Novice

Zadnje objavljene novice:

Za nami je Dan odprtih vrat v Naravnem rezervatu Ormoške lagune

, Novice

V soboto, 11. maja 2024, smo v Naravnem rezervatu Ormoške lagune organizirali dan odprtih vrat, ki smo ga letos poleg pticam posvetili tudi nekoliko manj zaznanim življenjskim prostorom rezervata, travnikom.

Opazovanje ptic v Naravnem rezervatu Ormoške lagune. Foto: Tilen Basle

V sončnem jutru so si obiskovalci najprej lahko ogledali postopek obročkanja ptic, ki ga je prikazal g. Franc Bračko, dopoldan pa smo nato nadaljevali z opazovanjem ptic v spremstvu naših ornitologov.

Vzporedno z opazovanjem ptic so si obiskovalci lahko ogledali površine, ki so v rezervatu namenjene obnovi suhih travnikov v sklopu projekta LIFE FOR SEEDS, si pobližje pogledali semena rastlin, značilnih za tak tip travnikov, spoznali različne načine obnove in tudi sami dodali svoj pečat k obnovi z dosaditvijo iz semen vzgojenih sadik.

Prostovoljci in obiskovalci so tako na 0,4 ha veliko površino posadili 1230 sadik 22 različnih vrst rastlin, med katerimi so npr. navadna migalica Briza media, pravi ranjak Anthyllis vulneraria,  brazdastolistna bilnica Festuca rupicola, srednji trpotec Plantago media in prava lakota Galium verum.

Dogodka se je udeležilo okrog 40 obiskovalcev od blizu in daleč.

Več fotoutrinkov z dogodka najdete na spletni strani projekta LIFE FOR SEEDS.

Ogled dobrih praks trajnostnega turizma v Nemčiji

, Novice,Sporočila za javnost

V okviru projekta BESTbelt »Sustainable Water-based Sport Solutions« smo se konec aprila skupaj s projektnimi partnerji Međimursko prirodo in Ö.T.E. udeležili dvodnevnih delavnic z naslovom »Kanu turizem v kontekstu kakovosti in trajnosti« v Nemčiji. Seznanili smo se s primeri dobrih praks nemških kolegov, ki že vrsto let skrbijo, da turizem s plovili na vesla deluje po načelih trajnosti.

V okviru projekta BESTbelt »Sustainable Water-based Sport Solutions« smo obiskali Kanu-center v Nemčiji.

22. in 23. aprila smo se udeležili dvodnevnih delavnic v Kanu-Centru Krebs (Wakenitzhaus & Camp). Prvi dan sta nam gostitelja Eike in Lothar Krebs predstavila zgodovino, koncepte in smernice delovanja njihovega kanu centra. Predstavila sta nam območja, kjer je tovrstna dejavnost dovoljena, načine certificiranja, povezovanja in sodelovanja med podjetji, ki se ukvarjajo s tovrstnim turizmom ter v okviru združenja Bundesverband Kanu e.V. skrbijo za trajnost in kakovost te dejavnosti.

Po teoretičnem delu smo se imeli priložnost tudi preizkusiti v vožnji s kanuji, kjer smo lahko tudi v praksi videli kako so dovoljene kanu trase urejene – vključno z vstopno/izstopnimi točkami v reko in območji, kamor je zaradi varstva ptic gnezdilk in drugih organizmov prepovedano vstopiti s kanuji ali drugi plovili na vesla.

Ogledali smo si tudi infrastrukturo samega kanu centra, ki se nahaja v Naravnem parku Naturpark Lauenburgische Seen in se seznanili z njihovimi pravili, s katerimi vestno skrbijo, da kljub prisotnosti številnih obiskovalcev to praktično ne vpliva na tamkajšnjo naravo.

Naslednji dan sta se nam pridružila še Frank Hadulla iz naravnega parka in Günter Schimdt iz Herzogtum Launeburg Marketing GmbH, ki sta nam predstavila izzive upravljanja, trajnostne rabe in promocije naravnega parka. Delavnice smo nato zaključili s slikovito krožno turo s kanujem po reki Trave, ki z vseh strani »objema« staro mestno jedro mesta Lübek.

Primere dobrih praks, ki smo se jih priučili v Nemčiji, si želimo tekom našega projekta prenesti tudi na hrvaška in slovenska tla. V naravi namreč nikoli nismo sami in moramo pri turističnih dejavnostih, tudi pri veslanju, raftingu in drugih vodnih športih v naravi, to upoštevati.

