Arhiv oznak: ekološke raziskave

Visokodebelni biseri na Goričkem

, Novice

Na Goričkem smo s projektom Upkač odstrli še nekaj tančic iz življenja dveh tipičnih gnezdilk mozaične kmetijske krajine – smrdokavre in velikega skovika, ki s svojo prisotnostjo dokazujeta, da je na stiku različnih življenjskih okolij pestrost življenjskih oblik največja.

Številčnost obeh vrst je na Goričkem v minulih 15 letih (1998–2013) upadla za kar 75 odstotkov.

V okviru projekta Upkač  smo raziskovalci in prostovoljci društva na Goričkem opravili raziskave, s katerimi smo pridobili dragocene podatke o življenju velikega skovika in smrdokavre. Le s poznavanjem njune biologije smo lahko predlagali učinkovite varstvene ukrepe zanju. Ukrepanje je nujno, saj je stanje resnično zaskrbljujoče!

Ekološke raziskave smrdokavre in velikega skovika

Zanimalo nas je predvsem, s čim se te ptice prehranjujejo, kako velika območja v okolici gnezd uporabljajo in kakšne morajo biti značilnosti teh območij. Travniki, visokodebelni sadovnjaki in vsi drugi potrebni elementi pokrajine morajo biti namreč ravno pravšnji, da lahko skrbni starši vsako leto ulovijo dovolj hrane za preživetje mladičev.

Smrdokavra je najpogosteje ulovila različne vrste kobilic, še posebno pa bramorje in poljske murne. foto: arhiv DOPPS

Najpogostejši plen smrdokavre je bil bramor.
foto: arhiv DOPPS

Podnevi smo se osredotočili na smrdokavro, ponoči pa na nočno aktivnega velikega skovika. Našli smo osem smrdokavrinih gnezd, večinoma v naravnih duplih v jablanah in v slivi, dve pa tudi v gnezdilnicah. Med iskanjem gnezd velikih skovikov smo pregledali več kot 100 naravnih dupel, vendar je bilo na koncu vseh osem najdenih gnezd v gnezdilnicah.

Ob vhodu v dupla in gnezdilnice smo namestili kamere, s čimer smo dobili posnetke plena, ki so ga starši nosili mladičem.

Podatke o smrdokavrinih prehranjevališčih, ki so bila najpogosteje na košenih travnikih, kolovozih ter travnatih robovih cest in njiv, smo zbrali z opazovanjem staršev z daljnogledom. Pri velikih skovikih pa smo na štiri ptice namestili radijske (VHF) oddajnike in ponoči s telemetrijo spremljali njihovo gibanje. Prehranjevali so se na travnikih, v nasadu črnega bezga, grmiščih in visokodebelnih sadovnjakih.

Največja grožnja je izginjanje primernih prehranjevalnih habitatov

Na podlagi ekoloških raziskav domnevamo, da je največjo grožnjo za obe vrsti predstavlja izginjanje primernih prehranjevalnih površin, kot posledica opuščanja tradicionalnih načinov kmetovanja – izginjanja ekstenzivnih travnikov ter splošnim zmanjšanjem pokrajinske mozaičnosti.
Natančni vzroki, odkriti z raziskavami o ekoloških zahtevah obeh vrst, so nam pomagali oblikovati učinkovite varstvene ukrepe – naravovarstvene smernice.

Podrobnejše informacije o ekoloških raziskavah so objavljene v monografiji Ptice Goričkega.

V Videogaleriji si lahko ogledate kratki dokumentarni film Upkač.

Franček prispel v Afriko

, Sporočila za javnost
Franček je črna štorklja s posebnim poslanstvom, saj raziskovalcem pomaga razkrivati način življenja teh ogroženih slovenskih ptic. foto: Dušan Klenovšek

Franček je črna štorklja s posebnim poslanstvom, saj raziskovalcem pomaga razkrivati način življenja teh ogroženih slovenskih ptic.
foto: Dušan Klenovšek

Franček, prva slovenska črna štorklja z GPS oddajnikom, je v petek, 10. 10. 2014, dosegel Afriko, natančneje Tunizijo. Po nekajdnevnem bivanju na Siciliji, se je podal na 270 kilometrov dolg let proti severni obali Tunizije, kjer sedaj počiva in se hrani ob vodnih telesih.

