Novice

Zadnje objavljene novice:

Ptičarijada 2026

, Novice

Letos vas ponovno vabimo na 18. ptičarijado, ki se bo v soboto, 17. oktobra 2026, odvijala v Slovenskih goricah!

Nikakor vam je ni zamuditi, saj vam bo le tu mogoče pred vsemi izkazati svoje ptičarske veščine in se med sabo pomeriti v treh kategorijah, kjer bo zmagala tista skupina, ki bo:

  • največ ptičjih vrst opazila,
  • največ ptičjih vrst fotografirala ali
  • največ ptičjih vrst opazila, a se za to pošteno spotila (vožnja na žgance in ne na oktane).

Za skupino štejeta najmanj dva člana stara nad 12 let, velikost skupine pa ni omejena, dokler boste na terenu delovali kot celota.

Vabljeni na družabni del Ptičarijade

Po tekmovanju, ki bo trajalo med 5:00 in 15:00 uro, vse člane DOPPS-a vabimo na družabni del, kjer nas bo čakala tudi manjša pogostitev. Lokacijo družabnega dela bomo sporočili naknadno, zato skrbno spremljajte objave na društveni spletni in Facebook strani. Veseli vas bomo tudi, če se tekmovalnega dela ne boste uspeli udeležili.

Prijave na dogodek zbiramo do ponedeljka, 12. oktobra 2026, preko brzojavk ali še raje na naslov: rok.lobnik@dopps.si ali na telefonsko številko 041 501 923. Ob prijavi sporočite ime skupine, imena vseh članov in njihovih prehranskih zahtev (vsejed/vegetarijanec/vegan/ostale omejitve).

Vsi prijavljeni boste pravočasno dobili podrobnejša navodila, dodatne informacije bodo sproti objavljene na naših družbenih omrežjih in spletni strani.

Letni zbor članov DOPPS

, Novice

Spoštovana članica, spoštovani član.

Prisrčno vas vabimo, da se udeležite letnega zbora članov Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki bo v soboto, 26. septembra 2026, ob 10. uri v Vodomčevem gaju, Cerovo 3, 1290 Grosuplje.

Po zboru bo sledil ogled Vodomčevega gaja.

 
 
 
 

 
 
 
 
 

 

Dnevni red

Delo DOPPS v sliki in besedi

9:30 – 10:00   Prihod na zbor članov
10:00 – 10:15 Otvoritev in pozdrav, izvolitev zapisnikarja in overiteljev
10:15 – 11:00  Delo pisarne DOPPS
11:00 – 11:30 Delo sekcij

 

Tehnični, organizacijski in svečani del

11:30 – 11:40  Finančno poročilo
11:40 – 11:45  Poročilo Nadzornega odbora
11:45 – 12:00 Volitve temeljnih organov društva

 

Zaključek & pogostitev

12:00 – 14:00  Pogostitev in druženje
14:00 –  17:00  Ogled Vodomčevega gaja

Dan koruze v Jabljah

, Novice

Laserska nivilacija polj. Foto: KIS

V četrtek, 10. 9. 2026, je vodilni partner projekta IRP38 PRIRAST, Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), na svojem poskusnem polju v Jabljah pri Trzinu skupaj s KGZ Zavodom Ljubljana organiziral Dan koruze.

Dogodek je bil namenjen predstavitvi aktualnih strokovnih vsebin s področja pridelave koruze, med drugim pregledu rastne sezone koruze 2026, trajnostni pridelavi, krmni vrednosti koruze za siliranje v razmerah pomanjkanja vode in vročinskega stresa, obvladovanju plevelov, namakanju ter setvi dosevkov v sušnih razmerah.

V okviru projekta PRIRAST je KIS udeležencem dogodka predstavil lasersko nivelacijo polj z uporabo GPS tehnologije, in sicer s terenskim prikazom delovanja ravnalnika Fontana LSE 386. Glavne prednosti nivelacije njiv so preprečevanje zastajanja vode, učinkovitejše namakanje, preprečevanje erozije prsti, lažje in varnejše delo s kmetijsko mehanizacijo ter enakomerna rast in zorenje pridelka.

Projekt PRIRAST je financiran v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027.

