Arhiv oznak: natura 2000

Trajnostni modeli kmetovanja na območjih Natura 2000 mogoči z izboljšanjem upravljanja in razvoja kmetijstva

, Novice,Sporočila za javnost

Slabšanje kakovosti in izginjanje življenjskih okolij zaradi spremembe rabe zemljišč in intenzifikacije kmetijstva sodita med najpomembnejše dejavnike zmanjševanja biotske pestrosti v Sloveniji. Ključen instrument naravovarstvene politike v Evropski uniji je omrežje varovanih območij Natura 2000, vendar usklajevanje proizvodnih in naravovarstvenih ciljev na teh območjih zahteva tehten premislek o načinu pridelave in uravnoteženju ekonomskih, proizvodnih in naravovarstvenih ciljev.

Naravni rezervat Iški morost. Foto: Tilen Basle

V Sloveniji je v območja Natura 2000 vključena četrtina (25 %) vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, od katerih veliko večino predstavlja trajno travinje, indikatorji gospodarjenja in sprememb biotske pestrosti pa so največkrat ptice, metulji in rastlinske združbe (habitatni tipi). Trendi so izrazito negativni v celotni Evropski uniji in tudi v Sloveniji, saj kažejo na močan upad številčnosti ali spremenjeno vrstno sestavo.

»Populacije ptic kmetijske krajine so doživele statistično značilen upad v celotni Evropi, v Sloveniji pa v zgolj 15 letih za skoraj petino. Še slabše gre travniškim vrstam, katerih številčnost se je v istem obdobju v Sloveniji zmanjšala za 43 %. V Sloveniji so upadle tudi populacije številnih kvalifikacijskih vrst ptic na območjih Natura 2000, ki naseljujejo kmetijsko krajino. Nedavno objavljene raziskave kažejo, da danes v Evropski uniji živi okrog pol milijarde ptic manj kot še pred nekaj desetletji, glavni povzročitelj teh upadov pa je intenzifikacija kmetijstva, predvsem povečana raba pesticidov in gnojil,« obsežnost problema pojasnjuje dr. Primož Kmecl, vodja raziskovalne skupine na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

V okviru ciljnega raziskovalnega projekta (CRP V4-2019) so tri raziskovalne organizacije iskale rešitve za izboljšanje upravljanja z območji Natura 2000 v Sloveniji.

Raziskovalci so oblikovali skupine območij Natura 2000 in pripravili naravovarstvene usmeritve ter analizirali ekonomske in proizvodne učinke doseganja naravovarstvenih ciljev na primeru tipičnih kmetij na Ljubljanskem barju in Krasu. Poleg tega so s kvalitativnimi raziskavami preverili pripravljenost kmetov za prilagoditev kmetovanja in proučili izkušnje in možnosti za uporabo tržnih rešitev in javnih intervencij pri usklajevanju kmetijske dejavnosti in ohranjanju biodiverzitete na varovanih območjih narave.

Njihove ugotovitve si lahko preberete v sporočilu za javnost (spodaj).

Trajnostni modeli kmetovanja na območjih Natura 2000 mogoči z izboljšanjem upravljanja in razvoja kmetijstva

 

Pripombe DOPPS na predlog Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028

, Novice

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je konec februarja 2023 javno razgrnilo predlog Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 (dalje PUN). Oblikovalo ga je skupaj z Zavodom RS za varstvo narave ob sodelovanju strokovnjakov za vrste in habitatne tipe ter drugimi deležniki.

Vodomec. Foto: Jure Novak

PUN je izjemno pomemben dokument, saj za prihodnjih pet let določa, kako naj bi se upravljalo z območji Natura 2000 – s katerimi ukrepi bomo dosegali številčne cilje, postavljene za vsako vrsto in habitatni tip na vsakem območju Natura 2000, katera institucija je odgovorna za izvajanje ter kateri so viri financiranja. Določa tudi, katere vrste in habitatni tipi so prioriteta za izvajanje projektov ter potrebne monitoringe in raziskave.

Pri pripravi PUN je sicer sodeloval tudi DOPPS, vendar pa se številni ukrepi in cilji v verziji, dani v javno razgrnitev, razlikujejo od naših predlogov.

Zato smo pripravili seznam pripomb in jih 24. marca poslali na MNVP. Podprte so z izsledki naših monitoringov in ekoloških raziskav. MNVP pozivamo, da jih upošteva in na ta način izboljša kvaliteto PUN ter s tem tudi varstvo biodiverzitete v območjih Natura 2000.

Dokument s pripombami na predlog Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 najdete spodaj. 