Franček je na Sicilijo iz kontinentalnega dela Italije prispel 4. 10. prek Mesinske ožine, ki je znano ozko grlo za seleče se ptice, to je ozko območje, ki ga ptice med selitvijo množično prečkajo. Na Siciliji se je nato hranil na prodiščih rek, kot so reka Fiumaro na severu Sicilije in dve prodnati reki v osrednjem delu Sicilije. Franček se sicer pretežno prehranjuje z manjšimi ribami, poleg tega pa ima rad tudi žabe, plazilce, ptice in nevretenčarje.

Dolgi let proti Afriki

V četrtek, 9. 10. popoldne, je Franček odletel na Levanzo, majhen otok tik ob zahodni obali Sicilije, kjer je prespal na zahodnem delu otoka, najverjetneje na enem od borovcev v makiji, tipu nizkega sredozemskega rastja. Od tam se je naslednjega jutra podal na 270 kilometrov dolg let proti severni obali Tunizije, ki ga je opravil v okoli 7 urah. Njegova hitrost leta nad morjem je bila 30-40 km/h. Sedaj počiva in se hrani ob vodnih telesih približno 20 km južno od mesta Mateur.

Kam se bo odpravil sedaj?

Katarina Denac, varstvena ornitologinja DOPPS, odgovarja: »Iz podatkov GPS in satelitske telemetrije vemo, da črne štorklje večinoma prezimujejo v pasu med Ekvatorjem in Saharo. Nekatere pa se podajo še malo malo južneje od Ekvatorja, v zahodni ali pa vzhodni del Afrike. Del evropske populacije pa prezimuje tudi na Iberskem polotoku. Za Frančka pa bomo še videli, kam bo odletel, saj Tunizija skoraj gotovo ni njegov končni cilj.«

 
Več o Frančku in njegovi dosedanji poti preberite tukaj.

Spremljajte Frančkovo selitveno pot v Afriko skupaj z nami!

V petek je Franček iz Sicilije preko Sredozemskega morja odletel v Tunizijo. Kam bo odpotoval sedaj?

V naslednjih tednih bomo na naši spletni strani redno objavljali novice z informacijami o njegovi najnovejši lokaciji.
Celotno Frančkovo pot si lahko pogledate tudi na spletni strani Migration map.

Sporočilo za javnost (pdf)

Franček na selitveni poti

, Sporočila za javnost
Franček je črna štorklja s posebnim poslanstvom, saj raziskovalcem pomaga razkrivati način življenja teh ogroženih slovenskih ptic. foto: Dušan Klenovšek

Franček je črna štorklja s posebnim poslanstvom, saj raziskovalcem pomaga razkrivati način življenja teh ogroženih slovenskih ptic.
foto: Dušan Klenovšek

Franček je prva slovenska črna štorklja, ki jo spremljamo s pomočjo GPS telemetrije. Po uspešni gnezditvi v bližini reke Mure se je v začetku avgusta odpravil na dolgo pot v Afriko. Spremljajte njegovo potovanje skupaj z nami!

Franček je prav posebna črna štorklja s pomembnim poslanstvom. Strokovnjaki iz DOPPS so ga ujeli 5. junija letos v bližini vasi Slaptinci v Slovenskih goricah in nanj namestili GPS oddajnik. Tako želimo pobližje spoznati življenje teh ptic, saj je bilo vse do letošnjega leta o načinu življenja (ekologiji) črne štorklje v Sloveniji bolj malo znanega.

Kljub svoji velikosti so namreč te ptice, v primerjavi z bolj znanimi sorodnicami belimi štorkljami, precej skrivnostne in redko opazovane živali. Gnezdijo skrite v odmaknjenih in težko dostopnih gozdovih, prehranjujejo pa se ob gozdnih potokih.

Skrivnostno življenje ob reki Muri

Franček ima štiri mladiče, za katere je hrano iskal na območju med naselji Bakovci, Dolnja Bistrica, Ljutomer, Godemarci, Drakovci, Slaptinci in Vučja vas. Od gnezda se je med prehranjevanjem redno oddaljil do 16 kilometrov, občasno pa celo več.

Franček je za varstvo narave ob reki Muri prispeval pomembne podatke, ki smo jih pridobili med njegovim gnezdenjem v Sloveniji. Katarina Denac, varstvena ornitologinja DOPPS, pojasnjuje: “Na osnovi zbranih podatkov lahko zaključimo, da so vodni in močvirni življenjski prostori ob reki Muri izjemnega pomena za varstvo črne štorklje. Gre za najboljše območje za to vrsto v Sloveniji.”