Izbrali smo prvega prejemnika semenskih mešanic EIP KOŠEK

, Novice

Semenske mešanice. Foto: Živa Bombek

V okviru projekta Poskusna pridelava avtohtonega semenskega materiala za različne tipe slovenskih travnikov (EIP KOŠEK) smo konec leta 2025 vzpostavili spletno borzo semenskega materiala. Njen namen je povezati porabnike avtohtonih semen z lastniki vrstno bogatih travnikov, kjer je takšen material mogoče požeti s kombajnom ali krtačnim strojem. Prijava na borzo je potekala v dveh korakih. V letu 2026 se je na prvo stopnjo prijavilo deset oseb oziroma organizacij, na drugo pa šest. V drugi stopnji smo izbor prejemnika opravili predvsem glede na primernost tal (globina, propustnost, tekstura) in načrtovano rabo po obnovi travnika.

Hkrati s prijavami je potekala tudi žetev semenskih mešanic, ki jo je opravil Kmetijski inštitut Slovenije s krtačnim žetvenikom, ob pomoči KGZS Zavoda Ljubljana in DOPPS. Semenske mešanice smo želi v začetku julija na dveh partnerskih kmetijah na Blokah in Menišiji. V obeh primerih je bila žetev opravljena na suhem travniku Natura 2000 habitatnega tipa »Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia)«. Gre za vrstno izjemno pestre travnike, kjer se poleg ostalih vrst pojavljajo tudi divje kukavičevke (orhideje). Požete semenske mešanice je Kmetijski inštitut Slovenije posušil in shranil na suhem, temnem mestu, varnem pred škodljivci.

V začetku septembra smo material, ki ga je bilo z obeh donorskih travnikov skupaj 10,7 kg, podarili Skupnostnemu učnemu vrtu Na Logu v Tolminu. Gre za javno večfunkcionalno zeleno površino (grede, travnik, mejica), ki deluje tudi kot učilnica brez sten in omogoča izkustveno učenje na prostem. Skupnostni vrt je prosto dostopen tudi za individualne obiske. Prepričani smo, da se bo z izbiro takšnega prejemnika glas o velikem pomenu ekstenzivnih travnikov, avtohtonih semen in biodiverzitete razširil krepko preko meja učnega vrta.

Projekt Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) je financiran v okviru intervencije IRP31 Podpora za projekte EIP iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027.

V projektu Prirast preskušamo in razvijamo metode za manjšo rabo fitofarmacevtskih sredstev

, Novice

Splošno razširjena uporaba fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) na njivah in v trajnih nasadih ima velik negativen vpliv na ptice kmetijske krajine. Ptice lahko zaradi stika, vdihavanja ali zaužitja pesticida s hrano poginejo, lahko pa se neprestane manjše doze zaužitih pesticidov v njihovem telesu kopičijo in povzročajo razne težave, kot so na primer nepravilen razvoj zarodkov v jajcih, zmanjšanje velikosti legel, manj skrbno starševsko obnašanje, slabše branjenje teritorija, izguba telesne mase, šibek imunski sistem, letargično vedenje, večja podvrženost plenjenju, motnje v termoregulaciji in delovanju endokrinih žlez ter nepravilna orientacija v času selitve.

Foto: Katarina Denac

Pesticidi zmanjšajo pestrost in količino hrane za gnezdeče ptice, zaradi česar preživi manj mladičev, pa še ti so praviloma v slabši telesni kondiciji. Če to združimo z močno poenostavljeno krajino, v kateri zaradi intenzifikacije kmetijstva izginjajo ekstenzivni travniki, mejice, visokodebelni sadovnjaki, posamezna drevesa in grmi, mokrišča in drugi za ptice pomembni krajinski elementi, na drugi strani pa z opuščanjem kmetijstva in posledičnim zaraščanjem, dobimo sedanje stanje, ko je na nivoju Evropske unije zabeležen 52 % upad ptic kmetijske krajine od leta 1980, v Sloveniji pa 23,9 % upad od leta 2008. Raziskave kažejo, da večja količina porabljenih pesticidov vodi v zmanjšanje števila specializiranih vrst, prevladovati pa pričnejo nezahtevne, splošno razširjene ptice.

Za varstvo ptic in narave je zatorej izjemnega pomena, da se količina v kmetijstvu uporabljenih pesticidov čim bolj zmanjša. K temu prispeva tudi projekt Prirast, v katerem si Kmetijski inštitut Slovenije z 20 partnerji med drugim prizadeva tudi za manjšo porabo pesticidov in gnojil ter zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov. Konkretno se bo v projektu preskusilo nekemično uničevanje krompirjeve cime s požiganjem, kar je posebej pomembno za ekološko pridelavo. 