 

POMLADANSKI SVET PTIC

, Novice

V preteklih dneh je izšla pomladanska številka Sveta ptic. V poljudnem članku se boste lahko seznanili z invazivnimi tujerodnimi vrstami ptic, ki v Evropi povzročajo največ težav. Med njimi izstopa sveti ibis, ki se v zadnjem času nezadržno širi iz severovzhodne Italije proti Sloveniji.

Ornitološki potopis nas tokrat popelje na najbolj skrajno severni del Evrope – otočje Svalbard, kjer domujejo severni medvedi, številne redke ptice in druge zanimive živalske vrste. Tudi rubrika Varstvo ptic je obarvana nekoliko eksotično, saj v njej pišemo o hokojkah – najbolj ogroženi družini ptic na območju Južne in Srednje Amerike in o njihovem raziskovanju v brazilskem Pantanalu.
V rubriki Varstvo narave boste izvedeli zakaj ima skrivnostni nočni metulj hromi volnoritec tako ime, kje ga lahko opazujemo in kaj ga ogroža. Portret ptice vam tokrat predstavlja bojevitega pobrežnika togotnika in njegovo zanimivo paritveno strategijo. Avtor fotografske rubrike Skozi objektiv je Milan Vidaković, ki rad fotografira ptice v zimskem času.

Pomembnejša naravovarstvena tema, ki jo obravnavamo v tokratni številki je evropska Uredba o obnovi narave, katere usoda je žal še neznana. Pišemo tudi o poročilu zveze BirdLife International o stanju ptic sveta, ki povzema ključne točke s področja raziskovanja in varstva ptic v letu 2023 in o mednarodnem srečanju o stanju zlatovranke v Evropi.

V rubriki Iz ornitoloških raziskav poročamo o odzivu ptic na obsežen požar, ki je prizadel Kras pred dvema letoma, poročamo pa tudi o novem gnezdišču čebelarja na Notranjskem.

Za najmlajše ornitologe smo pripravili labirint na temo sove in daljnovodov, bolj izkušeni ornitologi pa se lahko tudi tokrat preizkusijo pri določanju vrst na skrivnostnih fotografijah. Preberete lahko tudi o letošnjem že 28. zaporednem januarskem štetju vodnih ptic, več o raznih društvenih dogodkih pa v društvenih novicah.

Želim vam prijetno branje!

Domen Stanič, urednik revije Svet ptic
 

PDF revije Svet ptic, leto 2024, letnik 30, številka 01.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: »Pozor, prihajamo!« Invazivne tujerodne vrste ptic v Sloveniji
  • 11: Bele štorklje se vračajo, na gnezdu pa raste trava?!
  • 12: Magični Svalbard – potovanje na konec sveta
  • 16: Raziskovanje hokojk v brazilskem Pantanalu
  • 18: Ali je hromi volnoritec res hrom in ima volneno rit?  
  • 20: Togotnik
  • 22: Zimske radosti ali boj za preživetje?
  • 24: Združbe ptic na kraškem pogorišču prvo leto po požaru
  • 25: Program predavanj, izletov in akcij DOPPS, april–julij 2024
  • 29: Sova in daljnovodi
  • 30: Pomladna opazovanja v naravi
  • 32: Januarsko štetje vodnih ptic 2024
  • 34: V Varšavi je potekalo mednarodno srečanje o stanju zlatovranke v Evropi
  • 36: Čebelarji trkajo na vrata Notranjske
  • 38: Spomladanska selitev žerjavov
  • 40: V Evropi bomo obnavljali naravo (a ne še zdaj?)
  • 41: Mladi ornitologi, pozor!
  • 42: Ptice v krempljih kmetijstva, podnebnih sprememb in bolezni
  • 44: Skrivnostna fotografija
  • 45: Vtisi o januarskem štetju vodnih ptic ali »kam so zdaj vse race šle?«
  • 46: Novice
  • 51: V spomin Brigiti Mingot

 
 

 

Uspešni projekti obnove in ohranjanja biodiverzitete v Evropi

, Novice

Biodiverzitetna kriza je največja kriza, s katero se trenutno spopada človeštvo. Čeprav je izumiranje vrst naraven proces, je danes jasno, da je človek z uničevanjem in degradacijo habitatov, vnosom polutantov, netrajnostno rabo naravnih virov, vnosem tujerodnih vrst in s povečanjem izpustov toplogrednih plinov v ozračje dinamiko izumiranja popolnoma spremenil.

V Evropi je kar 81 % habitatov v EU je v neugodnem ali slabem stanju. Podatki so zelo zaskrbljujoči tudi pri pticah – skoraj polovica vseh vrst ptic je v upadu, vsaki osmi vrsti pa grozi izumrtje.

Kako se spopasti s krizo biodiverzitete?