Franček na selitvi

V petek, 8. 8. 2014, pa se je Franček po uspešni gnezditvi podal na selitev. Odselil se je na Madžarsko, v širšo okolico mesta Kecskemét, okoli 300 kilometrov zračne črte od svojega gnezda. Na Madžarskem je prebival dober mesec in pol, v soboto, 27. 9. 2014, pa se je odpravil južneje. Najprej se je ustavil na vzhodu Bosne, nato pa pot nadaljeval na Mljet, v tamkajšnji nacionalni park, kjer je bil do ponedeljka.

“Zaradi dolgega bivanja na Madžarskem in relativno kratkih premikov, ki jih je tam delal, nas je za Frančka močno zaskrbelo. Lahko bi bil namreč poškodovan ali oslabel, s pravočasno pomočjo pa bi mu bilo mogoče rešiti življenje. Madžarske kolege iz MME/BirdLife Hungary smo zato prosili, da so na teren poslali enega najboljših naravovarstvenih nadzornikov, ki je Frančka našel in fotografiral v petek, 26. 9. 2014,” razburljivo dogajanje opisuje Katarina Denac.

Kam bo Franček poletel sedaj? Spremljajte njegovo potovanje v Afriko skupaj z nami!
foto: Dejan Bordjan

Ptica je bila v dobri telesni kondiciji in je na Madžarskem nabirala tekom gnezdenja izpraznjene zaloge maščobe. Dolga pot na jug bo namreč zelo naporna. Madžarski kolegi so nam tudi povedali, da je letos pri njih »mišje leto«. Najbrž se je ravno zato na območju močvirja pri Szentesu skupaj s Frančkom zadrževalo še 10–15 drugih črnih štorkelj.

 

Spremljajte Frančkovo selitveno pot v Afriko skupaj z nami!

V torek je Franček z Mljeta odletel najprej na Korčulo, nato pa čez Jadransko morje v Italijo. Kam bo odpotoval sedaj?

V naslednjih tednih bomo na naši spletni strani redno objavljali novice z informacijami o njegovi najnovejši lokaciji.
Celotno Frančkovo pot si lahko pogledate tudi na spletni strani Migration map.

Sporočilo za javnost (pdf)


Za izjemno prijaznost in terensko pomoč se najlepše zahvaljujemo Urmasu Sellisu, Szabolcsu Soltu, Petru Őzeju in Eniko Anni Tamas. Skupna skrb za dobrobit ene same ptice je v Frančkovem primeru daleč presegla državne meje!

Telemetrija sredozemskih vranjekov v Sloveniji

, Novice
Vranjek

Od oktobra 2012 do konca avgusta 2014 so ornitologi z GPS sledilnimi napravami in barvnimi obročki opremili 29 osebkov sredozemskega vranjeka.
foto: Mirko Kastelic

Zaključili smo s triletnim spremljanjem sredozemskih vranjekov z GPS telemetrijo. Prvi rezultati kažejo, da so te ptice zelo zveste svojim prehranjevalnim območjem, ki jih uporabljajo med letovanjem na slovenskem morju. Podatki o gibanju 21 vranjekov bodo pomembna podlaga pri opredeljevanju novih morskih območij Natura 2000, ki bodo namenjena dolgoročnemu varstvu teh ogroženih ptic.

Strokovnjaki iz DOPPS so s pomočjo GPS telemetrije v okviru evropskega LIFE projekta SIMARINE-NATURA v preteklih treh letih zahtevnega terenskega dela pridobivali podrobne podatke o domačih okoliših sredozemskih vranjekov. Te izmuzljive in skrivnostne ptice v slovenskem morju letujejo od pozne pomladi do pozne jeseni, gnezdijo pa v zimskem času na skalnih obalah in samotnih otokih južnega Jadrana.

GPS telemetrija, ki smo jo v tem projektu prvič v Sloveniji uporabili na pticah, sicer v zadnjih letih postaja vse pogosteje uporabljena metoda v ekoloških raziskavah prostoživečih živali, saj omogoča pridobivanje natančnih podatkov o lokacijah in premikanju sicer težko sledljivih vrst.

Vranjek

Sredozemski vranjek Šime, ki je bil 5. oktobra 2012 ujet pri Izoli, je postal pionir ptičje GPS telemetrije v Sloveniji.
foto: Urša Koce

Trenutno se na območju slovenskega morja nahaja še šest vranjekov z delujočimi oddajniki

Večino vranjekov so z namenom, da jih opremijo z oddajniki, ornitologi ujeli na bojah pri Izoli, ki jih vranjeki uporabljajo kot dnevna počivališča tekom prehranjevanja na morju. Letos so ujeli kar 12 osebkov in jim namestili barvne obročke in oddajnike. Tako so izpolnili načrt, da bomo tekom projekta pridobili podatke z najmanj 20 osebkov.

