Strategija prilagajanja podnebnim spremembam mora vključevati na naravi temelječe rešitve

Obnova narave ter podnebno ukrepanje in prilagajanje gredo z roko v roki. Obnova narave skupaj z na naravi temelječimi rešitvami predstavlja učinkovito delovanje v smeri blaženja podnebnih sprememb, saj se na ta način zmanjšuje količina toplogrednih plinov. Zadnje poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) tako navaja, da so na naravi temelječe rešitve z obnovo ekosistemov med petimi najbolj učinkovitimi strategijami blaženja podnebnih sprememb (vir: Nature-based Solutions for Climate). Po drugi strani pa je obnova narave skupaj z na naravi temelječimi rešitvami ključna za podnebno prilagajanje, saj povečuje odpornost ekosistemov, od katerih smo odvisni, na podnebne spremembe.

Za podnebno prilagajanje so torej na naravi temelječe rešitve posebnega pomena. Smernice o strategijah in načrtih držav članic za prilagajanje pričakujejo od držav, da bodo na naravi temelječe rešitve pomembni gradniki ukrepov podnebnega prilagajanja. Najboljše vodilo za uvajanje in uveljavljanje na naravi temelječih rešitev je standard IUCN (Mednarodno združenje za ohranjanje narave – IUCN Global Standard for NbSGuidance document). V okviru projekta Zagovorniki okolja – Narava za podnebje smo Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki pripravlja strategijo prilagajanja, v tem smislu podali predloge za čim bolj ambiciozno vključitev na naravi temelječih rešitev v strategijo.

Na naravi temelječe rešitve so resda le eden od možnih konceptov trajnostnih rešitev (trajnostne so lahko npr. tudi rešitve zeleno-modre infrastrukture), vendar pa so edine z velikim transformativnim potencialom preoblikovanja delovanja družbe, saj se rešitve znotraj tega koncepta iščejo na ravni vzrokov, ne problema. Dočim ukrepi obnove narave predstavljajo “odplačilo dolgov” naravi, ki smo jo globalno pretirano uničili in izčrpali (Slovenija ima dan ekološkega dolga že v aprilu), predstavljajo na naravi temelječe rešitve nov način delovanja, da v bodoče ti “dolgovi” naravi ne bodo več nastajali. Na naravi temelječe rešitve se osredotočajo na reševanje enega ali več družbenih izzivov in so pri tem usmerjene v ohranjanje, obnovo in trajnostno upravljanje ekosistemov, s tem pa zagotavljajo dolgoročne okoljske, družbene in ekonomske koristi. Zato je v mednarodnem prostoru koncept na naravi temelječih rešitev prepoznan kot krovni (ang. umbrella) koncept, ki ne tekmuje z drugimi aktualnimi, k naravi usmerjenimi koncepti (kot so npr. ekosistemski pristop), ampak jih vključuje. Smernice prepoznavajo ta potencial in poudarjajo številne pozitivne in dolgoročne učinke takih rešitev na različnih področjih družbe in narave in jih umeščajo med t. i. “win-win” scenarije rešitev.

Zgolj črka, ki na papir uvede na naravi temelječe rešitve, pa še ne bo privedla do dejanskih učinkov na naravi temelječih rešitev. Potrebno bo tudi širše osveščanje splošne in strokovne javnosti o potrebnosti obnove narave in koristih na naravi temelječih rešitev. V Sloveniji moramo prekiniti z razmišljanjem, da ohranjanje narave zavira družbeni razvoj, in razumeti,  da so obnovljena narava in na naravi temelječe rešitve pravzaprav garant bodočega družbenega blagostanja in s tem tudi gospodarskega razvoja. Ukrepi obnove narave in na naravi temelječih rešitev niso modna politična muha, temveč na znanosti in dokazih temelječa nujnost. Stare vzorce razmišljanja, ki temeljijo na družbeni izkušnji preteklih ponavljanj, bomo morali spremeniti. Pretekla ponavljanja so nas privedla v to nezavidljivo situacijo in za njeno reševanje moramo vzpostaviti povsem drugačen format razmišljanja (priporočamo Busting 24 myths  to reverse biodiversity loss and drive transformative change through Nature-based Solutions).

Potrebujemo pa tudi veliko novega znanja in interdisciplinarnega sodelovanja. Temu bodo morali različni sektorji, akademija in raziskovalne organizacije, gospodarstvo, pa tudi nevladne organizacije v prihodnje posvetiti veliko pozornost. Veliko znanja in izkušnje že imamo pri sonaravnem upravljanju, vendar pa je to znanje treba nadgraditi v razumevanje transformativnega potenciala na naravi temelječih rešitev, ki poleg izboljšanja stanja biotske raznovrstnosti spreminjajo tudi razumevanje in ravnanje družbe. Na mednarodni ravni se tovrstno znanje že nekaj časa združuje in razvija (IUCN NbS management hub, Network Nature NBS hubs). Na evropski ravni je nastal smerokaz za raziskave in inovacije glede na naravi temelječih rešitev (European Roadmap to 2030 for Research and Innovation on Nature-based Solutions), koristni pa so tudi nasvet iz priročnika Guidelines for co-creation and co-governance of nature-based solutions ter informacije na spletni strani Climate ADAPT Nature-based solutions.

