti različna sektorska izhodišča in razmišljanja glede celovitega razvoja posebnih varstvenih območij Natura 2000 v Sloveniji.

Ustanovna skupščina DOPPS
Mednarodna konferenca Natura 2000, Ljubljana, 2005
foto: arhiv DOPPS

DOPPS v Škocjanskem zatoku organizira prvi izlet za slepe in slabovidne

V sodelovanju z Društvom slepih in slabovidnih Koper so člani društva leta 2005 organizirali prvi prilagojeni izobraževalni izlet v naravni rezervat Škocjanski zatok. S pomočjo različnega interpretacijskega gradiva so udeleženci spoznali zgodovino nastanka območja in doživeli utrip življenja v rezervatu.

Z izletom, ki mu je v nadaljnjih letih sledilo več podobnih dogodkov, smo na DOPPS pridobili koristne izkušnje, ki so nam v pomoč za kakovostno pripravo gradiv in parkovne infrastrukture za to skupino obiskovalcev s posebnimi potrebami.

Ustanovna skupščina DOPPS
Slepi in slabovidni s pomočjo tipanja makete spoznavajo relief zatoka.
foto: Andrej Medved
2006

V Dornberku ustanovljena Severnoprimorska sekcija DOPPS

V Dornberku v Vipavski dolini se je novembra 2006 sestal ustanovni odbor Severnoprimorske sekcije DOPPS. Devet članov društva je delovanje nove regionalne sekcije, ki obsega območje od Bovca na severu do Sežane na jugu, začrtalo v smeri skrbnega spremljanja stanja ptic in varstva narave na lokalnem nivoju.

Ustanovna skupščina DOPPS
Reka Soča
foto: Andrej Figelj

DOPPS gosti Srečanje evropskih partnerjev BirdLife International – EPM 2006

Oktobra 2006 je DOPPS v Ljubljani organiziral tridnevno srečanje, ki so se ga udeležili predstavniki partnerskih organizacij BirdLife International iz 42 evropskih držav in članov globalnega svèta. Več o pestrem dogajanju na srečanju.

Ustanovna skupščina DOPPS
foto: Tomaž Mihelič
Ustanovna skupščina DOPPS
foto: Tomaž Mihelič
2007

Odprtje drugega naravnega rezervata DOPPS Iški morost na Ljubljanskem barju

DOPPS je junija 2007 odprl nov naravni rezervat Iški morost, ki obsega 65 hektarjev zemljišč med Igom in Podpečjo. Leži na enem izmed najbolj obsežnih sklenjenih območij vlažnih travnikov, ki so značilni za Ljubljansko barje. Naravni rezervat je bil uradno zavarovan leto kasneje v okviru Uredbe o ustanovitvi Krajinskega parka Ljubljansko barje.

Društvo je za obiskovalce uredilo Koščevo učno pot in opazovalnico. Omenjena infrastruktura v rezervatu je leta 2008 prejela prestižno nagrado Zlati svinčnik, ki jo podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

Ustanovna skupščina DOPPS
Vodenje prve skupine po novi učni poti v Iškem morostu.
foto: Tomaž Jančar

Velika uharica poveže športne plezalce in naravovarstvenike

Velika uharica, karizmatična, a plaha sova, je zaradi velike obljudenosti v nekaterih stenah na Primorskem, kot sta Lijak in Štrkljevica, v preteklosti prenehala gnezditi. Po vzpostavitvi dialoga med plezalci in naravovarstveniki smo s Planinsko zvezo Slovenije sklenili dogovor, da se bomo obveščali o nameri ureditve novih plezališč. Za nekatere najbolj problematične stene smo tudi poiskali kompromis, ki omogoča plezanje, veliki uharici pa zagotavlja dolgoročno preživetje.

Za usmerjanje pticam prijaznega športnega plezanja v stenah Kraškega roba so člani DOPPS med plezalci razdelili tudi publikacijo Prezrti soplezalci, ki je izšla v slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku, ter oblikovali spletno stran s to tematiko.