Pri telemetriji so uporabili GPS sledilne naprave, ki se napajajo preko solarne plošče in v dobrih svetlobnih pogojih omogočajo zajem lokacije vsake pol ure. Prenos podatkov poteka prek GSM omrežja, strokovnjaki pa jih nato spremljajo preko internetnega portala. Naprave so na ptice kot nahrbtnik z naramnicami iz teflonskega traku nameščene trajno.

 

In kdo so bili največji potepuhi?

»Največji potepuh med »našimi« vranjeki je bil gotovo Ilija, ki smo ga ujeli pri Izoli. Sprva se je zadrževal na sredini Tržaškega zaliva, se nato preselil na obrobje delte Soče, ter se kasneje vrnil k nam, v Piranski zaliv. Žal je kot kaže nekaj dni po vrnitvi poginil v bližini Savudrije. Daleč od naše obale zahajata tudi Tartini, ki smo ga ujeli pri Strunjanu, in Bepo, ujet pri Izoli. Oba sta mladostna osebka,« odgovarja varstvena ornitologinja in vodja projekta dr. Urša Koce.

Kot posebnost naj omenimo še vranjeka Anteja, ki so ga kot mladiča v gnezdu na otoku Oruda vzhodno od Lošinja obročkali že hrvaški kolegi. Ante bo spomladi dopolnil pet let in je povsem zadovoljen s turistično ponudbo v Piranskem zalivu, le da ga piranski brancin kot kaže ne zanima, saj se vranjeki prehranjujejo predvsem z gospodarsko manj zanimivimi vrstami rib.

Ornitologe sedaj čakajo analize podatkov in oblikovanje predlogov varstvenih območij za ohranjanje teh ogroženih ptic

»Vranjeki so nam posredovali kopico podatkov, na osnovi katerih bomo lahko določili značilnosti njihovih domačih okolišev. Začetne analize kažejo, da je večina vranjekov zelo zvesta svojim območjem prehranjevanja, ki se tekom sezone in celo med leti ne spreminjajo bistveno,« prva spoznanja razkriva Urša Koce.

 
Po statistični obdelavi podatkov o številčnosti in razširjenosti vranjekov, pridobljenih na terenu v letih 2012–2014, bodo ornitologi lahko identificirali morska Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA). Predlog IBA bomo konec oktobra posredovali na BirdLife International, kjer ga bodo pregledali pristojni strokovnjaki in območja nato vključili v uradni IBA inventar. Tako bomo dobili uradno zasnovo in strokovne podlage za pripravo predloga novih morskih območij Natura 2000, ki ga bo izdelal Zavod za varstvo narave.

Podatki o vseh ujetih vranjekih so dostopni na spletni strani projekta.

 
Več o sredozemskem vranjeku in projektu si lahko ogledate v kratkem dokumentarnem filmu, ki je nastal v okviru projekta.

Ptice Goričkega – nova monografija DOPPS

, Novice
ptice_gorickega

V novi knjigi so zbrani rezultati več kot 10 let dela DOPPS na območju Goričkega.

Na društvu smo po več kot 10 letih zbiranja podatkov izdali knjigo Ptice Goričkega, ki sta jo napisala Katarina Denac in Primož Kmecl. V njej so zbrani novejši podatki o gnezdilkah Goričkega, ki so po vrstah predstavljene s karto razširjenosti, populacijsko oceno, deležem nacionalne populacije na Goričkem ter varstvenimi statusi. Na poljudni način so opisane tudi metode raziskovanja in rezultati ekološke raziskave na smrdokavri in velikem skoviku, posebno poglavje pa je posvečeno vplivom kmetijstva na biotsko raznovrstnost in naravovarstvenim smernicam.

Ptice kmetijske krajine na Goričkem prebivajo v raznolikih življenjskih okoljih, med katerimi po pomenu zagotovo izstopajo različni travniki in visokodebelni sadovnjaki. Dr. Primož Kmecl, soavtor knjige: “V letu 2012 smo z namenom, da bi določili velikosti populacij gnezdilk in njihovo razširjenost, popisali ptice na 59 dvokilometrskih transektih, enakomerno razporejenih po območju celotnega Krajinskega parka Goričko. Zabeležili smo 84 gnezdilk in 10 negnezdečih vrst (klatežev oziroma selivk). Skupaj s podatki Novega ornitološkega atlasa Slovenije je na Goričkem v obdobju 2001–2014 zanesljivo gnezdilo 111 vrst, 9 vrst pa je bilo možnih gnezdilk.”

