Obnova narave ter podnebno ukrepanje in prilagajanje gredo z roko v roki. Obnova narave skupaj z na naravi temelječimi rešitvami predstavlja učinkovito delovanje v smeri blaženja podnebnih sprememb, saj se na ta način zmanjšuje količina toplogrednih plinov. Zadnje poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) tako navaja, da so na naravi temelječe rešitve z obnovo ekosistemov med petimi najbolj učinkovitimi strategijami blaženja podnebnih sprememb (vir: Nature-based Solutions for Climate). Po drugi strani pa je obnova narave skupaj z na naravi temelječimi rešitvami ključna za podnebno prilagajanje, saj povečuje odpornost ekosistemov, od katerih smo odvisni, na podnebne spremembe.
Za podnebno prilagajanje so torej na naravi temelječe rešitve posebnega pomena. Smernice o strategijah in načrtih držav članic za prilagajanje pričakujejo od držav, da bodo na naravi temelječe rešitve pomembni gradniki ukrepov podnebnega prilagajanja. Najboljše vodilo za uvajanje in uveljavljanje na naravi temelječih rešitev je standard IUCN (Mednarodno združenje za ohranjanje narave – IUCN Global Standard for NbS, Guidance document). V okviru projekta Zagovorniki okolja – Narava za podnebje smo Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki pripravlja strategijo prilagajanja, v tem smislu podali predloge za čim bolj ambiciozno vključitev na naravi temelječih rešitev v strategijo.
Na naravi temelječe rešitve so resda le eden od možnih konceptov trajnostnih rešitev (trajnostne so lahko npr. tudi rešitve zeleno-modre infrastrukture), vendar pa so edine z velikim transformativnim potencialom preoblikovanja delovanja družbe, saj se rešitve znotraj tega koncepta iščejo na ravni vzrokov, ne problema. Dočim ukrepi obnove narave predstavljajo “odplačilo dolgov” naravi, ki smo jo globalno pretirano uničili in izčrpali (Slovenija ima dan ekološkega dolga že v aprilu), predstavljajo na naravi temelječe rešitve nov način delovanja, da v bodoče ti “dolgovi” naravi ne bodo več nastajali. Na naravi temelječe rešitve se osredotočajo na reševanje enega ali več družbenih izzivov in so pri tem usmerjene v ohranjanje, obnovo in trajnostno upravljanje ekosistemov, s tem pa zagotavljajo dolgoročne okoljske, družbene in ekonomske koristi. Zato je v mednarodnem prostoru koncept na naravi temelječih rešitev prepoznan kot krovni (ang. umbrella) koncept, ki ne tekmuje z drugimi aktualnimi, k naravi usmerjenimi koncepti (kot so npr. ekosistemski pristop), ampak jih vključuje. Smernice prepoznavajo ta potencial in poudarjajo številne pozitivne in dolgoročne učinke takih rešitev na različnih področjih družbe in narave in jih umeščajo med t. i. “win-win” scenarije rešitev.
Zgolj črka, ki na papir uvede na naravi temelječe rešitve, pa še ne bo privedla do dejanskih učinkov na naravi temelječih rešitev. Potrebno bo tudi širše osveščanje splošne in strokovne javnosti o potrebnosti obnove narave in koristih na naravi temelječih rešitev. V Sloveniji moramo prekiniti z razmišljanjem, da ohranjanje narave zavira družbeni razvoj, in razumeti, da so obnovljena narava in na naravi temelječe rešitve pravzaprav garant bodočega družbenega blagostanja in s tem tudi gospodarskega razvoja. Ukrepi obnove narave in na naravi temelječih rešitev niso modna politična muha, temveč na znanosti in dokazih temelječa nujnost. Stare vzorce razmišljanja, ki temeljijo na družbeni izkušnji preteklih ponavljanj, bomo morali spremeniti. Pretekla ponavljanja so nas privedla v to nezavidljivo situacijo in za njeno reševanje moramo vzpostaviti povsem drugačen format razmišljanja (priporočamo Busting 24 myths to reverse biodiversity loss and drive transformative change through Nature-based Solutions).
Potrebujemo pa tudi veliko novega znanja in interdisciplinarnega sodelovanja. Temu bodo morali različni sektorji, akademija in raziskovalne organizacije, gospodarstvo, pa tudi nevladne organizacije v prihodnje posvetiti veliko pozornost. Veliko znanja in izkušnje že imamo pri sonaravnem upravljanju, vendar pa je to znanje treba nadgraditi v razumevanje transformativnega potenciala na naravi temelječih rešitev, ki poleg izboljšanja stanja biotske raznovrstnosti spreminjajo tudi razumevanje in ravnanje družbe. Na mednarodni ravni se tovrstno znanje že nekaj časa združuje in razvija (IUCN NbS management hub, Network Nature NBS hubs). Na evropski ravni je nastal smerokaz za raziskave in inovacije glede na naravi temelječih rešitev (European Roadmap to 2030 for Research and Innovation on Nature-based Solutions), koristni pa so tudi nasvet iz priročnika Guidelines for co-creation and co-governance of nature-based solutions ter informacije na spletni strani Climate ADAPT Nature-based solutions.
Če ste kdaj obiskali društveno pisarno v Ljubljani, Primoža najverjetneje niste srečali. Kadar ni bil na terenu, je bil v svoji pisarni, ki je od vseh najbolj skrita in vanjo le steška zatavate po pomoti. Police v pisarni so nosile nekaj fasciklov, večinoma pa strokovno literaturo, med katero so bile knjige, za katere smo vsi vedeli, da jih zagotovo najdemo le pri Primožu; seveda ni manjkal »Bibby« oziroma Bird Census Techniques, kazalniki pa so bili zataknjeni predvsem v takšnih kot so »Habitat Suitability and Distribution Models« ali pa »Exploratory Miltivariate Analysis by Example Using R«. Že slednje povedo, da je bil Primož velik strokovnjak; znal je marsikaj, o čemer smo drugi vedeli bolj malo.
Slovenija je v skladu z