Ustanovna skupščina DOPPS

Začetek mednarodnega izobraževalnega projekta Pomlad prihaja!

Spomladi leta 2007 se je društvo vključilo v mednarodni projekt Pomlad prihaja!, pri katerem ljudi spodbujamo, da vsako leto sporočijo podatke o svojih prvih opazovanjih ptic selivk. Projekt, ki ga koordinira organizacija BirdLife International, povezuje otroke in ljubitelje ptic iz vse Evrope, v zadnjih letih pa tudi iz nekaterih afriških držav.

Ustanovna skupščina DOPPS
Projekt Pomlad prihaja! povezuje otroke iz vse Evrope
foto: arhiv BirdLife
2008

DOPPS organizira konferenco o okoljskih vidikih evropskega kmetijstva

V okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji je maja 2008 v Ljubljani potekala mednarodna konferenca na temo prihodnosti evropske Skupne kmetijske politike. Konference, ki jo je organiziral DOPPS, so se udeležili predstavniki Evropske komisije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Zavoda RS za varstvo narave ter številni tuji strokovnjaki s področja razvoja podeželja.

Monitoring populacij ptic v Sloveniji (Natura 2000, SIPKK)

Od leta 2008 redno izvajamo monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev Slovenskega indeksa ptic kmetijske kulturne krajine (SIPKK). Monitoring poteka po mednarodno standardizirani shemi t. i Farmland bird Index-a (FBI). Z monitoringom dobimo pomembne podatke za vrednotenje kmetijsko-okoljskih ukrepov in vpliva kmetijstva na naravo. Leta 2012 smo lahko prvič izračunali trende populacijskih sprememb. Od leta 2004 izvajamo tudi monitoring populacij izbranih kvalifikacijskih vrst ptic območij Natura 2000.

Metodologijo obeh popisov je pripravil DOPPS, izvedbo pa zagotavljajo usposobljeni prostovoljci skupaj z zaposlenimi iz pisarne DOPPS, ki monitoringe tudi vodijo in pripravljajo končna poročila, ki so javno dostopna.

Več o monitoringih.

Ustanovna skupščina DOPPS
Monitoringi DOPPS potekajo po vsej Sloveniji
foto: Tomaž Mihelič
2009

V Beltincih ustanovljena Pomurska sekcija DOPPS

Spontane pobude in navdušenje med pomurskimi ljubitelji ptic vodile do ustanovitve šeste sekcije DOPPS – Pomurske, ki je bila ustanovljena konec leta 2009 v Beltincih. Letni načrt sekcije obsega številne naravovarstvene akcije kot sta nameščanje gnezdilnic za ogrožene vrste in čiščenje vegetacije z otoka na Gajševskem jezeru za gnezdenje navadnih čiger, velik poudarek pa prostovoljci namenjajo tudi izobraževanju in promociji.

Prvi izlet novoustanovljene sekcije je potekal Gajševskemu jezeru, kjer so se članom pridružili tudi novinarji.

Ustanovna skupščina DOPPS
Promocijska stojnica v Murski Soboti
foto: Robi Bertalanič

Pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu varstva okolja

Na podlagi Zakona o varstvu okolja nam je Ministrstvo za okolje in prostor leta 2009 podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na tem področju. S tem je DOPPS pridobil več pravnih in formalnih možnosti, med drugim sodelovanje pri delu posvetovalnih teles ministrstva in podajanje stališč o posameznih vprašanjih varstva okolja.

2010

Območje Ormoških bazenov lastniki podarijo v last DOPPS

55 hektarjev veliko območje bazenov za odpadne vode Tovarne sladkorja Ormož, ki so delovali kot čistilne naprave, je lastnik, nizozemsko podjetje Royal Cosun, marca 2010 podaril v last DOPPS. S tem so zagotovili uresničitev vizije naravnega rezervata z imenom Ormoške lagune in dolgoročno ohranjanje tega območja izjemne naravovarstvene vrednosti v Sloveniji.

