Novice

Zadnje objavljene novice:

Obnova narave je najboljša na naravi temelječa rešitev za podnebno prilagajanje

, Novice

Na posvetu PODNEBJE IN NARAVA, Rešitve za odpornost družbe in narave dne 2.6.2026 v Rastlinjaku je bila osrednji namen krepitev voljo za aktivno (so)delovanje za učinkovito obnovo narave, ki je nujna za povečanje podnebne odpornosti. Podnebne spremembe in obnova narave sta povezana pojava, ki ju moramo obravnavati skupaj, na tempa temelji tudi EU politika. Ukrepanje pa mora vključevati tudi drugačne odločitve, kot smojih sprejemali doslej. Posledice naših preteklih odločitev so namreč privedle do slabega stanja planeta, zaradi katerega je preživetje družbe ogroženo. Poročilo o zdravju planeta (Planetary Health Check Report) ugotavlja, da od devetih planetarnih meja že presegamo sedem. IPBES poročilo (Transformative Change Assessment) pri tem navaja tri glavne izvorne družbene vzroke usihanja narave: odtujenost od in nadvlada nad ljudmi in naravo, koncentracija moči in bogastva ter kratkoročne, individualne in materialne koristi kot prioriteta.

Dr. Maša Kovič-Dine, predstojnica Katedre za mednarodno pravi Pravne fakultete v Ljubljani je uvodoma govorila o pomenu glasu narave v globalnem okolju in pravnem sistemu.

Foto: PIC

Slabo stanje okolja, s katerim smo soočeni, ne pomeni, da okoljsko pravo ne deluje, vprašanje pa je, ali so obstoječi pristopi zadostni za obseg izzivov, s katerimi se soočamo. Sodobno okoljsko pravo še vedno temelji na antropocentričnem pristopu, ki pa se bo moral preoblikovati v bolj ekocentričnega, ki naravi priznava vrednost sami po sebi, ne zgolj skozi njeno korist za človeka.

V mednarodnem prostoru se že dolgo razvija koncept podelitve pravne osebnosti naravi in njenim delom. Pravna osebnost ni biološka kategorija, je pravni instrument in pravo ga uporablja takrat, ko želi določeni entiteti priznati poseben status in zagotoviti učinkovitejše varstvo njenih interesov (npr. podjetje ni človek, ima pa pravno osebnost).

Kar nekaj držav je v sodnih postopkih ali v pranih aktih priznalo naravi ali njenim delom (npr. rekam) pravno osebnost. Tak primer imamo tudi že v Španiji – pravna osebnost je bila v sodnem postopku priznana laguni Mar Menor v letu 2022. Je pa vprašanje, kdo naj bo glas (zastopnik-skrbnik) te pravne osebnosti, pri čemer izstopa dilema, kako zagotoviti, da bodo zastopniki delovali v interesu narave.

V tem smislu se v zadnjih letih razvijajo teorije pluralnega oziroma večnivojskega skrbništva narave. Njihovo izhodišče je, da nobena posamezna oseba ne more govoriti v imenu kompleksnega ekosistema. Zato mora glas narave nastajati skozi sodelovanje različnih akterjev – znanstvenikov, lokalnih skupnosti, civilne družbe, javnih institucij. Seveda pa pravna osebnost sama po sebi ni čudežna rešitev,  lahko pa odpre prostor za drugačen način razmišljanja o našem odnosu do narave.

Prihodnost ne bo odvisna samo od tega, kakšne zakone bomo sprejeli. Odvisna bo tudi od tega, kakšno odgovornost bomo pripravljeni prevzeti. Do prostora, v katerem živimo. Do ljudi, ki bodo prišli za nami. In do narave, katere del smo.

– Dr. Maša Kovič-Dine, predstojnica Katedre za mednarodno pravo Pravne fakultete v Ljubljani

Na naravi temelječe rešitve prinašajo recept za odločitve, ki bodo dolgoročno pomagale podnebju, družbi in naravi, so transformativne. Standard IUCN na naravi temelječih rešitev vzpostavlja splošno priznane kriterije, v okviru katerih zatečene družbene probleme lahko dolgoročno rešujemo tako, da obnavljamo tudi naravo. 