 

Pripombe DOPPS na predlog PUN 2023-2028

Nekoliko drugačna banka

, Novice

S septembrom 2021 je DOPPS skupaj s štirimi partnerji (Kmetijski inštitut Slovenije, Javni zavod Krajinski park Goričko, Javni zavod Triglavski narodni park, Notranjski park) pričel izvajati projekt LIFE for Seeds (LIFE20 NAT/SI/000253), ki ga sofinancirata Evropska unija in Sigrid Rausing Trust iz Velike Britanije. Skupna vrednost projekta znaša 5.351.723 EUR (višina sofinanciranja EU je 75% oz. 4.013.790 EUR); trajal bo do konca leta 2026.

Površina vrstno bogatih, naravovarstveno pomembnih travišč na območjih Natura 2000 v Sloveniji se zmanjšuje. Glavna dejavnika ogrožanja sta intenzifikacija kmetijstva (premena v njive, gnojenje, zgodnja prva košnja, večkratne košnje letno, intenzivna paša, dosejevanje, apnenje) ter njegovo opuščanje, ki vodi v zaraščanje z grmovjem in gozdom. Naš projekt se osredotoča na vzpostavitev semenske banke za značilne vrste treh na nivoju EU prioritetnih habitatnih tipov: suhih travnikov z orhidejami, volkovij ter presihajočih jezer, ki jih poleg vodnih habitatov gradijo tudi številni tipi mokrotnih travnikov. Zlasti stanje suhih travnikov z orhidejami je v Sloveniji v zadnjem poročilu po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018 ocenjeno kot izjemno slabo.

 V projektu nameravamo shraniti 12.000 vzorcev semen (akcesij) vsaj 300 vrst rastlin z omenjenih treh habitatnih tipov. Semena bomo nabirali na 21 območjih Natura 2000 , ki so bila izbrana tako, da pokrivajo celotno Slovenijo, kar bo zagotovilo veliko genetsko pestrost. Vse akcesije, nabrane v projektu, bodo shranjene v dveh semenskih bankah: ena bo v Infrastrukturnem centru Jablje na Kmetijskem inštitutu Slovenije, njen duplikat pa v NR Ormoške lagune. Za potrebe vodenja evidenc v obeh vzpostavljenih semenskih bankah bo izdelana napredna podatkovna baza, dostopna tudi prek spletne aplikacije za pametne telefone.

Slovenske izkušnje z obnovo habitatnih tipov prek uporabe avtohtonega, lokalnega semenskega materiala so pičle. Do sedaj je bilo na ta način obnovljenih manj kot 40 ha travnikov. V projektu bomo z uporabo zelenega mulča in semenskih mešanic obnovili 74,1 ha travnikov na sedmih območjih Natura 2000 (Notranjski trikotnik, Goričko, Julijske Alpe, Drava, Krimsko hribovje – Menišija, Ljubljansko barje, Škocjanski zatok). Uspeh renaturacije bomo vrednotili preko štirih kazalnikov (vegetacija, tla, ptice, žuželke). Z vsemi renaturiranimi površinami se bo po koncu projekta gospodarilo skladno z ekološkimi potrebami travišč, ki čimer so se poleg partnerskih parkov in DOPPS zavezali tudi zasebni lastniki ter pravne osebe.

Semena. Foto: Katarina Denac

V Sloveniji trenutno ni nobenih kmetijsko-okoljskih ali kakšnih drugih sistematičnih ukrepov, ki bi spodbujali proizvodnjo avtohtonega semenskega materiala ali obnovo travišč. V okviru projekta nameravamo oblikovati tri ukrepe za (1) prozvodnjo zelenega mulča, (2) proizvodnjo semenskih mešanic in (3) obnovo travnikov, ki bodo vključeni v kmetijsko politiko po letu 2027. Ukrepi bodo pripravljeni tako vsebinsko, kot tudi kar se tiče kalkulacij višine plačila in geografskega sloja za vpis. Narejena bo študija izvedljivosti, ki bo med drugim vključevala tudi organizacijo 15 fokusnih skupin s kmetijskimi deležniki iz vsaj 20 različnih Natura 2000 območij. Študija bo odgovorila na vprašanje, v kakšnem obsegu in pod kakšnimi pogoji so se kmetje pripravljeni vpisovati v te ukrepe. Vzporedno bo izvedena tudi analiza trga, v kateri bodo identificirani porabniki avtohtonega semenskega materiala, izdelan pa bo tudi potencialni poslovni model in strategija trženja. V projektu bo vzpostavljen spletni portal naravovarstveno pomembnih parcel (min. 1000 parcel) s tarčnimi traviščnimi habitatnimi tipi, ki bo osnova za zaris georeferenciranega sloja za vpis ukrepov. Hkrati bo portal služil kot stična točka med proizvajalci semenskega materiala, njihovimi uporabniki, naravovarstvenimi in kmetijskimi deležniki.