Primožu Kmeclu v spomin

1965–2025

Če ste kdaj obiskali društveno pisarno v Ljubljani, Primoža najverjetneje niste srečali. Kadar ni bil na terenu, je bil v svoji pisarni, ki je od vseh najbolj skrita in vanjo le steška zatavate po pomoti. Police v pisarni so nosile nekaj fasciklov, večinoma pa strokovno literaturo, med katero so bile knjige, za katere smo vsi vedeli, da jih zagotovo najdemo le pri Primožu; seveda ni manjkal »Bibby« oziroma Bird Census Techniques, kazalniki pa so bili zataknjeni predvsem v takšnih kot so »Habitat Suitability and Distribution Models« ali pa »Exploratory Miltivariate Analysis by Example Using R«. Že slednje povedo, da je bil Primož velik strokovnjak; znal je marsikaj, o čemer smo drugi vedeli bolj malo.

Primož je bil član DOPPS-a 36 let, zadnjih 20 let je bil na društvu tudi zaposlen. Bil je izkušen terenski ornitolog, izjemen raziskovalec, vodja in avtor sheme monitoringa ptic kmetijske krajine, urednik znanstvene revije Acrocephalus, vodja VOS-a, član mednarodnih teles za monitoring ptic, strokovni direktor, predvsem pa predan naravovarstvenik. Pisal in vodil je velike naravovarstvene projekte. Njegova strast je bila podatkovna analiza in ekološko modeliranje, kjer je s svojim izjemnim intelektom obvladoval zapletene matematične pristope izdelave modelov in sklepanja iz njih. Kolegom raziskovalcem in študentom je pogosto bil mentor in somentor pri magistrskih nalogah. S teh del so nastali izvirni znanstveni članki v njegovem soavtorstvu, skupaj 30, pri čemer je bil zadnji letos objavljen v prestižni angleški SCI reviji Bird Study. Nekaj let nazaj je na društvu ustanovil in vodil raziskovalno skupino, kar mu je bilo v veliko veselje, predvsem pa se je zavedal pomena raziskav za uspešno naravovarstvo.

Poleg ptic je imel Primož izredno rad ljudi. Vsi smo ga poznali po njegovi prijaznosti in dobrosrčnosti. Bil je umirjen in nikoli ni povzdignil glasu. S svojim značajem, znanjem in modrostjo je vzbujal spoštovanje. Tudi zaradi tega je bil marsikomu za vzor, še posebaj mlajšim sodelavcem. Čeprav bolj redkobeseden, je imel čudovit in vedno neškodljiv smisel za humor, s katerim bi se lahko pojavil tudi v kakšni epizodi Monty Phyton-a. Povrh vsega je bil zelo preprost in nemalokrat je prišel v pisarno obut v legendarne Allstarke. Primož je bil pač preprost in spontan, ne da bi se moral za to posebaj trudit ali da bi mu sploh bilo mar za to.

Mnogo je tistih majhnih stvari, s katerimi nam je polepšal dni in zelo ga bomo pogrešali. Pogosto se je zgodilo, da je pred svojo pisarno zaslišal poznan glas. Takrat je vedno priprl vrata, skozenj pomolil glavo in te lepo pozdravil.

Čeprav Primoža ni več med nami, bodo njegovo delo in ime ostali za vselej zapisani v svobodi ptic in v naših srcih.

Slava mu.

S čolnom po reki Muri

Svet vzdolž reke Mure z ohranjenimi edinstvenimi značilnostmi in procesi nižinskih rek spada med najdragocenejša območja narave pri nas. Preplet različnih življenjskih okolij rečne pokrajine daje zatočišče izjemni biološki raznovrstnosti, hkrati pa v omejen prostor ob reki privablja ljudi željne sonaravnih oblik rekreacije in sprostitve, daleč od mestnega vrveža in vsakodnevnega stresa.

Zaključni dogodek projekta, ki se je odvijal 5. aprila 2025 pri Tinekovem brodu ob Muri.

Vendar pa lahko ima porast različnih prostočasnih aktivnosti človeka, zlasti tistih, ki posegajo v najbolj občutljive predele, vrsto negativnih učinkov na ptice in druge organizme rečnega ekosistema. Prav na to problematiko smo se skupaj z vodilnim partnerjem Međimursko prirodo in nemškim partnerjem Ö.T.E.–LT&C osredotočili v okviru projekta BESTbelt HR-23-1068-69 »Sustainable Water-based Sport Solutions«.