Dr. Urška  Koce iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je predstavila novi priročnik Na naravi temelječe rešitve za reke in skupnosti, ki v slovenski prostor prinaša uporaben pripomoček za načrtovanje na naravi temelječih rešitev za večjo odpornost rečnih sistemov.

Foto: PIC

Priročnik komplementarno dopolnjuje usmeritve Direkcije RS za vode za vključevanje na naravi temelječih rešitev v projekte za zmanjševanje poplavne ogroženosti, saj pri tem upošteva in predstavlja ključni mednarodno sprejet in nedavno posodobljen standard IUCN na naravi temelječih rešitev (NTR). Priročnik se pri predstavitvi tega standarda osredotoča na rečne ekosisteme, ki so tudi v Sloveniji že močno ogroženi, hkrati pa so tudi v središču pozornosti protipoplavnih ukrepov.

Reke in obrečni prostor je človek preoblikoval in prilagajal svojim potrebam tisočletja. Ne glede na to, kako si pri tem prizadeva, pa narava veno ubira svojo pot. Posebej ob ekstremnih dogodkih, ko voda pridobi dovolj moči, vidimo, kako preoblikuje rečni prostor in pri tem ne upošteva meja, oblik ali ureditev, ki jih je vanj vrisal človek. Priročnik ni zasnovan kot katalog ukrepov, ki bi jih bilo možno preslikati na izbrano projektno območje, temveč je pregled ključnih konceptov in izhodišč, ki naj usmerjajo snovanje najprimernejših rešitev glede na konkreten družbeni in ekosistemski kontekst.

Prvi del priročnika je zato namenjen razumevanju temeljnih procesov, ki oblikujejo rečne ekosisteme in bi jih bilo treba upoštevati pri njihovi obnovi in načrtovanju na naravi temelječih rešitev. V drugem delu pa je podrobneje predstavljen sam IUCN standard, ki predstavlja praktičen okvir za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje na naravi temelječih rešitev, spodbuja njihovo izboljševanje in omogoča prepoznavanje in ocenjevanje kakovostnih rešitev na podlagi enotnih meril in kazalnikov.

Reka ni samo voda, ki teče po strugi, temveč je dinamičen in raznolik sistem, ki se neprestano spreminja in je povezan z okolico – s poplavnimi ravnicami in podzemno vodo. Zato ni samo vodotok, ampak skupaj s povezanimi območji tvori ekosisteme, kjer v raznolikih medsebojnih odnosih sobivajo številne vrste rastlin, živali in drugih organizmov. Ti ekosistemi imajo za človeka velik, a pogosto tudi prezrt, pomen.

– dr. Urška Koce, DOPPS

Na naravi temelječe rešitve so tako osrednji pojem na preseku boja proti podnebnim spremembam in zagotavljanja biotske pestrosti. So pomemben pristop k obnovi narave in večanju odpornosti za podnebno prilagajanje. Osrednji EU portal za podnebno prilagajanje ADAPT jih vidi kot ukrep strategije podnebnega prilagajanja. V tem smislu je tudi Podnebni zakon te rešitve uvedel v nacionalni normativni prostor. Že posvet, ki ga je Direkcija RS za vode izvedla v letu 2024 je pokazal veliko zadreg, s katerimi se bo treba soočiti pri uvajanju NTR. Od tedaj se je sicer pojem, tudi po zaslugi aktivnosti projekta Zagovorniki okolja – Narava za podnebje od prvih zadreg pri njegovem uvajanju, bolj uveljavil. Vidna so prizadevanja Direkcije RS za vode, ki jih je predstavila Petra Repnik in povedala, kakšni so aktualni izzivi uvajanja NTR v upravljanje voda in zmanjševanja poplavne ogroženosti. Prelivanje na naravi temelječih rešitev iz papirja v prakso pa ni lahko. Izzive predstavljajo težavno sprejemanje zelenih rešitev s strani ciljnih skupin znotraj lokalnega prebivalstva, medsektorsko usklajevanje širše zasnovanih ureditev, pridobivanje zemljišč, pomanjkanje strokovnega kadra in znanja za snovanje, izvedbo in vzdrževanje tovrstnih ureditev, za to pa so potrebna tudi večja finančna sredstva.