Konkretne akcije na terenu bomo nadgradili z aktivnostmi za izobraževanje in osveščanje. Izdali bomo priročnik z navodili za renaturacijo travišč z uporabo avtohtonega semenskega materiala, v katerega bomo vključili tudi rezultate intervjujev z vsaj 100 lastniki dobro ohranjenih travnikov, ki bodo iz prve roke povedali, kako upravljajo travnike, da so tako biodiverzitetno bogati. Načrtovana so tudi številna predavanja, delavnice, dogodki (npr. dnevi odprtih vrat, prikaz delovanja krtačnega stroja, bazar semen), videoklipi, tematske številke partnerskih revij, raziskovalni tabori za študente biologije in agronomije, raziskovalni tabori za otroke, naravoslovni dnevi, terenski ogledi s kmeti ter štirje obiski za izmenjavo znanja z drugimi projekti.

 

Popisi gnezdilk v letu 2014

, Novice

V letu 2014 smo na društvu s pomočjo številnih prostovoljcev izvedli 666 terenskih dni za monitoring 18 izbranih kvalifikacijskih vrst ptic na Mednarodno pomembnih območjih za ptice (IBA) oziroma območjih Natura 2000 za ptice (SPA).

Spremljanje populacij izbranih vrst ptic na Mednarodno pomembnih območjih za ptice (monitoring IBA, ang. Important Bird Area) poteka od leta 2004. Vanj je vključenih okoli 30 kvalifikacijskih vrst ptic Natura 2000 območij, ki se jih vzorči različno intenzivno. V shemi monitoringa vsako leto sodeluje med 100 in 200 prostovoljcev.

V letu 2014 smo v okviru Monitroinga populacij izbranih vrst ptic popisali 18 vrst gnezdilk, in sicer vodomca, kotorno, kostanjevko, veliko uharico, podhujko, belo štorkljo, zlatovranko, kosca, srednjega detla, vrtnega strnada, črnočelega srakoperja, hribskega škrjanca, triprstega detla, malo in grahasto tukalico, kozačo in pisano penico.

Na podlagi podatkov večletnih monitoringov smo ugotovili, da so populacije številnih vrst doživele zmeren upad, pri populacijah nekaterih vrst smo opazili zmeren porast. V Sloveniji je prvič po devetih letih ponovno gnezdila zlatovranka, in sicer na zahodnem delu Goričkega.

V letu 2014 smo na 10 popisnih ploskvah na Krasu zabeležili 21 samcev vrtnega strnada , foto: Tomaž Mihelič

V letu 2014 smo na 10 popisnih ploskvah na Krasu zabeležili 21 samcev vrtnega strnada.
foto: Tomaž Mihelič

Vrtnemu strnadu grozi izumrtje

Pri populaciji vrtnega strnada smo v obdobju 2005-2014 zabeležili negativen populacijski trend. Strmi upad, ki ga je vrsta doživela, je jasen znak, da je treba nemudoma pričeti z izvajanjem varstvenih ukrepov in izvesti dodatne ekološke raziskave, s katerimi bi lahko ukrepe še izboljšali in prilagodili ekologiji vrste. V nasprotnem primeru bo vrtni strnad v Sloveniji v nekaj letih izumrl!
 

Predlog za novi gozdni rezervat

V letu 2014 smo na SPA Snežnik-Pivka popisali 19-22, na SPA Julijci pa 29-31 osebkov triprstih detlov. Trend je zaradi kratkega obdobja popisovanja (2011-2014) še negotov. Vodja projekta, Katarina Denac ugotavlja, da »na Snežniškem dosega vrsta največje gostote na transektu Pogorelček«, zato predlaga, da se »na območju med Grajševko, Ovčarijo, Leskovo dolino in gozdarsko kočo Stiska oblikuje in razglasi nov gozdni rezervat, namenjen prednostno triprstemu detlu.«

Podrobnejše informacije o populacijah izbranih vrst gnezdilk so dostopne v poročilu.
Monitoring populacij izbranih vrst ptic – popisi gnezdilk 2014 (pdf)

Začetek gradnje objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

, Sporočila za javnost

V sredo, 8. oktobra 2014, sta ministrica za okolje in prostor ga. Irena Majcen in direktor DOPPS dr. Damijan Denac na novinarski konferenci naznanila težko pričakovani pričetek gradnje objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok v bližini Kopra. Gradnja in urejanje centra za obiskovalce, opazovalnic, hleva z oboro, opazovališč in spremljevalnih objektov bosta potekala približno leto dni, v tem času pa bo naravni rezervat zaprt za obisk.