V projektu, ki je trajal od novembra 2023 in ga v aprilu 2025 zaključujemo, smo na društvu posebno pozornost namenili ozaveščanju lokalnega prebivalstva, turističnih organizacij in drugih skupnosti o pomembnosti trajnostnega turizma na zavarovanih območjih. Za ta namen smo organizirali predavanja in skupinske spuste po reki Muri ter zaključni dogodek javne narave, tekom katerega smo se skupaj z udeleženci v začetku aprila sprehodili ob reki Muri,  spoznavali tamkajšnje ptice ter spregovorilo o pravilih obnašanja na in ob reki.

Izdali smo tudi zloženko S čolnom po reki Muri, ki vsebuje napotke o odgovornem obnašanju na reki. Zloženka je prosto dostopna na naši spletni strani. Vabljeni k branju!

S prilagoditvijo in upoštevanjem določenih pravil ravnanja bomo dosegli, da naše aktivnosti ne bodo bistveno motile živali v rečnem prostoru.

Gozdovi so pljuča Zemlje – kako jih varujemo in kakšna je vloga varovalnih gozdov?

Gozdovi so pljuča Zemlje, vdihujejo ogljikov dioksid in izdihujejo kisik, z izparevanjem vode v zrak prispevajo k napajanju drugih območij, imajo pomembno vlogo pri regulaciji lokalnega in globalnega vodnega cikla in so med območji z največjo biodiverziteto. V preteklosti nismo bili dobri skrbniki gozdov, se pa zavedanje o njihovem globalnem in lokalnem pomenu krepi in temu sledijo tudi programski in normativni dokumenti.

Globalno stanje in varstvo gozdov

Zadnjih 10.000 let je Zemlja izgubila tretjino gozdov (vir: Our World in Data), polovica te izgube pa je nastala v zadnjih 100 letih. Zato so bili gozdovi deležni pozornosti že na prvi konferenci Združenih narodov (ZN) v Stockholmu leta 1992, ko se je globalno okoljevarstvo pravzaprav začelo. 

Stockholmska deklaracija priznava pomembno vlogo gozdov in potrebo po njihovem varovanju ter uravnovešenem upravljanju. Akcijski načrt, ki je bil sprejet za izvajanje deklaracije in je vseboval 109 priporočil državam, je predlagal mednarodni nadzor nad gozdnimi površinami z namenom nadzorovanja njihovega vpliva na ostalo okolje. Šele na Konferenci ZN za okolje in razvoj v Riu de Janeiru leta 1992 pa je bilo doseženo soglasje o načinu upravljanja in varstva gozdov na mednarodni ravni, ki mu je sledila ustanovitev Foruma ZN o gozdovih (United Nations Forum on Forests – UNFF), v katerega so vključene vse države članice ZN. UNFF je ključni organ ZN, ki se osredotoča na globalno upravljanje gozdov in spodbuja njihovo trajnostno upravljanje. Prepoznava povezavo gozdov s podnebnimi spremembami, predvsem njihovo ključno vlogo za varstvo pred poplavami.

Foto: Eva Vukelič

Gozdovi so tudi ključen element na naravi temelječih rešitev za zmanjšanje tveganja pred poplavami, saj zadržujejo vodo, zmanjšujejo hitrost odtekanja vode in preprečujejo erozijo tal. Na nacionalni ravni je tako pomembno, da so gozdovi, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, integrirani v nacionalne strategije za obvladovanje tveganja pred poplavami.

Poročilo The state of the world’s forests, ki je bil leta 2020 pripravljen v okviru ZN, poudarja, da se je obseg gozdov, ki so glavno zavetje kopenske biodiverzitete, v zadnjih 30 letih krčil z alarmantno hitrostjo. Od skupno ocenjenega obsega gozdov v velikosti 4,06 milijarde ha (približno 31 % kopnega) smo, predvsem zaradi spremembe rabe zemljišč, izgubili okoli 420 milijonov ha gozdov, se pa krčenje obsega gozdov upočasnjuje.

Leta 2017 je bil pod okriljem UNFF sprejet globalni Strateški načrta za gozdove 2017–2030, ki poudarja pomen gozdov za blaženje podnebnih sprememb in varstvo ekosistemov pred ekstremnimi vremenskimi dogodki, eden od njegovih ciljev pa je ustaviti deforestacijo in povečati obseg gozdov za 3 %. Eden od ciljev strateškega načrta je tudi spodbujanje vloge gozdov pri krepitvi odpornosti na naravne nesreče. Trajnostno upravljanje gozdov zmanjšuje degradacijo tal in s tem prispeva k zmanjšanju tveganja za poplave in erozijo. Na podlagi ocene je temu varstvu namenjenih okoli 400 milijonov ha gozdov na svetu, kar je okoli 120 milijonov ha več kot leta 1990 – take gozdove imenujemo varovalni gozdovi.

Ker so gozdovi območja velike biodiverzetete, njihovo krčenje in fragmentacija pa je pomemben povzročitelj njenega upada, so nanje posebej pozorne tudi države članice Konvencije o biotski raznovrstnosti. Tako je bil na 15. konferenci pogodbenic konvencije leta 2022 sprejet Svetovni okvir za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal, ki predvideva široko obnovo narave, za cilj pa postavlja tudi obnovo vsaj 30 % degradiranih ekosistemov, vključno z gozdovi.