Na naravi temelječe rešitve v povezavi z zmanjševanjem poplavne ogroženosti predstavljajo načrtovalski koncept, v okviru katerega se na ravni porečij in povodij načrtujejo celoviti in optimalni protipoplavni ukrepi ob upoštevanju družbenih, ekonomskih in okoljskih koristi. Načrtovalski koncept udejanja načelo »vodi več prostora«. Pri tem se upošteva učinkovitost ukrepa, razpoložljivost prostora, tehnična izvedljivost in funkcionalnost ukrepa ter ekonomska upravičenost. Za udejanjanje na naravi temelječih rešitev je potreben političen konsenz med različnimi sektorji in sprememba prostorskega načrtovanja.

– Petra Repnik, Direkcija RS za vode

Foto: PIC

Podnebje in narava se prepletata tudi v aktualni pripravi nacionalnega načrta obnove in dolgoročne strategije podnebnega prilagajanja. Sta ključna dokumenta, ki morata prispevati tako k izboljšanju stanja narave in povečanju odpornosti na učinke podnebnih sprememb.

Na posvetu sta predstavnika obeh pristojnih ministrstev predstavila, kakšno je stanje priprave obeh dokumentov. Dr. Sašo Gorjanc iz Direktorata za naravo pri Ministrstvu za naravne vire in prostor je predstavil, kako poteka priprava Nacionalnega načrta obnove narave (NNON). Osnutek tega morajo namreč države predložiti Evropski komisiji na podlagi Uredbe (EU) 2024/1991 o obnovi narave do 1. septembra letos.

Predstavil je napredek pri pripravi NNON, ki bo šel predvidoma v javno razpravo v začetku julija:

  • glede obnove kopenskih, obalnih in sladkovodnih varovalnih habitatov (4. člen) je bila izdelana analiza stanja habitatnih tipov po 17. členu Habitatne direktive, analizirani so bili cilji Programa upravljanja območij Natura 2000 (PUN), tik pred uskladitvijo je metodologija za določanje izhodiščnih in ciljnih površin za travišča (med ZRSVN in MKGP), v NNON so se prenesli relevantni ukrepi iz PUN, dodalo pa se je še 5 novih ukrepov;
  • glede morskih ekosistemov (5. člen) obstaja največ vrzeli v znanju o stanju glede na zahteve uredbe, kar se bo postopoma dopolnjevalo; v NNON so bili preneseni relevantni ukrepi iz PUN in programov/načrtov vezanih na morsko okolje, dodanih pa je bilo 8 novih ukrepov;
  • glede obnove urbanih ekosistemov (8. člen) so pripravljene karte in območja urbanih ekosistemov, oblikovani so osnutki ukrepov; sedem občin je glede deleža zelenih površin in pokritosti s krošnjami identificiranih kot kritičnih in sicer Mengeš, Murska Sobota, Hajdina, Polzela, Prebold, Šempeter-Vrtojba in Žalec;
  • glede rečne povezljivosti (9. člen) je Evropska komisija z izdajo metodologije, ki je podlaga za načrtovanje ukrepov, zamujala, zato Slovenija do 1. septembra, še ne bo mogla v NNON vključiti ukrepov glede tega člena, ampak se bo to dodajalo tekom procesa usklajevanja končnega predloga;
  • glede opraševalcev (10. člen) na podlagi metodologije EK poteka priprava določitve protokola spremljanja, monitoring pa bo vzpostavljen do decembra 2026; ukrepi NNON so predvsem obstoječi ukrepi PUN in kmetijski ukrepi;
  • glede kmetijskih ekosistemov (11. člen) sta izbrana kazalnika zaloge organskega ogljika v mineralnih tleh obdelovalnih površin in delež kmetijskih zemljišč z značilnostmi visoke raznovrstnosti krajine, obvezno pa se bo meril tudi indeks pogostih kmetijskih ptic. Ukrepi se v širših razpravah s kmetijskim sektorjem in deležniki gradijo na obstoječih ukrepih iz PUN in SKP, dodanih pa je 5 novih ukrepov;
  • glede gozdnih ekosistemov (12. člen) izziv predstavlja monitoring gozdnih ptic, ki se doslej ni izvajal, začel pa se je spomladi; NNON pa gradi predvsem na obstoječih ukrepih iz PUN in gozdnogospodarskih načrtov.