Pomen tega mokrišča so člani DOPPS prepoznali že leta 1981, ko so tukaj prvič opazovali gnezditev ogrožene male čigre v Sloveniji, ki je kasneje zaradi velikih sprememb rečnega ekosistema Drave in drugih velikih rek v Sloveniji izumrla. Takrat je društvo tudi prvič vzpostavilo stik s tovarno, ki je kasneje prerasel v dolgoletno sodelovanje.

Ustanovna skupščina DOPPS
Pogled na Ormoške lagune iz zraka
foto: Damijan Denac
Ustanovna skupščina DOPPS
Informacijska tabla na vhodu v Ormoške lagune, 2013
foto: Damijan Denac

Vzpostavitev portala Pravo za naravo

Pri naravovarstvenem delu je pravo eno izmed najpomembnejših in najučinkovitejših orodij, ki jih ima na voljo civilna družba. DOPPS je leta 2010 objavil portal Pravo za naravo z namenom, da javnosti s konkretnimi primeri in razlago približa rabo prava na področju varstva narave in spodbudi izmenjavo izkušenj med organizacijami.

DOPPS postane odgovoren za širitev in razvoj partnerstva BirdLife International na Balkanu

DOPPS s pomočjo številnih projektov spodbuja in prispeva k povezovanju nevladnih organizacij z območja držav Zahodnega Balkana. Namen medsebojnega sodelovanja je krepitev kapacitet in znanja teh organizacij skozi izmenjavo izkušenj na področju varstva ptic in njihovih življenjskih prostorov.

Več o našem mednarodnem delovanju.
Ustanovna skupščina DOPPS
Mokrišče Buljarica v Črni gori
foto: Borut Rubinić
2011

Začetek raziskovalnega in varstvenega projekta o vranjeku v slovenskem morju

Projekt SIMARINE-NATURA, sofinanciran iz programa LIFE+ Narava, je namenjen vzpostavitvi morskih območij Natura 2000 za sredozemskega vranjeka v Sloveniji. Opredelitve teh ključnih območij za njegovo varstvo nastajajo na podlagi rezultatov raziskav o razširjenosti in ekologiji te vrste v slovenskem morju.

Ari in Šime sta prva vranjeka, ki so jima v okviru projekta namestili oddajnik, in s tem prvi ptici, ki so jima v Sloveniji sledili z GPS telemetrijo.

Ustanovna skupščina DOPPS
Sredozemski vranjeki
foto: Kajetan Kravos

Izveden projekt revizije Mednarodno pomembnih območij za ptice IBA v Slovenji

Oktobra 2011 je društvo po kriterijih BirdLife International zaključilo tretjo revizijo Mednarodno pomembnih območij za ptice IBA v Sloveniji. Rezultati študije so bili temelj za opredelitev novih območij Natura 2000, določenih po Direktivi o pticah. V novem inventarju je DOPPS opredelil 35 območij, med njimi 9 novih, kot je IBA Gluha loza na fotografiji. Vzporedno z revizijo IBA 2011 smo pripravili tudi osnutek novega rdečega seznama gnezdilk Slovenije.

Ustanovna skupščina DOPPS
Novo IBA območje Gluha loza
foto: arhiv DOPPS
2012

Začetek največjega projekta DOPPS doslej – »Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji«

Petletni projekt z akronimom LIVEDRAVA, ki je prejel finančno podporo mehanizma EU LIFE+, se je pričel septembra 2012. S skupno vrednostjo skoraj 4,5 milijona evrov je to največji naravovarstveni projekt DOPPS doslej. Aktivnosti v okviru projekta potekajo na območju reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi.