Gozdovi pa so prek skladiščenja ogljikovega dioksida neposredno povezani tudi s podnebnimi spremembami. Zato so tudi države pogodbenice Konvencije ZN o spremembi podnebja na svojem 26. srečanju (COP26) zavezale, da ustavijo krčenje gozdov in obseg gozdov do leta 2030 začnejo povečevati. Že konvencija sama poudarja pomen gozdov, pod njenim okriljem pa se je vzpostavila tudi pobuda REDD+ (zmanjševanje emisij toplogrednih plinov iz krčenja in degradacije gozdov), ki spodbuja države v razvoju k varstvu gozdov.

Gozdovi v Evropi

Gozdovi v Evropi pokrivajo 35 % kopnega ozemlja, od leta 1990 pa se je obseg povečal za 9 %, pri čemer varovalni gozdovi predstavljajo 32 % vseh gozdov (State of Europe’s Forests). Za trajnostno upravljanje z evropskimi gozdovi je bila leta 1993 vzpostavljena ministrska konferenca držav Evrope (Forest Europe), ki je sprejela Helsinško deklaracijo, leta 2024 pa še Bonnsko deklaracijo. Trajnostno upravljanje gozdov je namenjeno ohranjanju biotske raznovrstnosti, plodnosti tal, varstvu pred poplavami in erozijo ter povečevanju odpornosti gozdov.

V okviru EU pa so za gozdove ključne tri strategije. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, Vračanje narave v naša življenja, katere cilj do leta 2030 je usmeriti biotsko raznovrstnost na pot okrevanja, poudarja, da so gozdovi  izrednega pomena za biotsko raznovrstnost, uravnavanje podnebja in urejanje voda, zagotavljanje hrane, zdravil in materialov, sekvestracijo in shranjevanje ogljika, stabilizacijo tal ter čiščenje zraka in vode. Načrtuje strogo zavarovanje preostalih pragozdov in staroraslih gozdov v EU, povečanje količine gozdov ter izboljšanje njihovega zdravja in odpornosti, tudi s pogozdovanjem. Na tej strategiji temelji Nova strategija EU za gozdove do leta 2030, ki ima tri glavne cilje:

  1. podpiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi;
  2. zagotavljanje finančnih spodbud za lastnike in upravljavce gozdov, da bi prevzeli okolju bolj prijazne prakse;
  3. povečanje obsega in biotske raznovrstnosti gozdov, vključno z zasaditvijo treh milijard dreves.

Izvedbeni predpis za doseganje teh ciljev predstavlja Uredba (EU) 2024/1991 o obnovi narave, ki v 12. členu določa cilje obnove gozdov, v 13. členu pa predvideva zasaditev treh milijard dreves. Veliko soodvisnost gozdov in tal pa poudarja tudi Strategija EU za tla do leta 2030, Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje.

Varstvo gozdov v Sloveniji in vloga varovalnih gozdov

Varovalni gozd ob Dravi. Foto: Tilen Basle

V zadnjih stoletjih se je površina gozdov v Sloveniji stalno povečevala: od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %, do leta 2009, ko je njegova površina narasla na 58,5 %. Po letu 2010 porast obsega gozdov zaustavila, tako da gozdovi predstavljajo 58 % ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-27, za Švedsko in Finsko (vir: ARSO, Kazalci okolja). Območja Natura 2000 prekrivajo več kot 50 % slovenskih gozdov.

Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 je krovni strateški dokument s področja narave in okolja. Glede gozdov povzema izhodišča Resolucije o nacionalnem gozdnem programu iz leta 2007. Ta opredeljuje tudi varovalne gozdove in njihov pomen. Kot varovalni so opredeljeni gozdovi, ki so izjemno pomembni za varovanje zemljišč pred usadi, izpiranjem in krušenjem, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdovi, ki so izpostavljeni vetru in ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje voda, gozdovi blizu zgornje gozdne meje in na zelo strmih pobočjih ter v nekaterih območjih z izjemno poudarjeno biotopsko funkcijo ter pomembni ostanki gozdov v kmetijski krajini. Izvajanje nacionalnega programa se obdobno opredeli z operativnim programom (veljavni je Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa za obdobje od 2022 do 2027).

Zakon o gozdovih v Sloveniji določa varovanje in upravljanje gozdov, tudi varovalnih gozdov. Te posebej ureja Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Ta podrobneje opredeljuje varovalne gozdove kot gozdove, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja, gozdove na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdove, ki so izpostavljeni močnemu vetru, gozdove, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi, gozdne pasove, ki varujejo gozdove in zemljišča pred vetrom, vodo, zameti in plazovi, gozdove v kmetijski in primestni krajini z izjemno poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti ter gozdove na zgornji meji gozdne vegetacije. Varovalni gozd razglasi vlada z uredbo, kjer se določi tudi režim gospodarjenja in pravice lastnikov v zvezi z omejitvami. Trenutno v Sloveniji varovalni gozdovi pokrivajo 98.828 ha površin, kar predstavlja dobrih 8 % vseh gozdov (vir: Zavod za gozdove Slovenije).