Prilagajanja na učinke podnebnih sprememb EU prepušča državam, da ukrepajo glede na nacionalne okoliščine. V Sloveniji smo leta 2026 sprejeli Strateški okvir podnebnega prilagajanja, ki pa nikoli ni bil operativno razdelan v akcijske ukrepe. Podnebni zakon sedaj predvideva nacionalno strategijo in regionalne akcijske načrte prilagajanja podnebnim spremembam. Nacionalna strategija prilagajanja mora biti sprejeta do prve polovice februarja 2027, o njeni pripravi pa je več povedala mag. Mateja Pitako, vodja Sektorja za podnebne politike na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Trenutno je strategija v fazi priprave projektne naloge. Za pripravo strategije je treba pripraviti sektorske ocene ranljivosti, osem je že izdelanih (objavljene so na spletni strani strategije), dve pa sta še v delu.  Pri načrtovanju prilagajanja ocena tveganj iz leta 2024 (European Climate Risk Accessment), ki bo posodobljen v letu 2028, v drugi polovici 2026 pa bo pripravljen tudi integriran okvir za podnebno odpornost. Večino nacionalnih aktivnosti ministrstvu omogoča projekt LIFE4ADAPT (glej SAMO1PLANET), v okviru katerega je bila v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije vzpostavljena Podnebna pisarna, ki je namenjena ozaveščanju in krepitvi znanja zaposlenih v občinskih upravah, regionalnih razvojnih agencijah in drugim ključnim akterjem lokalnega in regionalnega razvoja. Pri ARSO pa bo vzpostavljen tudi Center za podnebne storitve in podnebne projekcije, ki bo združeval in nadgradil dosedanje podnebne storitve ARSO.

Pridelava hrane je zaradi podnebnih sprememb zelo ranljivo in nasploh odvisno od narave in klimatskih razmer. Hkrati pa globalno pomembno prispevala k degradaciji narave. Za zagotavljanje varne, trajnostne, hranljive in cenovno dostopne hrane so potrebni trajnostni, odporni in biotsko raznovrstni kmetijski ekosistemi. Ti povečujejo odpornost kmetijstva na podnebne spremembe in okoljska tveganja. Zato se morajo vsi ukrepi glede podnebnih sprememb in obnove narave ozirati tudi na pridelavo hrane, po drugi strani pa mora kmetijstvo v večji meri preiti na trajnostne kmetijske prakse, ki so skladne z naravo. O pravno sistemskih premislekih za oblikovanje bodočih politik na področju kmetijstva in narave je govorila mag. Senka Šifkovič iz PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Pridelovanje hrane zadovoljuje temeljno človekovo potrebo in zadeva in odgovornost  celotne skupnosti. Kmetje pri prehodu na trajnostni način pridelave hrane ne smejo ostati sami, podpreti jih mora celotna skupnost kot družbeno prioriteto. Tudi pri kmetovanju na trajnosten način so na naravi temelječe rešitve lahko vodilo k pridelavi hrane skladno z naravo – IUCN kot take prepoznava predvsem ekološko, biodinamično, regenerativno kmetovanje in agroekologija. Za bolj harmonično pridelovanje hrane tudi na območjih z naravovarstvenimi režimi pa je potrebno okrepiti kmetijsko svetovalno službo na način, da bi kmetijski in naravovarstveni strokovnjaki na terenu delovali z roko v roki. Ukrepe za varstvo narave morajo spremljati tudi informacije o dolgoročnih učinkih teh ukrepov, za kar pa je potrebno izboljšati monitoring učinkov ukrepov in preseči projektno varstvo narave. Če imajo projekti dobre rezultate se morajo ti pristopi  preliti v sistemske ukrepe.