Škocjanski zatok

Po končani obnovi leta 2007 je Škocjanski zatok spet postal naravni biser z veliko pestrostjo živalskih in rastlinskih vrst.
foto: Eva Vukelič

Škocjanski zatok je največje polslano mokrišče v Sloveniji. Dolga leta je bilo to območje odlaganja odpadkov vseh vrst. Na podlagi naravovarstvenih prizadevanj okoljsko osveščenih posameznikov in organizacij je bil zatok leta 1998 razglašen za naravni rezervat in kasneje tudi kot območje Natura 2000.

Leta 1999 je bilo območje s koncesijsko pogodbo predano v upravljanje Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor je naše društvo izvedlo projekt Obnove in ohranjanja habitatov in ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Osnovni cilj projekta je bil obnoviti, povečati in ohranjati življenjska okolja ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Po obsežnih pripravah je bila letih 2006-07 uresničena sanacija in renaturacija prej degradiranega območja. Tako so bile iz lagune odstranjene ogromne količine (več kot 200.000 kubičnih metrov!) odpadnega blata, oblikovano je bilo sladkovodno močvirje ter urejena krožna učna pot.

Renaturacija Škocjanskega zatoka je bila pilotni projekt obnove degradiranega zavarovanega območja, na katero je Slovenija lahko zelo ponosna. Po obnovi je Škocjanski zatok spet postal naravni biser z veliko pestrostjo živalskih in rastlinskih vrst, ki jih tu ohranjamo – varstveni cilji naravnega rezervata so v celoti doseženi.

Novinarska konferenca

Ministrica za okolje in prostor ga. Irena Majcen je na novinarski konferenci povedala, da je »za Naravni rezervat Škocjanski zatok ta teden prelomen, saj je končno dočakal zadnjo fazo svojega urejanja: gradnjo objektov za obiskovalce ter hleva z oboro«.
foto: Bojana Lipej

Pa ne le to, krožna učna pot z opazovališči okoli sladkovodnega močvirja na Bertoški bonifiki odtlej privlači vedno večje število obiskovalcev, ki v zatok prihajajo zaradi lepe narave, možnosti opazovanja živali in rastlin, miru in rekreacije. Še kako res je, da je bil Škocjanski zatok ohranjen in ga urejamo za naravo in ljudi! Ureditev rezervata pa s tem ni bila končana.

Težko pričakovani začetek gradnje objektov

Ta teden, točneje v ponedeljek, 6. oktobra 2014, je na javnem razpisu izbrani izvajalec del Adriaing d.o.o. iz Kopra začel z gradnjo načrtovanih objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Za strokovni nadzor je bilo z javnim razpisom izbrano podjetje Lokainženiring d.o.o., projektno dokumentacijo pa so izdelali v arhitekturnem biroju Ravnikar Potokar d.o.o. na podlagi zmagovalne rešitve javnega projektnega arhitekturnega natečaja.

V vseh primerih gre seveda za posebno infrastrukturo za opazovanje življenja v naravnem rezervatu, ki bo obiskovalcem omogočala še bolj zanimive in doživete obiske Škocjanskega zatoka. Vse strehe bodo izvedene kot zelene strehe.

Opazovalnica

Arhitekturo objektov je navdihnil tudi naravni svet zatoka. Nosilni stebri objektov na primer s svojo obliko oponašajo trstičje, osrednja opazovalnica v obliki valja pa spominja na ptičje gnezdo.

Škocjanski zatok bo zaživel kot izobraževalni center

Kot je na novinarski konferenci povedal direktor DOPPS, dr. Damijan Denac, je dokončna ureditev Škocjanskega zatoka izjemnega pomena, saj bo »zatok res lahko zaživel kot izobraževalni center – učilnica v naravi – s pestrim programom aktivnosti spoznavanja in doživljanja narave, zaposleni se bodo lahko preselili na območje in tako svoje delo opravljali bolj učinkovito, hkrati pa bo poskrbljeno tudi za varnost obiskovalcev in pašne živine«.

Škocjanski zatok se sicer po obnovi in ureditvi življenjskih okolij v letih 2006-07 lahko pohvali z izjemno biotsko raznovrstnostjo, ki jo jasno ponazarjajo podatki o opaženih pticah, saj so na le 122 hektarjev velikem mokrišču v nekaj več kot 10 letih opazovali več kot 240 vrst, kar je več kot 60 odstotkov vseh v Sloveniji opaženih vrst.