Gozdovi imajo pri ukrepanju zoper podnebno in biodiverzitetno krizo pomembno vlogo. Varovalni gozdovi pa imajo še posebej poudarjeno ekološko funkcijo, ki pomembno prispeva k večji odpornosti na poplave, saj zadržujejo deževnico in s tem vplivajo na hitrost odtekanja vode, preprečujejo erozijo tal in zmanjšujejo tveganje za plazove, regulirajo pa tudi lokalni in globalni vodni cikel.


Več o ureditvi varstva gozdov in posebej varovalnih gozdov najdete TUKAJ.

Ekološki dolg nas sili k pospešeni pripravi nacionalnega načrta obnove narave

Danes v Sloveniji obeležujemo dan ekološkega dolga. To je dan, ko smo v državi porabili vse razpoložljive vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Globalni dan ekološkega dolga je sicer kasneje, v začetku avgusta, se je pa v zadnjih 50 letih pomembno pomaknil proti sredini leta.

Ta pereči dolg bomo lahko zmanjšali, če bomo zmanjšali porabo naravnih virov in obnovili naravo, da nam bo lahko še naprej zagotavljala potrebne ekosistemske storitve, ki jih bomo zaradi podnebnih sprememb potrebovali še več.

Slovenija je v skladu z Uredbo (EU) 2024/1991 o obnovi narave že pristopila k pripravi nacionalnega načrta obnove narave, ki ga mora predložiti Evropski komisiji do 1. septembra 2026. Ministrstvo za naravne vire in prostor je objavilo novico o pripravi načrta, v kateri je sporočilo, da je bila ustanovljena medresorska posvetovalna delovna skupina, ministrstvo pa namerava v proces vključevati tudi druge deležnike in civilno družbo. Priprava nacionalnega načrta obnove narave je namreč proces, v katerega morajo biti vključeni vsi sektorji, saj gre za nacionalno prioriteto, proces pa mora biti transparenten.

Po zgledu priprave nacionalnega energetskega načrta in njegove obnove (na portalu Energetika) javnost upravičeno pričakuje, da bo ministrstvo javno objavilo načrt priprave, ki bo vključeval pregledno časovnico vključevanja strokovne in druge javnosti. Nevladne organizacije zaenkrat v proces (še) niso bile povabljene, medtem ko že sodelujejo v delovnih skupinah v nekaterih drugih državah (npr. Hrvaška, Portugalska, Španija, Irska, Češka). Transparentnost in odprtost procesa je pomembna, saj bo le tako lahko tudi strokovna in širša javnost prispevala svoje znanje ter krepila zavedanje o nujnosti obnove narave v Sloveniji. Slovenija je s svojo bogato naravo, ki jo intenzivno trži v turistične namene, še vedno območje biodiverzitetne vroče točke, ki so globalno vse redkejše. Zatorej je v našem skupnem interesu, da to ohranjamo in krepimo – tudi z obnovo delov narave, ki so že stagnirali.

Evropska komisija je za izvajanje uredbe o obnovi narave in pripravo nacionalnih načrtov obnove pripravila tudi nekaj pripomočkov, ki bodo državam olajšali pripravo načrta:

Budno oko koalicije okoljskih organizacij

Koalicija mrež okoljskih nevladnih organizacij (EEB, WWF, BirdLife in ClientEarth), ki so v zvezi z uredbo o obnovi narave začele kampanjo #RestoreNature, aktivno spremlja proces priprave nacionalnih načrtov obnove po državah članicah EU in bo pripravila evalvacijo osnutkov načrtov. V okviru te skupine so bile pripravljene tudi Smernice in priporočila za ambiciozne načrte obnove narave (prevod), WWF je izdal publikacijo 10 Key Principle for Effective Marine and Coastal Restoration, ClientEarth pa Renewable Energy for Nature and People.

Civilna družba je glede obnove narave v Evropi zelo angažirana, izkazuje velik interes za aktivnosti in sodelovanje, žal pa izvedba uredbe o obnovi narave na ravni EU za zdaj še ni pridobila ustrezne finančne podpore, kar bo nedvomno oteževalo njeno ambiciozno izvedbo.

SPOMLADANSKI SVET PTIC

Pred nedavnim je izšla nova številka revije Svet ptic. Prvo letošnjo številko odpira poglobljen prispevek o spremljanju stanja narave v Sloveniji, ki predstavlja pomen tovrstnega monitoringa za učinkovito varstvo narave.

V daljšem intervjuju z irskim ilustratorjem ptic Killianom Mullarneyem smo se pogovarjali o dolgi poti, ki je pripeljala do izdaje znamenitega Collinsovega priročnika za določanje ptic. S tem smo obeležili pravkar izdan prvi slovenski prevod tega priročnika – Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja.