 Na zemljiščih, na katerih poteka kmetijska pridelava, se hkrati izražajo njihova gospodarska, socialna in ekološka funkcije rabe te lastnine. Primerno uravnoteženje udejanjanja teh funkcij je za celotno skupnost zelo pomembno. Pridelovanje hrane je družbena prioriteta, prav tako je v dolgoročnem interesu skupnosti, da se hrana prideluje na način, da se ohranja pestrost narave. Hkrati pa je to za kmeta gospodarska dejavnost, s katero se preživlja in mora biti v primerljivem položaju z drugimi izvajalci gospodarskih dejavnosti in delavci. Če pri tem polno udejanja tudi socialno in ekološko funkcijo lastnine v dobro skupnosti in so dobri skrbniki, mora družba to prepoznati in nagraditi.

– mag. Senka Šifkovič, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja

Posvet sta organizirala PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) v okviru projekta Zagovorniki okolja – Narava za podnebje, ki ga iz sredstev Podnebnega sklada financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Na posvetu so bili predstavljeni tudi nekateri drugi vidnejši rezultati projekta, kot so prevod Smernic in priporočil za ambiciozne načrte obnove narave, serija video seminarjev V prijateljstvu z naravo, študija glede ureditve varovalnih gozdov s posebnim ozirom na porečje Pšate (študija za Pšato) in koraki za druge zainteresirane deležnike civilne družbe (smernice za pripravo pobud) ter namizno učno orodje za učitelje o prepletenosti podnebnih sprememb in biodiverzitete.

Povezave na predstavitve s posveta

 

Varovalni gozdovi za odpornejše porečje Pšate

, Novice

V sklopu projekta Zagovorniki okolja – Narava za podnebje smo pripravili analizo stanja gozdov v porečju Pšate ter pripravili strokovni predlog za vzpostavitev in upravljanje novih varovalnih gozdov.

Namen analize je bil prepoznati območja, kjer gozdovi že danes opravljajo pomembne varovalne funkcije, ter opredeliti potencialna območja za prihodnjo vzpostavitev novih varovalnih gozdov. Ti imajo ključno vlogo pri zmanjševanju erozije, zaščiti tal, uravnavanju vodnega režima in krepitvi odpornosti krajine na podnebne spremembe.

Gozdovi pokrivajo približno 40 % porečja Pšate, medtem ko obstoječi varovalni gozdovi obsegajo le okoli 3 % vseh gozdnih površin. Kljub majhnemu deležu imajo izjemno pomembno vlogo, saj se na teh območjih izrazito prekrivajo funkcije varovanja gozdnih zemljišč in hidrološke funkcije, ki prispevajo k zmanjševanju poplavne ogroženosti ter varovanju tal pred erozijo.

S pomočjo prostorskih analiz smo določili kriterije za prepoznavanje potencialnih novih varovalnih gozdov. Na podlagi teh značilnosti smo identificirali gozdne odseke, ki bi jih bilo smiselno podrobneje preučiti v postopkih morebitne razglasitve novih varovalnih gozdov.

Vzpostavitev in ustrezno upravljanje varovalnih gozdov lahko prispevata k boljšemu zadrževanju vode v krajini, zmanjšanju tveganja za poplave in erozijo, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter povečanju odpornosti porečja Pšate na posledice podnebnih sprememb.

Pripravljeni predlog predstavlja pomembno strokovno podlago za nadaljnji razvoj sistema varovalnih gozdov v Sloveniji. Poleg prepoznavanja potencialnih novih območij podaja tudi usmeritve za njihovo upravljanje, s čimer prispeva k bolj sistematičnemu vključevanju varovalnih funkcij gozdov v prostorsko načrtovanje in prilagajanje na podnebne spremembe. Varovalni gozdovi namreč niso pomembni le za ohranjanje narave, temveč tudi za zmanjševanje naravnih tveganj ter zagotavljanje dolgoročne varnosti in kakovosti življenjskega okolja za ljudi.