Zaradi gradnje objektov v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, je naravni rezervat do nadaljnjega zaprt za obisk.

Obiskovalce prosimo za razumevanje, seveda pa jim po otvoritvi objektov čez približno leto dni obljubljamo še boljše možnosti za spoznavanje in doživljanje narave tega našega primorskega bisera.

Sporočilo za javnost (pdf)

Objekti v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok

Arhitekturo objektov je navdihnil tudi naravni svet zatoka. Nosilni stebri objektov na primer s svojo obliko oponašajo trstičje.

Informacijski centerInformacijski center za obiskovalce
Informacijski center je zasnovan kot objekt v dveh etažah, pritličju in nadstropju. Večji del bo namenjen obiskovalcem, manjši mirnejši del pa uslužbencem in raziskovalni dejavnosti.

Objekt je v celoti grajen v lesu. Streha je zazelenjena z avtohtonimi rastlinami – po principu ekstenzivne zelene strehe. Na objektu so predvidena tudi mesta za gnezdenje ptic.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.

Hlev z oboroHlev z oboro za živino
Na objektu so predvidena tudi mesta za gnezdenje ptic.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.
Osrednja opazovalnicaOsrednja opazovalnica
Osrednja opazovalnica v obliki valja spominja na ptičje gnezdo. Zgrajena bo ob krožni učni poti na severnem delu nasipa, ki deli sladkovodni od brakičnega dela rezervata. Pogled skozi okno omogoča stik s terenom, vodo in nebom.

Objekt bo ponujal razglede na vse strani, z lokacijo sredi rezervata si bodo obiskovalci od tam lahko ogledali tako sladkovodni kot brakični del.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.

OpazovalnicaOpazovalnica (stolp) pod ankaransko vpadnico
To je manjša opazovalnica, ki omogoča opazovanje brakičnega dela rezervata neposredno iz mesta. Opazovalnica je zasnovana v dveh nadstropjih, zgornji del je pokrit s streho z ekstenzivno zazelenitvijo.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.
Mestni vstopni objektMestni vstopni objekt
Mestni vstopni objekt predstavlja sekundarno vstopno točko v rezervat, in sicer na drugi strani Škocjanskega zatoka, ob vstopu z Ankaranske vpadnice. Ta objekt je poleg informacijskega centra edini urbani objekt na območju. S svojo simbolno in orientacijsko vlogo predstavlja urbani stik rezervata z mestom Koper.
avtorji risbe: arhitekturni biro Ravnikar Potokar d.o.o.

Pobuda za zlatovranko

, Novice

Na Zavod za varstvo narave in pristojno ministrstvo smo poslali pobudo za uvrstitev zlatovranke med kvalifikacijske vrste Natura 2000

Zlatovranka

Na društvu smo vložili pobudo, da se zlatovranko uvrsti med kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Goričko, kjer je letos zlatovranka gnezdila prvič v Sloveniji po 9 letih.
foto: Michael Tiefenbach

Na Goričkem je v letu 2014 uspešno gnezdil en par zlatovrank, kar pomeni prvo ponovno gnezditev te kritično ogrožene gnezdilke kmetijske kulturne krajine v Sloveniji po 9 letih.

Edino zlatovranki posvečeno območje Natura 2000 Slovenske gorice – doli je bilo s spremenjeno Uredbo o območjih Natura 2000, ki je bila sprejeta v letu 2013, izbrisano, zato smo skupaj z Javnim zavodom Krajinski park Goričko pozvali Zavod RS za varstvo narave ter ministrstvo, pristojno za okolje, da zlatovranko kot kvalifikacijsko vrsto uvrstijo med kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Goričko.

S to pobudo na društvu želimo omogočiti učinkovitejše varstvo te kritično ogrožene vrste in ji ponovno zagotoviti mesto med prioritetnimi vrstami kmetijske kulturne krajine znotraj omrežja varovanih območij Natura 2000 v Sloveniji.

S strani pristojnih institucij pričakujemo hiter, jasen in pozitiven odgovor, hkrati pa smo še vedno mnenja, da je bil izbris Slovenskih goric s seznama območij Natura 2000 neutemeljen.

Dopis na Zavod RS za varstvo narave (pdf)
 

Preberite več o uspešni gnezditvi zlatovranke na Goričkem.