V novi rubriki Pomagajmo naravi se posvečamo naravi prijaznim načinom košnje in podajamo nasvete, kako lahko lastniki travnikov zagotovijo dobro prehransko osnovo vsem žužkojedim organizmom in hkrati zmanjšajo smrtnost živali, ki pogosto postanejo žrtev kosilnice. Rubrika Kam na teren nas tokrat popelje na Kraški rob, kjer nam skalna ostenja in travniki ravno v spomladanskem času ponujajo najzanimivejša srečanja s pticami in drugimi organizmi.

V rubriki Terenski kotiček podajamo koristne nasvete za razlikovanje južne od navadne postovke, poseben prispevek pa je namenjen tudi določanju barvnih oblik in starosti pri lesni sovi. Tudi tokrat ne manjkajo še druge stalne rubrike, kjer boste lahko prebrali še veliko drugih zanimivih prispevkov.

Želim vam prijeten začetek pomladi in uspešno terensko sezono!

Domen Stanič, urednik revije Svet ptic

PDF revije Svet ptic, leto 2025, letnik 31, številka 01.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Spremljanje stanja narave v Sloveniji
  • 11: Repaljščica na Ljubljanskem barju – kako dolgo še?
  • 12: Pot do najuspešnejšega priročnika v zgodovini ornitologije
  • 18: Reglja
  • 20: Barvita narava  
  • 22: Naravi prijazni načini košnje
  • 24: Januarsko štetje vodnih ptic 2025
  • 28: Pomladna opazovanja v naravi
  • 30: Spomladanski kotiček za najmlajše
  • 32: Program predavanj, izletov in akcij DOPPS, marec – junij 2025
  • 34: Tudi dvoživke imajo svojo pot
  • 36: Kraški rob
  • 40: Vpliv vremena na spomladanske selivke – kam in kdaj na teren?
  • 42: Južna ali navadna – to je vprašanje
  • 44: Adventni Zagreb malo bolj smrdljivo
  • 46: Določanje barvnih oblik in starosti pri lesni sovi
  • 49: Tragična zgodba o sokolu selcu iz Maribora
  • 50: Lagune v delti Donave
  • 54: Novice DOPPS

 

Mladi ornitologi, pozor!

Če želiš izpopolniti svoje znanje o pticah, se zabavati s sovrstniki in mentorji ter z njimi po taborniško preživeti teden dni v objemu narave Središkega polja, se moraš nedvomno udeležiti Mladinskega ornitološkega raziskovalnega tabora »Središče ob Dravi 2025«. S prijavo pohiti, saj je število mest omejeno, zanimanje pa veliko!

Letos bomo v začetku poletnih počitnic v okviru projekta LIFE for Seeds organizirali že tradicionalni mladinski tabor. Potekal bo na območju Središkega polja od sobote, 28. junija do petka, 4. julija 2025.

Na taboru bo delovalo 5 skupin, ki jih bodo vodili izkušeni mentorji – ornitologi. V skupini boste največ 4 udeleženci, vsaka skupina pa se bo lotila raziskovanja določene teme. Udeležbo priporočamo mladim med 12. in 18. letom starosti.

Kako se prijaviš na tabor?

Če se želiš udeležiti tabora izpolni PRIJAVNI OBRAZEC. Prijave zbiramo do 5. maja 2025, vse prijavljene pa bomo o izboru za udeležbo na taboru obvestili po elektronski pošti najkasneje do 12. maja 2025. Za več informacij pokliči na številko 051 636 224 ali piši na tilen.basle@dopps.si.

Odziv na prispevek Lovci opozarjajo, da pretirana zaščita posameznih vrst živali ruši že tako krhka ravnotežja

Objavljamo odziv na prispevek Lovci opozarjajo, da pretirana zaščita posameznih vrst živali ruši že tako krhka ravnotežja, objavljen 23. marca 2025 na strani MMC RTV SLO.

Zaščita ujed ni razlog za izginjanje travniških vrst ptic in zajcev. Travniške vrste ptic izginjajo predvsem zaradi negativnih vplivov kmetijstva – ne pa zaradi plenjenja, kar je bilo dokazano s številnimi strokovnimi študijami. Ker so ujede plenilci, tudi v degradiranih okoljih ne potrebujejo uravnavanja populacij, saj imajo za to odlične znotrajvrstne in medvrstne mehanizme. Prepričanje, da je vmešavanje človeka v uravnavanje populacij ujed potrebno je zmotno in kaže na nepoznavanje ekologije teh vrst, njihove vloge v ekosistemu in sodobne naravovarstvene problematike.

Če za primer vzamemo eno najpogostejših ujed pri nas – Kanjo (Buteo buteo) in malo pobrskamo po svojemu spominu, bomo kaj hitro ugotovili, da njenega glavnega plena ne predstavljajo travniške ptice. Kanje namreč največkrat vidimo prežati na količkih ali ograjah ob avtocestah, na daljnovodnih drogovih in vrhovih dreves v kmetijski krajini, kjer potrpežljivo opazujejo okolico v iskanju svojega najljubšega plena – malih sesalcev. Kanja je prehranski generalist in oportunist, katre večji del plena predstavljajo mali sesalci (predvsem voluharji, miši in podgane), kar celo pomaga zmanjševati škodo na pridelkih. Pogosto se prehranjuje tudi z mrhovino in tako opravlja pomembno »čistilno funkcijo«.