Poleg tega bodo v konzorciju preizkušene okolju prijazne metode dodelave semenskega materiala z uporabo derivatov celuloze in bioloških aktivnih snovi za filmsko oblaganje in peletiranje semen. V projektu bomo preučili možnosti povečanja izkoristka dušikovih gnojil in učinkovitosti uporabe mikrobnih stimulansov simbiotske vezave dušika, s čimer se lahko zmanjša poraba gnojil.

Projekt Prirast je financiran v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027.

Odtrgana perut beloglavega jastreba opozorila na nevarnost infrastrukture v zraku za najredkejše vrste ptic

, Novice,Sporočila za javnost

Prejšnji teden se je v Vipavski dolini zgodil sila nenavaden dogodek – domačin je sredi travnika pri Ložah v Vipavski dolini pod visokonapetostnim daljnovodom našel sveže odtrgano perut beloglavega jastreba. Ob iskanju poškodovane ptice se je izkazalo, da je bilo žrtev, ki so trčile v  žice tamkajšnjega daljnovoda, veliko več. Koliko ptic dejansko izgubi življenje zaradi trkov z infrastrukturo, pa je izjemno težko natančno oceniti. Največjo nevarnost predstavljajo daljnovodi in vetrne elektrarne na pomembnih preletnih koridorjih.

Odtrgana perut beloglavega jastreba. Foto: arhiv DOPPS

Najdba odtrgane peruti je bila še posebej nenavadna, saj preostalega dela ptice v bližini ni bilo. Ker so znani primeri, ko lahko ptica tak trk z infrastrukturo preživi, je takoj stekla iskalna akcija.

Iskanje beloglavega jastreba pri Ložah pa je razkrilo še druge žrtve. Med pregledovanjem območja pod električnimi vodi so strokovnjaki DOPPS našli več poginulih osebkov večjih vrst ptic, ki so umrli zaradi električnega udara. Pri kanji je bil udar tako silovit, da ji je prav tako odtrgal perut, med žrtvami pa se je znašla tudi redka velika uharica. Truplo beloglavega jastreba, čigar perut so našli najprej, so domačini našli kasneje, in sicer kar dva kilometra stran.

Pri iskanju poginulih in poškodovanih ptic si strokovnjaki v zadnjem času pomagajo tudi z droni, saj je pregledovanje večjih površin na terenu zahtevno. Še večja težava pa je, da ostanki poginulih ptic v naravi praviloma ostanejo zelo kratek čas. Pogosto jih že prvo noč odnesejo mrhovinarji, kot so lisice. Velik del trkov in električnih udarov zato ostane neopažen, resnično razsežnost smrtnosti pa je tako veliko težje oceniti, kot bi lahko sklepali zgolj po številu najdenih ptic.

»Raziskovati smrtnost ptic je neprijetno početje. Če me ne bi gnalo zavedanje, da jo lahko v prihodnosti nekoliko znižamo, bi že zdavnaj odnehal. Šele ko vidiš, koliko redkih vrst ptic konča na tovrstni infrastrukturi, se zaveš razsežnosti problema,« opozarja Tomaž Mihelič, vodja Varstveno-ornitološkega sektorja na DOPPS.

Primeri, ko infrastruktura ob trku ptici odtrga perut, so sicer redko dokumentirani, vendar znani. Zadnji tak primer se je zgodil ogroženemu rjavemu jastrebu v grškem delu Rodopov, ki mu je ob trku z vetrno elektrarno elisa odsekala perut. Pri tem je treba poudariti, da je imela elektrarna senzorje za zaustavljanje ob prisotnosti ptic, a je sistem zatajil. Osebek je kljub hitri oskrbi kasneje poginil. V Sloveniji smo zabeležili podoben primer trka sokola selca z žico visokonapetostnega daljnovoda v Mariboru. Četudi ptice sam trk preživijo, pridobljene poškodbe zanje praviloma pomenijo konec življenja v naravi.

Žrtev elektrokucije je bila tudi velika uharica. Foto: arhiv DOPPS

Najbolj uničujoči so lahko daljnovodi in vetrne elektrarne na pomembnih preletnih koridorjih. Zavedati se moramo, da ptice niso bile prilagojene umikanju objektom visoko v zraku, saj se na teh mestih z njimi nikoli niso srečale. Največ smrti ptic lahko tako preprečimo s pazljivim umeščanjem infrastrukture.