Analiza stanja v prostoru in predlog za vzpostavitev in upravljanje varovalnih gozdov v porečju Pšate

Priročnik za načrtovanje na naravi temelječih rešitev v rečnih ekosistemih

, Novice

V okviru projekta »Zagovorniki okolja – Narava za podnebje« je v založbi DOPPS izšel priročnik z naslovom »Na naravi temelječe rešitve za reke in skupnosti«.

Reko najpogosteje vidimo kot vodni tok, ki teče po strugi od izvira proti izlivu v drugo reko, jezero, morje ali ocean, vendar pa reka ni samo voda, ki teče po strugi, temveč je dinamičen in raznolik sistem, ki se neprestano spreminja in je povezan z okolico – s poplavnimi ravnicami in podzemno vodo. Reke skupaj s povezanimi območji tvorijo ekosisteme, kjer v raznolikih medsebojnih odnosih sobivajo številne vrste rastlin, živali in drugih organizmov. Ti ekosistemi imajo za človeka velik, a pogosto tudi prezrt pomen. Zagotavljajo nam pitno vodo, pomagajo uravnavati podnebje, blažijo posledice poplav in suš ter ponujajo prostor za sprostitev in navdih.

Reke in obrečni prostor človek preoblikuje ter prilagaja svojim potrebam že tisočletja. Na območju današnje Slovenije so se obsežnejši projekti regulacij rek in osuševanja poplavnih ravnic izvajali predvsem v 19. in 20. stoletju, medtem ko so bila prizadevanja v zadnjih desetletjih usmerjena predvsem v vzdrževanje stanja, vzpostavljenega s temi posegi. V zadnjem času so bili na podlagi evropske zakonodaje pripravljeni in posodobljeni ključni nacionalni strateški dokumenti, ki usmerjajo upravljanje slovenskih rek: Načrt upravljanja voda (NUV), Načrt za zmanjševanje poplavne ogroženosti (NZPO) in Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), na območjih Natura 2000 pa tudi Program upravljanja območij Natura 2000 (PUN). Ob njihovem prebiranju pa preseneča visoka stopnja medsebojne neusklajenosti in čeprav znanstvena spoznanja in praktične izkušnje vse bolj razkrivajo škodljive posledice tradicionalnih pristopov k upravljanju rek in rečnega prostora, nekateri cilji in ukrepi še vedno spodbujajo posege, ki so v neposrednem nasprotju s sodobnimi okoljskimi načeli. K premoščanju nekaterih neskladij, zlasti med cilji ohranjanja in obnove rečnih ekosistemov ter biotske raznovrstnosti in cilji zmanjševanja poplavne ogroženosti, lahko bistveno pripomorejo prav na naravi temelječe rešitve.

Ne glede na to, kako močno si prizadevamo naravne procese prilagoditi svojim kratkoročnim potrebam ali interesom posameznih skupin, narava vedno znova ubira svojo pot. Reke nam to zaradi svoje dinamične narave kažejo še posebej nazorno, zlasti ob ekstremnih dogodkih, ko voda pridobi dovolj moči, da preoblikuje rečni prostor in pri tem ne upošteva meja, oblik ali ureditev, ki jih je vanj vrisal človek. Prav takrat se morda najbolj jasno zavemo, da je »vojna« z naravnimi procesi vnaprej izgubljena. Namesto prizadevanj za njihovo obvladovanje bi bilo zato bolj smiselno razvoj in upravljanje prostora usmerjati v pristope, ki te procese upoštevajo ter jih vključujejo na način, ki zmanjšuje tveganje za nastanek ponavljajoče se škode, hkrati pa prinaša številne družbene in okoljske koristi.