Grožnje globalno ogroženim vrstam ptic. Vir: BirdLife International (2022) State of the World’s Birds 2022: Insights and solutions for the biodiversity crisis. Cambridge, UK: BirdLife International

Razloge za upade populacij ptic lahko najdemo s pomočjo rednega spremljanja njihove številčnosti – monitoringa. Na podlagi podatkov tovrstnih monitoringov nato izračunamo populacijske trende, ki so med drugim odraz kmetijskih politik in praks. Tako lahko ugotovimo, katere kmetijske prakse so naravi prijazne in katere so pticam in naravi škodljive. Na osnovi rezultatov lahko predlagamo izboljšave v smeri učinkovitega varstva ptic in narave v kmetijstvu.

Spremembe številčnosti populacij splošno razširjenih vrst ptic kmetijske krajine (med katere uvrščamo tudi travniške vrste ptic) v Sloveniji ugotavljamo z Monitoringom splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK). V letu 2024 smo ga na društvu opravili že 17. leto zapovrstjo.

Trend SIPKK je za obdobje 2008-2024 zmeren upad. Največji upad beležimo pri travniških vrstah ptic. Kmetijstvo ostaja najverjetnejši in poglavitni razlog za upade populacij ptic kmetijske krajine. Pri tem moramo omeniti, da se je trend SPIKK, po strmem upadu v prvih letih popisa, po letu 2014 stabiliziral, kar sovpada z izboljšanjem uveljavitve Programa razvoja podeželja 2014–2020.

Pred vplivi kmetijstva niso varne niti ujede in med njimi so najbolj ogrožene ravno tiste, ki so vezane na kmetijsko krajino. Zaradi negativnih vplivov kmetijstva (povečana uporaba pesticidov) je v 90. letih 20. stoletja v Sloveniji izumrla južna postovka (Falco naumanni). Zadnja gnezditev južnih postovk pri nas je bila zabeležena leta 1994. Danes lahko pri danes opazimo le še posamezne osebke, ki se pri nas ustavijo med selitvijo.

Več o gnezdilkah Slovenije, njihovi razširjenosti in številčnosti, si lahko preberete v Atlasu ptic Slovenije, ki je odslej dostopen tudi v pdf obliki.

 

Vloga Slovenije pri preprečevanju nezakonitega lova ptic

V okviru projekta Safe Flyways: Ending the Illegal Killing of Birds in the Mediterranean smo v četrtek, 6. marca 2025, organizirali posvet z naslovom Vloga Slovenije pri preprečevanju nezakonitega lova ptic. Na posvetu se je zbralo 32 udeležencev, ki so prihajali iz praktično vseh organizacij v Sloveniji, ki imajo pri naslavljanju in preprečevanju nezakonitega lova ključno vlogo.

Na posvetu smo se s skupnim ciljem – izboljšanje zaznave in pregona tovrstnih kaznivih dejanj – srečali udeleženci iz sledečih organizacij iz Slovenije:

  • Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS),
  • Finančna uprava Republike Slovenije,
  • Generalna policijska uprava,
  • Inšpekcija za naravne vire in rudarstvo,
  • Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
  • Lovska zveza Slovenije,
  • Ministrstvo za naravne vire in prostor,
  • Okrožno državno tožilstvo Ljubljana in Koper,
  • Policijska akademija (Muzej Slovenske policije),
  • Veterinarska fakulteta UL,
  • Vrhovno državno tožilstvo RS,
  • Zavod RS za varstvo narave in
  • Zavod za gozdove Slovenije.

Posvet je z uvodnim nagovorim otvoril direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), dr. Damijan Denac:

»Samo na območju Sredozemlja je letno ubitih 25 milijonov ptic. Čeprav je nezakonitega lova na ptice v Sloveniji v primerjavi s sosednjimi državami razmeroma malo, pa je Slovenija zaradi svoje geografske lege tranzitno zelo pomembna država za tihotapljenje nezakonito ulovljenih ptic. Naša dolžnost je, da prekinemo poti tihotapcev ptic in ustrezno kaznujemo akterje. Tu imamo veliko možnosti in lahko naredimo pomembno spremembo.«

V nadaljevanju smo prisluhnili kolegom, ki so nam več povedali o problematiki nezakonitega lova v Sloveniji, Evropi in Sredozemlju in tudi predstavili, kako se posamezne države soočajo s tovrstno problematiko.