 

Odgovor pristojnih iz dne 13. 10. (za zdaj) žal negativen

Dne 13. 10. 2014 smo prejeli odgovor Zavoda RS za varstvo narave na skupno pobudo Javnega zavoda Krajinski park Goričko in DOPPS za uvrstitev zlatovranke med kvalifikacijske vrste na SPA Goričko. Zlatovranka v Sloveniji žal še naprej ostaja brez varstva v okviru omrežja Natura 2000. Zgolj upamo lahko, da bodo »sistemski ukrepi«, ki jih načrtuje ZRSVN, res izboljšali stanje njenega življenjskega okolja do te mere, da se bo njena populacija okrepila.

Odgovor ZRSVN (pdf)

Po 34 letih ponovno potrjena prisotnost hrčka v Sloveniji

, Novice
Hrček

Hrček je prebivalec stepskih življenjskih prostorov, ki v Sloveniji živi na robu svojega območja razširjenosti v Evropi.
foto: Henk van Harskamp

Študentje mariborske fakultete so v petek, 12. 9. 2014, na terenskih vajah v okolici Središča ob Dravi po 34 letih ponovno potrdili prisotnost hrčka v Sloveniji. Pod vodstvom prof. dr. Borisa Kryštufka, prof. dr. Franca Janžekoviča in Dominika Bombeka, prof. bio-kem., so izvedeli tudi več o biologiji te redke vrste in naravovarstvenem delu na območju spodnjega toka reke Drave.

Navzočnost hrčka (Cricetus cricetus) na ozemlju Slovenije so prvič potrdili leta 1980, ko so našli dva osebka v bližini vasi Obrež pri Središču ob Dravi. Po tem letu strokovnjaki hrčka niso več sistematično spremljali in tudi ni bilo objavljenih podatkov o njegovi prisotnosti. To nahajališče je na robu njegovega območja razširjenosti (areala) in edino znano v Sloveniji.

Hrček je sicer do 32 centimetrov velik glodavec, ki lahko doseže tudi pol kilograma telesne teže. Skupine hrčkov prebivajo v podzemnih brlogih, ki so povezani s sistemi rovov, in v njih tudi prezimujejo. Aktivni so predvsem v nočnem času, ko se prehranjujejo z zelenimi deli rastlin, semeni in občasno tudi s hrano živalskega izvora

Študentje

Študentje so se med iskanjem razporedili po poljih in natančno preiskali tla v iskanju sledov hrčkov.
foto: Dominik Bombek

Razburljive študentske terenske vaje

Popis hrčka in pregled habitata so študentje smeri Biologija in ekologija z naravovarstvom na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru izvedli v sklopu terenskih vaj pri predmetu Varstvena biologija.

Pred začetkom terenskega dela, je župan Središča ob Dravi, gospod Jurij Borko, študentom predstavil občino in aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo krajinskega parka Središče ob Dravi, prof. dr. Boris Kryštufek je v kratkem predavanju predstavil biologijo hrčka, več o zavarovanih in varovanih območjih pa je pojasnil Dominik Bombek.

Rovi

Prisotnost hrčkov so potrdili sledovi, sveži vhodi v podzemne rove in odgriznjeni poganjki rastlin.
foto: Dominik Bombek

Približno 200 hektarjev popisnega območja med Obrežom in Središčem ob Dravi je bilo zaradi obilnih padavin razmočeno in zato težko prehodno. Še dodatno težavo so povzročala koruzna polja, na popisnem območju jih je bilo približno 40 odstotkov, ki jih zaradi neprehodnosti udeleženci popisa niso uspeli pregledati.

Kljub vsem omenjenim težavam pa je bilo naporno delo nagrajeno, saj so našli rove, ki so bili na robu s plevelom obraščenega mejnega pasu koruznega polja in polja z bučami. Širina zapleveljenega obmejka med polji je bila približno en meter. Na dveh mestih so odkrili 7 rovov, na njivi z lucerno pa še en rov in odgriznjene poganjke rastlin.

Najdba redke vrste še dokaz več o veliki naravovarstveni vrednosti tega območja

Dominik Bombek, projektni koordinator izobraževanja na DOPPS, ni skrival navdušenja ob novi najdbi: “Kljub preteku treh desetletij, se je na tem območju ohranila raba kmetijskih površin, ki ustreza ekološkim zahtevam hrčka. To je samo še en razlog več, zakaj ustanoviti krajinski park in vzpostaviti zavarovano območje med Ormožem in Središčem ob Dravi, v katerem se bosta še naprej ohranjali narava in značilna kulturna krajina.”

Prav te aktivnosti pa so tudi pomemben del petletnega projekta LIVEDRAVA, v okviru katerega potekajo številne naravovarstvene aktivnosti na območju spodnjega toka reke Drave.