Območje med Alpami in Jadranom je eden pomembnih koridorjev za ptice, ki ga uporabljajo tudi številne velike ujede. Območje imamo pred očmi, a ga brez poglobljenega opazovanja ne vidimo.  Koridorje potrjujemo z urami in urami natančnih opazovanj. Pri tem je dobrodošlo, kadar si lahko pomagamo tudi s tehniko.

Beloglavi jastreb, ki smo ga v ta namen prejšnji mesec opremili z oddajnikom, se je takoj znašel na tem koridorju, in to zelo blizu kraja z nesrečno odtrgano perutjo pri isti vrsti. Glavni poteki koridorja so nam znani, seveda pa se mikrolokacije preleta spreminjajo glede na trenutne vremenske pogoje.

Prav zato je ohranjanje teh koridorjev in zmanjševanje nevarnosti na njih ključnega pomena.

Na DOPPS s partnerji v okviru projekta LIFE for Lifelines iščemo rešitve, s katerimi bi dolgoročno ohranili funkcionalnost pomembnih preletnih poti ter zmanjšali vpliv energetske infrastrukture na ptice. Primer iz Vipavske doline pa opozarja, da moramo nevarnosti najprej dobro prepoznati, če jih želimo učinkovito preprečiti.

Vabilo na zbor članov sekcije Od Kolpe do Barja

, Novice

V skladu z določili 33. člena Statuta društva DOPPS vabimo vse člane sekcije Od Kolpe do Barja na zbor sekcije.

Zbor sekcije od Kolpe do Barja bo v soboto, 12. septembra 2026 med 9.00 in 10.00 v Turističnem kompleksu Jezero, na naslovu Trdnjava 3, Kočevje.

Na srečanju bomo izvedli volitve novega vodstva sekcije Od Kolpe do Barja, zaradi izteka mandata dosedanjima predsedniku in podpredsedniku sekcije. Predstavljeno bo tudi poročilo o delovanju in vizija sekcije.

Po sestanku se bomo skupaj sprehodili ob Rudniškem jezeru in opazovali tamkajšnje ptice. Izlet bo potekal od 10.30 do 13.00 ure.

Na srečanje so vabljeni tudi morebitni novi člani.

 

Se veselimo srečanja.

Muhamed Delić, mag.
Predsednik sekcije

Bele štorklje že četrto leto zapored podrle rekord

, Novice,Sporočila za javnost

Rezultati letošnjega, že 28. popisa bele štorklje ponovno prinašajo rekorde. Zabeležili smo 346 gnezdečih parov – največ doslej! Zaradi milih zim so štorklje skrajšale svoje selitvene poti ali celo ostajajo pri nas, nekatere imajo tudi bolj zgodaj mladiče. Popisovalci so tako letos morali malce pohiteti, da so pravočasno prešteli vse letošnje mladiče, še preden so ti poleteli iz gnezd.

Popisovalka pri delu. Foto: Urša Očko

Vseslovenski popis bele štorklje na društvu po mednarodno uveljavljeni metodi izvajamo že od leta 1999. Med koncem junija in začetkom julija popisovalci obiščejo vsa znana gnezda bele štorklje v Sloveniji in preverijo zasedenost ter gnezditveno uspešnost. Letos so obiskali 461 gnezd. Pomemben del popisa je tudi pogovor z domačini, ki popisovalcem vsako leto posredujejo dragocene informacije o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodu štorkelj in drugih zanimivostih. Popisovalci posebno pozornost namenijo tudi pregledu gnezda, da ocenijo, ali je to stabilno in varno.

Rekordi že četrto leto zapored

Bele štorklje so pričele s podiranjem rekordov že v letu 2023, ko smo zabeležili 305 zasedenih gnezd. Letos smo jih zabeležili 346, kar pomeni, da smo Slovenci v samo treh letih postali bogatejši za kar 41 parov gnezdečih belih štorkelj! Kljub temu, da letos nismo zabeležili rekordnega števila poletelih mladičev, pa gnezditveni uspeh še zdaleč ni bil slab. Iz naših gnezd je namreč poletelo 773 mladičev, kar predstavlja drugo najboljše leto doslej.

