V državi se pripravljata dva pomembna programska dokumenta – strategija podnebnega prilagajanja in nacionalni načrt obnove narave. Oba dokumenta zahtevata ukrepe, prilagojene našemu geografskemu položaju, stanju narave in vplivom podnebnih sprememb na slovenskem ozemlju. Zato smo pri tem povsem odvisni od nacionalnega znanja, ki pa ima še številne vrzeli.

Modro ukrepanje z dolgoročnimi učinki zahteva polno uporabo razpoložljivega znanja, odprtega za nove poglede in vsebine. Strokovnjaki morajo svoja specialistična znanja razširiti onkraj ozkih področij in jih povezati v interdisciplinarna jedra naravoslovcev in družboslovcev, specialistov in generalistov, teoretikov in praktikov. Izolirano sektorsko razmišljanje je namreč nujno preseči. Za obrat škodljivih procesov v procese obnove in krepitev funkcij narave za biodiverziteto, odpornost in življenje nasploh bo treba spremeniti paradigmo ohranjanja v paradigmo obnavljanja, naše odločitve skupnosti pa naj bodo celostne – v dolgoročno dobro narave in ljudi.

Lani vzpostavljen nacionalni informacijski sistem o naravi – NarcIS, ki  pod okriljem Agencije RS za okolje (ARSO) deluje v partnerstvu z drugimi organizacijami, je odlična platforma informacij, ki združuje strokovnjake različnih področij in ima kot taka največji potencial za povezovanje, interdisciplinarnost in nadgrajevanje znanja, potrebnega za procese oblikovanja ukrepov podnebnega prilagajanja, obnove narave in na naravi temelječih rešitev (NTR) v slovenskem prostoru.

Uresničevanje potenciala, ki ga ima platforma, je bila rdeča nit seminarja Krpamo vrzeli v znanju za obnovo narave in podnebno prilagajanje, ki je potekal 24. septembra 2025, v organizaciji PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja in Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) v sodelovanju z ARSO. 

Mag. Senka Šifkovič in Damjan Vinko. Foto: PIC

Izpostavljamo nekaj misli govork in govorcev z dogodka: 

“Dolg naravi, ki smo ga ustvarili, je enormen. Spremeniti moramo način razmišljanja in delovanja, pri čemer se nam kot transformativna možnost ponujajo NTR. Pot, po kateri moramo stopiti, še ni jasna, zato moramo poskušati in iskati rešitve. Povezati in poglobiti moramo znanje, pri čemer ima sistem NarcIS velik potencial,” je uvodoma izpostavila okoljska pravnica s PIC mag. Senka Šifkovič. 

Zbrane je nato nagovoril generalni direktor ARSO mag. Jože Knez, ki je izpostavil pomen sistema NarcIS ter sodelovanja in sinergij med deležniki: “Sodelovanje med ministrstvi, raziskovalnimi ustanovami, nevladnimi organizacijami in drugimi je edina možna pot naprej.” Posebej je izpostavil tudi vlogo NarcIS kot stičišča podatkov. “Morda se je v zadnjem času zdelo, da podatek ni več tako v ospredju, a se v dobi tehnološkega napredka izkazuje, kako pomembne so podatkovne baze. Podatki prihajajo v središče našega strokovnega razmišljanja in sprejemanja odločitev.”

Mag. Jože Knez. Foto: PIC

Dr. Magnus Tannerfeldt, sopredsedujoči Evropskemu partnerstvu za biodiverziteto Biodiversa+, je predstavil delovanje tega partnerstva. “Na nacionalni in evropski ravni moramo ustvarjati sinergije in se povezovati. Nacionalna stičišča pomembno prispevajo k premoščanju vrzeli med znanostjo in politiko, omogočajo izmenjavo znanj, diseminacijo rezultatov in usklajevanje politik ter spodbujajo vključevanje različnih deležnikov in transdisciplinarne pristope.”

Anna Bruen iz CLEI – Local Governments for Sustainability, Europe, in sokoordinatorica evropske mreže NetworkNature, pa je poudarila: “Znanje in praksa na področju NTR sta razpršena med sektorji, disciplinami, politikami in deležniki. Treba je povezati akterje, ki delujejo na področju NTR ali so zainteresirani zanje, združiti znanje, vire in sredstva ter imeti dostop do primerov, iz katerih se lahko učimo. Stičišča lahko pri tem odigrajo dragoceno vlogo pri povezovanju lokalnih in regionalnih prizadevanj v procesu obnove narave [kot je predvidena v Uredbi EU o obnovi naravi in bo začrtana v nacionalnih načrtih za obnovo narave, op. a.].”

Rok Hvaliček. Foto: PIC

Vodja skupine NarcIS iz Sektorja za okoljske informacijske sisteme na ARSO Rok Havliček je predstavil sistem NarcIS, ki na enem mestu združuje biodiverzitetne, naravovarstvene in prostorske informacije ter omogoča njihovo odkrivanje, analizo in interpretacijo. Med drugim vključuje več kot 2.200 projektov in podatkov o njih, informacije o več kot tisoč dogodkih, registriranih pa je že več kot 1.800 uporabnikov. “NarcIS je mesto povezovanja različnih sektorjev. Deluje kot vozlišče znanja, središče podatkov ter stičišče strokovnjakov.” Izpostavil je, da ima NarcIS potencial za vključevanje in povezovanje deležnikov v procesu snovanja nacionalnega načrta za obnovo narave, saj mora ta sloneti na znanju, podatkih in vključevanju. Osnutek nacionalnega načrta za obnovo narave (NNON) mora Slovenija, enako kot druge države članice EU, Evropski komisiji skladno z Uredbo EU o obnovi narave predložiti do 1. septembra 2026. Časa za to je torej še 339 dni. 

Nove zamisli za obnovo narave bo treba tudi financirati. Za zdaj posebni viri v ta namen niso zagotovljeni niti na ravni EU niti na nacionalni ravni. Potrebnih bo precej iznajdljivosti in poskusov, saj se bomo le tako naučili, kaj deluje in kaj ne, za take projekte pa morajo obstajati tudi finančne priložnosti. 

Prav priložnosti za financiranje raziskav in krepitev znanja za obnovo narave ter podnebno prilagajanje pa je predstavila mag. Katja Žagar z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, kontaktna oseba za grozd 6 (hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje) programa Obzorje Evropa. Od začetka aktualnega finančnega okvira EU leta 2021 je bilo v sklopu tega grozda uspešnih 119 prijav s slovenskimi partnerji, počrpanih pa več kot 35 milijonov sredstev. “Za uspeh so bistveni dobra priprava, relevantna mreža in preverjanje vseh pogojev razpisa,” je poudarila. 

Posnetek seminarja bo na voljo v kratkem ter bo dostopen javnosti.