Vrnitev zlatovrank na Goričko in v Slovenijo

, Novice
Zlatovranka

Odrasla zlatovranka in mladič.
foto: Robi Gjergjek

Po skoraj 10 letih je zlatovranka, že izumrla gnezdilka slovenske kulturne krajine, ponovno gnezdila v eni od gnezdilnic, ki so jih na Goričkem postavili prostovljci DOPPS in zaposleni v Krajinskem parku Goričko. Par zlatovrank je uspešno vzgojil pet mladičkov.

Zlatovranka je v Sloveniji nazadnje uspešno gnezdila leta 2005 na območju Natura 2000 Doli Slovenskih goric. Zadnji par je to območje zapustil po dolgoletnem zmanjševanju populacije teh ptic v Sloveniji, ki je bil med drugim rezultat intenzivnih sprememb kmetijske kulturne krajine tekom dveh desetletij pred tem. Vse do letošnjega leta so se v Sloveniji nato pojavljali zgolj posamezni osebki. Opazili smo tudi poskuse gnezdenja, vendar ptice nikoli niso bile uspešne.

Postavitev prež

Letos so člani pomurske sekcije DOPPS postavili še 15 dodatnih lovilnih prež za zlatovranko.
foto: Gregor Domanjko

Prostovoljci ogroženim pticam priskočili na pomoč

V letu 2013 so naši prostovoljci v pomurski sekciji DOPPS postali posebno pozorni. Na mejno območje Goričkega so namreč z območja Natura 2000 Südoststeirisches Hügelland, kjer gnezdi zadnja in edina populacija zlatovrank v Avstriji, priletele štiri zlatovranke. V zgornji Ledavski dolini, kjer so za zlatovranke še vedno privlačni ekstenzivno rabljeni travniki, so se zadrževale celo poletje.

Gnezdilnica za zlatovranke

Primerno zaščitena gnezdilnica za zlatovranke.
foto: Gregor Domanjko

Z namenom, da tem ogroženim pticam izboljšamo življenjske pogoje na območju Natura 2000 Goričko, so člani sekcije ter zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko v sodelovanju z avstrijskimi kolegi lani in letos na robovih travnikov namestili 40 t. i. lovilnih prež, s katerih zlatovranke zelo rade lovijo. Obenem so se z nekaterimi lastniki travnikov dogovorili, da so travnike pokosili in jih niso več mulčili, letos pozimi pa so namestili še več kot 30 gnezdilnic za zlatovranke.

Velik uspeh – zlatovranka je spet tu!

Skupni ukrepi obeh organizacij so se izkazali za pravilne in uspešne, saj so pripomogli, da je par zlatovrank v eni izmed teh gnezdilnic letos poleti na Goričkem ponovno vzgojil pet mladičkov. Po besedah mag. Michaela Tiefenbacha, verjetno največjega strokovnjaka za varstvo zlatovrank v Avstriji, so to odlični temelji za ponovno vzpostavitev skupne populacije zlatovrank na obmejnem območju obeh držav.

 
Več o gnezdenju zlatovrank v prispevku, objavljenem v reviji Svetu ptic. (pdf)

Ptice Goričkega – nova monografija DOPPS

, Novice
ptice_gorickega

V novi knjigi so zbrani rezultati več kot 10 let dela DOPPS na območju Goričkega.

Na društvu smo po več kot 10 letih zbiranja podatkov izdali knjigo Ptice Goričkega, ki sta jo napisala Katarina Denac in Primož Kmecl. V njej so zbrani novejši podatki o gnezdilkah Goričkega, ki so po vrstah predstavljene s karto razširjenosti, populacijsko oceno, deležem nacionalne populacije na Goričkem ter varstvenimi statusi. Na poljudni način so opisane tudi metode raziskovanja in rezultati ekološke raziskave na smrdokavri in velikem skoviku, posebno poglavje pa je posvečeno vplivom kmetijstva na biotsko raznovrstnost in naravovarstvenim smernicam.

Ptice kmetijske krajine na Goričkem prebivajo v raznolikih življenjskih okoljih, med katerimi po pomenu zagotovo izstopajo različni travniki in visokodebelni sadovnjaki. Dr. Primož Kmecl, soavtor knjige: “V letu 2012 smo z namenom, da bi določili velikosti populacij gnezdilk in njihovo razširjenost, popisali ptice na 59 dvokilometrskih transektih, enakomerno razporejenih po območju celotnega Krajinskega parka Goričko. Zabeležili smo 84 gnezdilk in 10 negnezdečih vrst (klatežev oziroma selivk). Skupaj s podatki Novega ornitološkega atlasa Slovenije je na Goričkem v obdobju 2001–2014 zanesljivo gnezdilo 111 vrst, 9 vrst pa je bilo možnih gnezdilk.”