Z izgubo biotske raznovrstnosti se moramo spoprijet z obnovo narave, hkrati pa se moramo osredotočiti tudi na varovanje narave, ki jo še imamo. Brez povečanja EU sredstev za obnovo in ohranjanje biotske raznovrstnosti, krize biodiverzitete ne bo mogoče rešiti.

Na srečo je v teku že veliko uspešnih in navdihujočih projektov, s katerimi pomagamo naravi, najdete jih v publikaciji izdani s strani Bankwatch in EuroNatur.

Publikacija prikazuje številne načine, na katere lahko uporabimo EU sredstva za varovanje in obnovo biotske raznovrstnosti in vključuje 10 primerov uspešnih projektov obnove in ohranjanja biodiverzitete iz petih evropskih držav, tudi iz Slovenije, ki prikazujejo, da imajo javne finance zelo pomembno vlogo pri ohranjanju narave.

Vabljeni k branju!

Publikacija Led by nature

 

Mladi ornitologi, pozor!

, Novice

Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi po taborniško preživeti teden dni v objemu narave čudovitega Goričkega, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora »Goričko 2024«. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko!

Letos bomo v začetku poletnih počitnic v okviru projekta LIFE for Seeds organizirali že tradicionalni mladinski tabor. Potekal bo na območju Goričkega od ponedeljka, 24. junija do nedelje, 30. junija 2024.

Na taboru bo delovalo 5 skupin, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini boste največ 4 udeleženci, vsaka skupina pa se bo lotila raziskovanja določene teme. Udeležbo priporočamo mladim med 12. in 18. letom starosti.

Kako se prijaviš na tabor?

Če se želiš udeležiti tabora izpolni PRIJAVNI OBRAZEC. Prijave zbiramo do 5. maja 2024, vse prijavljene pa bomo o izboru za udeležbo na taboru obvestili po elektronski pošti najkasneje do 10. maja 2024. Za več informacij pokliči na številko 051 222 350 ali piši na ursa.gajsek@dopps.si.

PRIJAVNI OBRAZEC za tabor Goričko 2024

Slovenija je prejela obrazloženo mnenje Evropske komisije glede upada travniških vrst ptic

, Novice

Evropska komisija je v sredo, 13. 3. 2024, Republiki Sloveniji poslala obrazloženo mnenje zaradi neupoštevanja Direktive o habitatih in Direktive o pticah v zvezi z zaščito travišč, travniških ptic in metulja barjanskega okarčka (INFR(2019)4058). Zaradi slabšanja stanja populacij omenjenih vrst in habitatov je Slovenija že leta 2019 prejela uradni opomin, po katerem je sicer sprejela določene ukrepe, ki pa stanja niso izboljšali. Slovenija ima zdaj na voljo dva meseca, da se odzove in sprejme potrebne ukrepe, sicer se Komisija lahko odloči, da zadevo predloži Sodišču Evropske unije. Več si lahko preberete TUKAJ.

V letu 2023 smo prešteli najmanj koscev na območjih Natura 2000 doslej. Foto: Tomaž Mihelič

Predmet kršitve evropske in nacionalne naravovarstvene zakonodaje so upadi naslednjih vrst oz. skupin ptic:

  • travniške gnezdilke: glede na podatke državnega monitoringa pogostih ptic kmetijske krajine so populacije vrst, ki gnezdijo na travnikih, od leta 2008 do 2023 upadle za 42,8 ± 3,2 %.
  • veliki skovik Otus scops na območju Natura 2000 Goričko: število klicočih samcev je glede na podatke državnega monitoringa upadlo s 157 v letu 2004 na 72 v letu 2023.
  • kosec Crex crex na območjih Natura 2000 Ljubljansko barje, Breginjski Stol in Planinsko polje: število klicočih samcev na Ljubljanskem barju se je zmanjšalo s 146 v letu 2003 na 32 v letu 2023, na Breginjskem Stolu s 84 v letu 2004 na 7 v letu 2023 ter na Planinskem polju s 23 v letu 2004 na 12 v letu 2023.
  • repaljščica Saxicola rubetra na območju Natura 2000 Ljubljansko barje: število parov se je zmanjšalo s 1850-2250 konec 1990-tih (kar je bila osnova za oceno velikosti populacije ob vstopu Slovenije v EU 2004) na okoli 500 parov v letih 2020-2021.
  • veliki škurh Numenius arquata na območju Natura 2000 Ljubljansko barje: število parov se je zmanjšalo z 9-12 v letu 2011 na zgolj en par v letu 2023.