Med številne projektne akcije sodijo tudi ponovna vzpostavitev mokrišča na območju nekdanjih bazenov za odpadne vode Tovarne sladkorja Ormož, izdelava novega gnezditvenega otoka za navadne čigre na Ptujskem jezeru, renaturacija treh zasutih rečnih rokavov v skupni dolžini 1,5 kilometra, čiščenje zaraščenih prodišč in zmanjšanje motenj na njih s strani človeka, izdelava gnezditvenih sten za breguljko in vodomca, razglasitev krajinskega parka ob Dravi med Ormožem in Središčem ob Dravi, postavitev ornitološke opazovalnice na Ptujskem jezeru in ureditev infrastrukture za obiskovalce v bodočem naravnem rezervatu Ormoške lagune.

Ustanovna skupščina DOPPS
Reka Drava
foto: arhiv DOPPS
Ustanovna skupščina DOPPS
Mali deževnik
foto: Kajetan Kravos

Karta občutljivih območij za ptice za umeščanje vetrnih elektrarn v Sloveniji

Oktobra 2012 je DOPPS javnosti predstavil rezultate študije občutljivih območij za ptice za umeščanje vetrnih elektrarn v Sloveniji. Karta služi kot dragoceno orodje potencialnim investitorjem in prostorskim načrtovalcem za hitrejše in manj konfliktno umeščanje vetrnih elektrarn pri nas. Rezultati študije so pokazali, da več kot 70 % ozemlja Slovenije ne sodi v nobeno od kategorij občutljivosti z vidika varstva ptic.

Ustanovna skupščina DOPPS
Karta občutljivih območij
vir: arhiv DOPPS

Mladi izrekli podporo bodočima rezervatoma Ormoške lagune in Mura – Drava – Donava

V Ormožu je pod koordinacijo mladinske sekcije DOPPS potekal mladinski posvet »Naravni rezervati – biseri ohranjene narave in priložnosti za regionalni razvoj«. Mladi so poseben poudarek namenili reki Dravi in bodočemu naravnemu rezervatu Ormoške lagune. Z javno predstavitvijo so podprli tudi prizadevanja DOPPS pri pobudi za vzpostavitev novega, kar 800.000 hektarjev velikega, biosfernega rezervata Mura – Drava – Donava, v katerega bo vključenih 5 evropskih držav.

Ustanovna skupščina DOPPS
Mladi poudarjajo: “Naravni rezervati so biseri ohranjene narave in razvojna priložnost.”
foto: Alenka Mrakovčič
2013

Sprememba poslanstva DOPPS

Na Zboru članov je društvo posodobilo poslanstvo DOPPS, ki se od takrat naprej glasi »Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. S tem prispevamo k ohranjanju narave in dobrobiti celotne družbe.« Namen spremembe poslanstva je na krajši in bolj enostaven način predstaviti delo in namen delovanja DOPPS v javnosti.

Kampanjo Preprečimo lov na ogrožene vrste ptic! podpiše 9.400 ljudi in podpre 64 organizacij

Na pobudo DOPPS se je na spletnem portalu Tretji člen začela kampanja proti lovu na ogrožene vrste ptic in za odpravo lova ptic za zabavo. Kampanja je bila eden od odzivov društva na pobude po spremembi obstoječe lovske zakonodaje. Te so vključevale dodajanje 8 zavarovanih vrst ptic med lovno divjad, med katerimi je bilo kar 5 ogroženih slovenskih gnezdilk.

Več v tematski številki revije Svet ptic.

Ustanovna skupščina DOPPS
Ustanovna skupščina DOPPS
Predaja podpisov kampanje ministru za kmetijstvo in okolje, oktober 2013
foto: Tadej Turnšek

DOPPS pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti

Na podlagi Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti nam je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje leta 2013 podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti. S tem lahko društvo preko javnih razpisov kandidira za sredstva iz državnega proračuna, ki so namenjena za izvajanje raziskovalne dejavnosti in s tem povezanih aktivnosti.

2014

Vzpostavitev prenovljene spletne strani