»Medtem ko beležimo vse bolj zaskrbljujoče upade ptic kmetijske krajine, je zelo navdihujoče, da gre vsaj kateri izmed vrst dobro. Tu je bela štorklja prava rekorderka, saj smo že četrto leto zapored zabeležili okoli deset več zasedenih gnezd kot leto poprej. Bela štorklja se kaže kot zelo prilagodljiva vrsta, ki ji razmere, povezane z globalnim segrevanjem, za zdaj očitno ustrezajo, uspešno pa se zna prilagoditi tudi številnim drugim spremembam v krajini. Žal pa takšne sposobnosti nimajo vse vrste. Številne ptice kmetijske krajine so veliko bolj vezane na specifične življenjske prostore in načine gospodarjenja, zato jih spremembe v okolju prizadenejo bistveno močneje. Uspeh bele štorklje je zato spodbudna zgodba, vendar ne sme zasenčiti dejstva, da večina vrst potrebuje bolj ugodnejše razmere, če želimo ustaviti njihov upad,« je izpostavila Urša Očko, koordinatorka popisa bele štorklje v Sloveniji.

Prezimujoča bela štorklja (januar 2026). Foto: Urša Očko

Uspeh belih štorkelj lahko torej med drugim pripišemo tudi spremembam, povezanim z globalnim segrevanjem. Te spremembe vplivajo tudi na selitveno vedenje štorkelj, selitev pa je eno izmed najnevarnejših obdobij v njihovem življenju. Zaradi milejših zim so nekatere štorklje skrajšale svoje selitvene poti, posamezne pa so začele celo prezimovati v Evropi. Takšen trend opažamo tudi v Sloveniji, kjer iz leta v leto beležimo več prezimujočih belih štorkelj. V zimi 2025/2026 smo zabeležili rekordno število – najmanj 30 prezimujočih osebkov.

Ker štorklje prezimujejo bližje svojim gnezdiščem, imajo krajšo selitveno pot, to pa se kaže tudi v zgodnejših prihodih štorkelj. Kar nekaj se jih je tako letos na svoja gnezda vrnilo že v februarju, tiste, ki so pri nas prezimovale, pa so se na območju gnezda zadrževale tudi skozi zimo. Zgodnji prihodi skupaj z višjimi spomladanskimi temperaturami so marsikateremu paru omogočili, da je z gnezdenjem pričel prej kot običajno. Te spremembe so se zelo lepo videle tudi na popisu bele štorklje, saj so popisovalci znotraj istega območja na nekaterih gnezdih zabeležili mladiče, ki so bili že bistveno večji kot ob istem času v prejšnjih letih.

»Že konec junija so mladiči z nekaterih gnezd poleteli. Odkar opravljam popis bele štorklje, se to še ni zgodilo. Tako smo morali popisovalci letos še posebej dobro spremljati gnezda na svojih območjih in se na popis odpraviti kakšen teden prej kot običajno, sicer bi nas na popisu pričakala prazna gnezda. Pa ne zato, ker mladičev ne bi bilo, temveč ker bi nam že »pobegnili« na sosednje travnike in jih ne bi mogli prešteti.« je kot zanimivost dodala Urša Očko.

Ali bi nas moglo zaradi letošnje dolgotrajne suše skrbeti za bele štorklje?

Bela štorklja je prilagojena toplejšemu podnebju in načeloma nima težav z visokimi temperaturami. Kljub temu pa lahko dolgotrajna suša nanjo negativno vpliva, predvsem zaradi pomanjkanja hrane in vode. Na sušo so bolj občutljive mlade štorklje, ki še niso tako izkušene in iznajdljive pri iskanju hrane kot odrasli osebki.

Kako jim lahko pomagamo?

Belim štorkljam najbolje pomagamo tako, da smo nanje pozorni. Če opazimo oslabljeno štorkljo, ki ne more leteti, ali obnemoglo štorkljo, ki je obležala na tleh, pokličemo 112 ali Zavetišče za prostoživeče živali na Muti, da ji priskrbimo primerno veterinarsko oskrbo. Štorkljam lahko v primeru, da so se vodna telesa v okolici gnezda izsušila, v bližini gnezda nastavimo svežo vodo.