Tilen Basle, varstveni ornitolog DOPPS, je izpostavil:

»Zakonit in nezakonit lov je še vedno ena glavnih groženj 1409 globalno ogroženim vrstam ptic, ki prizadene kar 38 % vrst in je večja grožnja pticam kot denimo urbanizacija in industrializacija. Tudi Slovenija ni nikakršna oaza pred nezakonitimi dejanji nad pticami. Ocenjujemo, da  je v Sloveniji letno ubitih ali nezakonito zadržanih med 3.500 in 52.000 ptic.«

V nadaljevanju je Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog DOPPS, predstavil projekt WildLIFE Crime Acadamy, ki prinaša izjemno priložnost za izobraževanje o tovrstni problematiki tekom usmerjenih treningov, ki bodo potekali v Španiji:

»Cilj projekta je usposobiti 100 novih ekspertov v preiskavah kriminala nad prostoživečimi živalmi. Prinaša izobraževanja in treninge za 10 oseb z Slovenije in je odlična priložnost za izboljšanje pregona tovrstnega kriminala pri nas. Vabljeni, da me zainteresirani kontaktirate na tomaz.mihelic@dopps.si

Pridružil se nam je tudi dr. Giovanni Albarella vodja oddelka za lov in krivolov pri LIPU BirdLife Italija, ki nam je predstavil problematiko v Italiji:

»V Italiji imamo 7 t.i. črnih točk, kjer se zgodi 45 % vsega kriminala nad pticami v Italiji. Motivacija za ta dejanja je pogosto dobiček, saj se tako ulovljene ptice pogosto uporabljajo v dragih tradicionalnih jedeh, kot so Polenta e Osei (kremna polenta s pečenimi prepelicami, ščinkavci ali drozgi, začinjena z žajbljem), ki so nezakonite.«

Ob tem je izpostavil tudi, da se soočajo z enakim problemom kot v Sloveniji – prenizkimi kaznimi za tovrstna dejanja, ki akterje ne odvrnejo od tega početja.

Na daljavo se nam je iz Francije pridružila Ariane Samson-Divisia, vodja dejavnosti in splošnih operacij Evropskega foruma sodnikov za okolje. Ariane je tudi del razvojne ekipe orodja BIOVAL – praktičnega orodja za vrednotenje v naravi nastale škode na sodišču, ki nam ga je podrobneje predstavila na posvetu.

»Orodje BIOVAL je možno prilagoditi za posamezno državo in spodbujamo, da se le-to naredi tudi v preostalih evropskih državah oz. se razvije podobna metodologija. Orodje dobro deluje in se je že izkazalo kot učinkovito za doseg obsodbe proti kriminalu nad pticami na sodišču. Več o orodju in primerih si lahko preberete na spletni strani: biovaltool.eu

Nadaljevali smo s predstavitvijo dr. Jožeta Kozine, vrhovnega državnega tožilca Republike Slovenije, ki nam je predstavil izsledke analize desetletnega kazenskega pregona storilcev kaznivega dejanja nezakonitega ravnanja s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami.

»Znotraj celotnega števila živih bitij, ki so bile v okviru pregledanih kazenskih zadev evidentirane kot žrtve storilcev kaznivega dejanja iz 344. člena KZ-1, predstavljajo ptice kar 99 % vseh žrtev.« je povzel.

Tekom svoje predstavitve je izpostavil tudi probleme, ki se pojavljajo pri pregonu storilcev kaznivega dejanja in izkazal zadovoljstvo, da se na posvetu pogovarjamo o vrednosti živali. V Sloveniji namreč nimamo mehanizma kot je BIOVAL, nimamo denarne kazni za storilce in nimamo sistema, ki bi omogočal, da storilec povrne škodo, ki jo je povzročil naravi s svojim kaznivim dejanjem.

»V odnosu do živali so čustva enako pomembna kot razum. Dejstvo je, da je tako čustvo kot razum lahko ekstrem – to pa se mora združiti tudi v sodni dvorani.« je še dodal dr. Jože kozina in zaključil z mislijo Milana Kundra, Neznosna lahkost bivanja:

»Resnična človekova dobrota se lahko v vsej nedolžni goloti in neprisiljeni svobodi razodene le v odnosu do bitja, ki ne premore nobene moči. Edino pravo nravstveno preizkušnjo, zares temeljno (ki se godi tako globoko v nas, da se izmika našemu pogledu), prestaja človeštvo v odnosu do bitij, ki so mu izročena na milost in nemilost: v odnosu do živali. Tu pa je človek doživel temeljit polom, tako temeljit, da iz njega izvirajo vsi ostali.«

Nadvse zanimivim in poučnim predavanjem, je sledila še diskusija, ki sta jo otvorila dr. Jože Kozina in Benjamin Franca, vodja oddelka za premoženjsko kriminaliteto iz Generalne policijske postaje.

»Sivo polje pri okoljski kriminaliteti je veliko. Kadar je oškodovanec narava je problem – saj ta sama tega more prijaviti.« je izpostavil Benjamin Franca.

V nadaljevanju smo v diskusiji obravnavali ključne izzive pri zaznavanju in pregonu okoljskega kriminala. Aktivno smo sodelovali vsi udeleženci ter se strinjali, da je bil ta posvet odlično izhodišče za naše nadaljnje skupno delo pri reševanju te pereče problematike. Naslednji korak je, da voljo in energijo usmerimo v konkretne rešitve.