Goričko

Goričko je pravi biser ohranjene narave. Populacije ptic kulturne krajine so tukaj v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji še vedno dokaj visoke.
foto: Željko Šalamun

Prve raziskave so ornitologom razkrile navdušujoče rezultate

DOPPS je s prvimi popisi na Goričkem pričel leta 1997, pred tem pa je bilo to območje v ornitološkem pogledu precejšnja neznanka. Prve raziskave, ki so jih na taborih opravili študentje, so bile pravo razkritje, se spominja dr. Damijan Denac, direktor DOPPS: “Na taborih leta 1997 in še leto kasneje smo doživeli razodetje kulturne krajine, o kateri smo lahko le sanjali. Smrdokavre so podnevi pele v vsakem sadovnjaku, ponoči so jih zamenjali veliki skoviki, na peščenih pobočjih so kraljevali hribski škrjanci, vsak meter poljskih poti so nadzirali rumeni strnadi. Neverjetno.”

Goričko je organizacija BirdLife International zaradi njegove velike naravovarstvene vrednosti leta 1999 opredelila kot Mednarodno pomembno območje za ptice (IBA). Leta 2003 je bilo zavarovano kot krajinski park, leto kasneje pa tudi kot območje Natura 2000. Na osnovi Direktive o habitatih je tu danes varovanih sedem habitatnih tipov in 24 živalskih vrst, na osnovi Direktive o pticah pa še 14 vrst ptic.

To vrhunsko območje ohranjene narave je danes ogroženo

Kot ugotavljajo naši raziskovalci, so gostote nekaterih gnezdilk kmetijskega mozaika na Goričkem v primerjavi s celotno Slovenijo še vedno precej velike. Vendar pa se v primerjavi s stanjem pred desetletjem in pol tudi tukaj že kaže občutno poslabšanje življenjskih razmer. Katarina Denac, soavtorica nove knjige, pojasnjuje: “Primerjava kartiranja habitatnih tipov med letoma 2004 in 2012 pokaže, da je površina travnikov že samo na vzhodu Goričkega upadla za več kot 800 hektarjev. Temu so sledili tudi populacijski upadi nekaterih vrst ptic, ki na travnikih gnezdijo ali pa se tam hranijo. Takšne vrste so na primer hribski škrjanec, smrdokavra, veliki skovik in veliki strnad.”

Veliki skovik

Številčnost velikega skovika je na Goričkem od leta 1997 upadla za več kot 70 %.
foto: Tomaž Mihelič

Prav zaradi velikih upadov številčnosti nekaterih vrst, ki smo jih zabeležili v okviru popisov, smo na DOPPS v okviru projekta Upkač v letih 2012 in 2013 izvedli tudi ekološko raziskavo dveh tipičnih gnezdilk visokodebelnih sadovnjakov, smrdokavre in velikega skovika. S kamerami na gnezdišču smo ugotavljali njuno prehrano, hkrati pa beležili tudi prehranjevalne površine. Poznavanje njune biologije je izjemnega pomena, saj lahko le tako predlagamo učinkovite varstvene ukrepe, ki so nujno potrebni za njuno ohranitev.

Izdaja nove knjige bo v podporo naravovarstvenim prizadevanjem

“Izdaja monografije, v kateri so sedaj pregledno urejeni rezultati našega dela, je zelo pomembna za naša nadaljnja prizadevanja za ohranjanje tega čudovitega območja,” je prepričana Katarina Denac in dodaja: “Zasluge za njeno izdajo imajo tudi številni prostovoljci, ki so sodelovali pri terenskemu delu. Več kot 30 nam jih priskočilo na pomoč pri popisih ptic, nameščanju in pregledovanju gnezdilnic, iskanju gnezd v naravnih duplih, ekološki raziskavi smrdokavre in velikega skovika ter iskanju tehničnih rešitev, kadar se nam je kaj zataknilo. Vsem iskrena hvala!”

Knjiga je bila natisnjena v nakladi 585 izvodov, ki bodo razdeljeni vsem ključnim nacionalnim in lokalnim deležnikom na področju kmetijstva in varstva narave, partnerjem v projektu Upkač, prostovoljcem, ki so sodelovali pri popisih, izbranim domačinom in turističnim kmetijam z Goričkega, osnovnim šolam v Krajinskem parku Goričko ter nekaterim drugim posameznikom.

 
Oglejte si e-verzijo nove knjige.