Pregnojen travnik. Foto: Katarina Denac

Predmet uradnega opomina in zato tudi obrazloženega mnenja je tudi slabo stanje travišč, predvsem na določenih območjih Natura 2000. Mnoga od teh travišč so kvalifikacijska, torej so bila območja opredeljena (med drugim tudi) z namenom njihovega varovanja.

Slabo stanje travišč povzročajo predvsem različne netrajnostne prakse upravljanja, povezane z intenzivnim kmetijstvom, na primer spreminjanje ekstenzivnih travnikov v njive in intenzivne travnike, ki so košeni večkrat letno z zgodnjo prvo košnjo, gnojeni in/ali intenzivno pašeni.

V manjši meri biodiverziteto ogroža tudi opuščanje ekstenzivnega kmetovanja, kar vodi v zaraščanje krajine z grmovjem in drevjem – ta dejavnik je pomemben npr. pri zaraščanju habitata kosca na območju Natura 2000 Breginjski Stol.

Določene vrste ptic kmetijske krajine pa ogroža tudi odstranjevanje ali propadanje krajinskih elementov, kot so mejice, visokodebelni sadovnjaki ter solitarna lesna vegetacija (osamela drevesa ali grmi).

Viri:
DENAC, K., STANIČ, D., BOŽIČ, L., KMECL, P., BLAŽIČ, B., DENAC, D., BORDJAN, D., KOCE, U., MIHELIČ, T. (2023): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2023 in sinteza monitoringa 2021-2023. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DOPPS, Ljubljana.

Poročilo (pdf)

KMECL, P., GAMSER, M., ŠUMRADA, T. (2023): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic v letih 2021, 2022 in 2023 za določitev vrednosti slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine – končno poročilo. DOPPS, Ljubljana.

Poročilo (pdf)

ZRSVN (2019): Povzetek poročila po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018.

 

Ponovno je za nami zelo uspešna Gugalnica

, Novice

Konec tedna smo ponovno izvedli uspešen in zelo številčen popis velike uharice na Krasu. Skrb za veliko uharico je tudi letos povezala več kot 180 srčnih ljudi in skupaj nam je v večernih urah sinhrono uspelo popisati celotno območje Krasa in okolice. Narava popisa omogoča, da se nam na terenu pridružijo tudi novinci in zelo nas veseli, da se vas je kar nekaj priključilo tudi letos. Kaže, da bo število varuhov velike uharice lahko vsako leto raslo, kar je zelo spodbudno, saj bolje kot vrsto poznamo bolj učinkovito jo lahko varujemo.

Popis velike uharice. Foto: Gregor Bernard

Na Gugalnici – skupinskem popisu velike uharice, ki smo jo skupaj s Parkom škocjanske jame letos organizirali že 26. leto zapored, smo popisali 13 teritorijev znotraj SPA Kras. Ker pa je to območje zaradi števila udeležencev postalo »pretesno« za vse popisovalce, smo v Vipavski dolini in Postojnskem evidentirali še 8 teritorijev in tako popisali skupaj 21 teritorijev, kar je izjemen uspeh.

Samec velike uharice nas je na Gugalnici prijetno presenetil

Število registracij velikih uharic je, v primerjavi s številom udeležencev, vsako leto precej majhno in posledično je med samim popisom ne more slišati prav vsak.

Letos, pa nam je teritorialni samec v Parku Škocjanske jame pripravil prijetno presenečenje in s tem omogočil, da so njegovo oglašanje slišali tudi tisti, ki je morda na svoji popisni točki niso zabeležili. Oglašal se je prav iz lokacije, kjer smo se po popisu zbrali na predavanju in nam tako zelo popestril zaključno druženje. Para v Škocjanskih jamah smo še posebej veseli, saj je rezultat naravovarstvenih prizadevanj v sklopu projekta ZaKras.

Še vedno imaš priložnost slišati našo največjo vrsto sove

V naslednjih dnevih bodo še potekali popisi velike uharice in če želiš pomagati, se nam pridruži na terenu. Več informacij o tem, kako se nam lahko pridružiš, najdeš na spletni strani VARUHI VELIKE UHARICE.

Spremljaj gnezditev velike uharice

J-UHU! Obe gnezdi, ki jih spremljamo preko živih kamer sta že zasedeni, dan pred Gugalnico pa smo opazili že prvo jajce.

Spremljaj gnezditev tudi ti!

 

Evropski parlament glasoval za sprejem Uredbe o obnovi narave

, Novice

Včeraj je Evropski parlament s solidno večino izglasoval Uredbo o obnovi narave (ang. Nature restoration law) in tako Evropi dal zgodovinsko priložnost, da s skupnimi napori v naše življenje vrnemo izgubljeno naravo. V obdobju, ko našo celino pretresajo poplave, suše in požari, bo ta uredba Evropejcem zagotovila varnejšo in bolj zdravo prihodnost, saj bo pomembno prispevala k blaženju učinkov podnebnih sprememb, k dolgoročni prehranski varnosti, čisti pitni vodi in kakovostnemu ozračju.    