Sledilna naprava razkrila tragično usodo mladega kačarja – ogroženega orla

, Novice,Sporočila za javnost

Mladega kačarja Burjo, ogroženo vrsto orla, ki se je izvalil v Sloveniji, je med selitvijo v Turčiji ubila elektrika srednjenapetostnega daljnovoda. To so nam Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) razkrili podatki satelitske sledilne naprave, s katero je bil kačar opremljen. Primer opozarja na eno največjih, a pogosto spregledanih groženj velikim ujedam na selitvenih poteh. Slovenija leži na pomembnem selitvenem koridorju številnih velikih ujed, zato si s partnerji prizadevamo odpraviti nevarne točke na distribucijskem omrežju.

Foto: Tomaž Mihelič

Burja je bil prvoletni kačar (Circaetus gallicus), ki je sredi leta 2025 poletel na Kraškem robu. Na DOPPS smo ga spremljali v okviru čezmejnega projekta Interreg Italija-Slovenija Kras4us. Satelitska sledilna naprava, nameščena na ptici, je omogočila izjemno natančen vpogled v kačarjevo selitveno pot in zadnjo noč.

Kačar se je jeseni po vzhodni selitveni poti prek Sirije in Egipta odpravil v Nigerijo, kjer je prezimil. Na poti nazaj proti Evropi pa se je njegovo prvo selitveno potovanje tragično končalo v Turčiji. Iz podatkov satelitske naprave, ki poleg lokacije beleži tudi tresljaje, smo lahko razbrali, da je ptica zvečer priletela na drog srednje-napetostnega daljnovoda, ponoči pa premikanja ni več zabeležila.

»Takoj ko smo zaznali, da se Burja ne premika več, smo preverili njegovo lokacijo. Že satelitski posnetki so nakazovali, da je ptica najverjetneje poginila zaradi električnega udara na srednje-napetostnem daljnovodu. Za potrditev smo na lokacijo napotili partnerje iz turške organizacije BirdLife, ki so na terenu potrdili, da je bil vzrok pogina električni udar. Ker se zavedamo, kako velik naravovarstveni problem predstavljajo nevarni srednjenapetostni daljnovodi, se z njihovo sanacijo aktivno ukvarjamo,« je povedal vodja Varstveno-ornitološkega sektorja DOPPS Tomaž Mihelič.

Kot je poudaril Mihelič, primer nazorno kaže, kako pomembno vlogo imajo sodobne raziskovalne metode pri varstvu ogroženih vrst, saj brez satelitskega oddajnika vzroka pogina najverjetneje nikoli ne bi poznali. Obenem se je znova potrdilo, da električni udari na srednjenapetostnih daljnovodih ostajajo eden najpomembnejših vzrokov smrtnosti velikih ujed na selitvenih koridorjih. »Gre za problem, ki se dogaja pred našimi očmi, pogosto pa ostane neopažen.«

Foto: Doğa (BirdLife Turkey)

Varstveni ornitolog Domen Stanič, vodja projekta Kras4us pri DOPPS je poudaril: »V sklopu projekta Kras4us smo se v Sloveniji prvič posvetili poglobljenemu raziskovanju kačarja, enega naših najredkejših gnezdilcev. Satelitsko spremljanje osebkov nam je kmalu razkrilo, da je tudi ta vrsta močno dovzetna za elektrokucijo. Raziskave s pomočjo sodobnih tehnologij so v naravovarstvu ključnega pomena za ugotavljanje prezrtih, a pogosto pomembnejših vzrokov upadanja populacij ptic in drugih organizmov. So prvi korak na poti k odpravi tovrstnih problemov, torej nam pomagajo usmerjati naše naravovarstvene napore.«

Slovenija leži na ključnem selitvenem koridorju med Alpami in Jadranom, ki ga uporabljajo številne velike ujede, med njimi tudi beloglavi jastrebi. Zato v okviru projekta LIFE for Lifelines, ki ga zaradi pomembnosti dolgoročne zaščite tega koridorja sofinancira Evropska unija, skupaj z elektrodistribucijskimi podjetji odpravljamo nevarna mesta na električnem omrežju.

S sanacijo t. i. črnih točk želimo preprečiti, da do podobnih dogodkov ne bi prihajalo tudi pri nas, ter zagotoviti dolgoročno varstvo ogroženih ujed. DOPPS smo z mrežo organizacij BirdLife sprožili tudi pobudo za sanacijo daljnovoda v Turčiji, kjer je kačar poginil, saj upamo, da bo njegova zgodba prispevala k temu, da bo v prihodnje rešila življenja številnih drugih ptic selivk.

Več o projektu Kras4us

Več o projektu LIFE for Lifelines