Goričko

Goričko je pravi biser ohranjene narave. Populacije ptic kulturne krajine so tukaj v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji še vedno dokaj visoke.
foto: Željko Šalamun

Prve raziskave so ornitologom razkrile navdušujoče rezultate

DOPPS je s prvimi popisi na Goričkem pričel leta 1997, pred tem pa je bilo to območje v ornitološkem pogledu precejšnja neznanka. Prve raziskave, ki so jih na taborih opravili študentje, so bile pravo razkritje, se spominja dr. Damijan Denac, direktor DOPPS: “Na taborih leta 1997 in še leto kasneje smo doživeli razodetje kulturne krajine, o kateri smo lahko le sanjali. Smrdokavre so podnevi pele v vsakem sadovnjaku, ponoči so jih zamenjali veliki skoviki, na peščenih pobočjih so kraljevali hribski škrjanci, vsak meter poljskih poti so nadzirali rumeni strnadi. Neverjetno.”

Goričko je organizacija BirdLife International zaradi njegove velike naravovarstvene vrednosti leta 1999 opredelila kot Mednarodno pomembno območje za ptice (IBA). Leta 2003 je bilo zavarovano kot krajinski park, leto kasneje pa tudi kot območje Natura 2000. Na osnovi Direktive o habitatih je tu danes varovanih sedem habitatnih tipov in 24 živalskih vrst, na osnovi Direktive o pticah pa še 14 vrst ptic.

To vrhunsko območje ohranjene narave je danes ogroženo

Kot ugotavljajo naši raziskovalci, so gostote nekaterih gnezdilk kmetijskega mozaika na Goričkem v primerjavi s celotno Slovenijo še vedno precej velike. Vendar pa se v primerjavi s stanjem pred desetletjem in pol tudi tukaj že kaže občutno poslabšanje življenjskih razmer. Katarina Denac, soavtorica nove knjige, pojasnjuje: “Primerjava kartiranja habitatnih tipov med letoma 2004 in 2012 pokaže, da je površina travnikov že samo na vzhodu Goričkega upadla za več kot 800 hektarjev. Temu so sledili tudi populacijski upadi nekaterih vrst ptic, ki na travnikih gnezdijo ali pa se tam hranijo. Takšne vrste so na primer hribski škrjanec, smrdokavra, veliki skovik in veliki strnad.”

Veliki skovik

Številčnost velikega skovika je na Goričkem od leta 1997 upadla za več kot 70 %.
foto: Tomaž Mihelič

Prav zaradi velikih upadov številčnosti nekaterih vrst, ki smo jih zabeležili v okviru popisov, smo na DOPPS v okviru projekta Upkač v letih 2012 in 2013 izvedli tudi ekološko raziskavo dveh tipičnih gnezdilk visokodebelnih sadovnjakov, smrdokavre in velikega skovika. S kamerami na gnezdišču smo ugotavljali njuno prehrano, hkrati pa beležili tudi prehranjevalne površine. Poznavanje njune biologije je izjemnega pomena, saj lahko le tako predlagamo učinkovite varstvene ukrepe, ki so nujno potrebni za njuno ohranitev.

Izdaja nove knjige bo v podporo naravovarstvenim prizadevanjem

“Izdaja monografije, v kateri so sedaj pregledno urejeni rezultati našega dela, je zelo pomembna za naša nadaljnja prizadevanja za ohranjanje tega čudovitega območja,” je prepričana Katarina Denac in dodaja: “Zasluge za njeno izdajo imajo tudi številni prostovoljci, ki so sodelovali pri terenskemu delu. Več kot 30 nam jih priskočilo na pomoč pri popisih ptic, nameščanju in pregledovanju gnezdilnic, iskanju gnezd v naravnih duplih, ekološki raziskavi smrdokavre in velikega skovika ter iskanju tehničnih rešitev, kadar se nam je kaj zataknilo. Vsem iskrena hvala!”

Knjiga je bila natisnjena v nakladi 585 izvodov, ki bodo razdeljeni vsem ključnim nacionalnim in lokalnim deležnikom na področju kmetijstva in varstva narave, partnerjem v projektu Upkač, prostovoljcem, ki so sodelovali pri popisih, izbranim domačinom in turističnim kmetijam z Goričkega, osnovnim šolam v Krajinskem parku Goričko ter nekaterim drugim posameznikom.

 
Oglejte si e-verzijo nove knjige.