Predlog uredbe, ki ga je Evropska komisija objavila junija 2022, je bil predmet dolgotrajnih pogajanj med evropskimi institucijami in v trilogu med Komisijo, Svetom in Parlamentom je bil v začetku lanskega novembra vendarle sprejet politični dogovor o njeni končni vsebini. Uredba je bila po eni strani ves čas tarča različnih interesnih skupin, ki so si neusmiljeno prizadevale za njeno razgradnjo ali celo popolno zavrnitev, po drugi strani pa je prejela podporo več kot enega milijona prebivalcev EU, ki se zavedamo, da brez ohranjene narave za naše skupnosti ni prave prihodnosti. Z velikim olajšanjem smo prejeli vest, da Evropski parlament danes naših glasov ni preslišal.

Uredba predstavlja ključen zakonodajni okvir za izvajanje Strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naše življenje, ki v središče postavlja obnovo vseh ključnih evropskih ekosistemov. Do leta 2030 bo tako treba vzpostaviti konkretne ukrepe za obnovo biodiverzitete gozdov, rek in jezer, kmetijske krajine, urbanih okolij in morij na vsaj 20% površine kopnega in 20% površine morja v EU, do leta 2050 pa v vseh ekosistemih, ki so potrebni obnove. Svoj prispevek k temu cilju bodo države članice začrtale v nacionalnih načrtih obnove, v katerih bodo opredelile konkretna območja in ukrepe na teritorijih svojih držav. 

Uredba bo stopila v veljavo po formalnem priznanju s strani držav članic, ki ga pričakujemo marca ali aprila letos. Na DOPPS-u bomo spremljali proces izvajanja uredbe in po lastnih močeh in možnostih prispevali k njeni uveljavitvi na nacionalnem nivoju.

Pomembno vlogo za sprejem tega prelomnega zakona je s kampanjo #RestoreNature odigrala koalicija mednarodnih nevladnih organizacij za varstvo narave: BirdLife Europe, ClientEarth, World Wildlife Fund (WWF EU) in European Environmental Buro (EEB). Ob včerajšnji zmagi so podali tole izjavo: »Uredba o obnovi narave je že ves čas veliko več kot zakonodaja za obnovo narave. Je simbol, da se Evropa lahko in se tudi bo zavezala k boju za ohranitev našega planeta. Olajšani smo, da so evropski poslanci poslušali dejstva in znanost in se niso vdali populizmu in zastraševanju. Zdaj pozivamo države članice, da sledijo njihovemu zgledu in sprejmejo ta prepotrebni zakon za vračanje narave v Evropo.«

Vabilo na Gugalnico – skupinski popis velike uharice

, Novice

Letos so velike uharice začele zgodaj s svatovanjem, zato je pravi čas, da vas povabimo na Gugalnico, popis velike uharice ob spomladanskem prebujanju narave.

Velika uharica. Foto: Tomaž Mihelič

Gugalnica na Krasu bo letos potekala v petek, 8. marca 2024, popoldan (rezervni »vremenski« datum je en dan kasneje). Zaradi lažje logistike, bomo popisne točke razdelili v naprej. Popis traja od 17h do 19h, sam dogodek pa se navadno zaključi v poznih večernih urah.

Več o popisu najdete lahko na i-Gugalnica2024.

Na Gugalnici lahko sodeluje vsak. Popis je nezahteven, neizkušeni udeleženci imate možnost, da se priključite poznavalcem in se tako hitro priučite popisa. Izkušeni popisovalci pa poskrbite, da lahko pokrijemo veliko območje, opravimo kvaliteten popis in da je lahko prijetno druženje po popisu zabeljeno z veliko dogodivščinami iz preteklega leta.

Popis organiziramo skupaj s Parkom škocjanske jame, zato bomo zopet na preizkušeni lokaciji. Na popisu se bomo razkropili po celotnem Krasu. Po popisu bo predavanje in druženje v parku.

Prosim, da se zaradi lažje organizacije dogodka prijavite s kratkim sporočilom na e-naslov tomaz.mihelic@dopps.si in poslali vam bomo natančnejša navodila za udeležbo dogodka. Število novincev, ki ga lahko vsako leto sprejmemo je omejeno, poskusili pa bomo najti prostor za vse.

Se veselimo snidenja,

Ekipa DOPPS