Na naravi temelječe rešitve niso skupek vnaprej predpisanih ukrepov, prav tako ne pomenijo zgolj posnemanja narave v njeni obliki. Temeljijo na razumevanju, ohranjanju in obnovi naravnih procesov ter na ustvarjanju pogojev, v katerih ti procesi lahko delujejo. V tem pogledu se bistveno razlikujejo od številnih t. i. sonaravnih ureditev rek, pri katerih je poudarek pogosto na videzu naravnosti, medtem ko ostajajo ključni procesi omejeni ali nadzorovani. Za na naravi temelječe rešitve namreč ni odločilna forma, temveč ohranjanje in krepitev naravne dinamike ekosistemov.

Če boste v priročniku iskali hitre oziroma »instant« rešitve za svoj »družbeno-rečni« izziv, boste verjetno razočarani. Publikacija namreč ni zasnovana kot katalog ukrepov, ki bi jih bilo mogoče preprosto preslikati na izbrano projektno območje, temveč kot pregled ključnih konceptov in izhodišč, ki naj usmerjajo snovanje najprimernejših rešitev glede na konkreten družbeni in ekosistemski kontekst. Prvi del priročnika je zato namenjen razumevanju temeljnih procesov, ki oblikujejo rečne ekosisteme in bi jih bilo treba upoštevati pri njihovi obnovi in načrtovanju na naravi temelječih rešitev. Le tako lahko te prispevajo k izboljšanju biotske raznovrstnosti ter krepitvi celovitosti in odpornosti ekosistemov rečnega prostora. V drugem delu je podrobneje predstavljen nedavno posodobljeni Globalni standard za na naravi temelječe rešitve, ki ga je razvila Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN). Standard predstavlja praktičen okvir za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje na naravi temelječih rešitev ter spodbuja njihovo stalno izboljševanje, da bi čim učinkoviteje dosegale zastavljene cilje. Hkrati omogoča prepoznavanje in ocenjevanje kakovostnih rešitev na podlagi enotnih meril in kazalnikov.

Priročnik Na naravi temelječe rešitve za reke in skupnosti

Dan agrorobotike in naprednih tehnologij v kmetijstvu

, Novice

Kmetijski inštitut Slovenije je v okviru projekta IRP38 Robot4Plants v sredo, 27. maja 2026, organiziral Dan agrorobotike in naprednih tehnologij v kmetijstvu, ki je potekal na Infrastrukturnem centru Ptuj.

Na dogodku se je predstavil tudi projekt IRP38 Prirast (Uvajanje trajnostnih in naravi prijaznih tehnologij pridelave in sodobnih pristopov v žlahtnjenju poljščin in vrtnin ter semenarstvu za blaženje učinkov podnebnih sprememb), v katerem kot partner sodeluje tudi DOPPS.

Projekt IRP38 Prirast se je udeležencem predstavil na posebni stojnici ter z dvema tematskima prikazoma – sekvestracijo ogljika v tleh in demonstracijo merjenja toplogrednih plinov iz tal ter demonstracijo nivelacije njive.

Udeleženci prireditve so lahko od blizu spoznali, kako sodobne tehnologije spreminjajo pridelavo hrane ter kako lahko agrorobotika, digitalna orodja in pametni sistemi prispevajo k večji učinkovitosti, trajnosti in odpornosti kmetijstva na podnebne spremembe. Največ zanimanja so gotovo poželi avtonomni traktorji, droni za dognojevanje in škropljenje ter roboti, ki znajo pripraviti krmni obrok za živino.

POMLADANSKI SVET PTIC

, Novice

V preteklem tednu je izšla prva številka revije Svet ptic v letu 2026. Na prvih straneh je predstavljenih več zanimivih ornitoloških opazovanj iz zime in zgodnje pomladi – v obdobju od zadnje številke smo v Sloveniji zabeležili novo vrsto ptice! Katero, izveš v rubriki Ptice naših krajev. 

V poljudnem članku je Dejan Bordjan povzel rezultate 20 let trajajočega spremljanja selitve žerjavov čez Slovenijo. Portret ptice je prav tako osredotočen na selivke, in sicer je tokrat predstavljen mali galeb, ki krasi tudi naslovnico revije.

Iz ornitoloških raziskav tokrat predstavljamo obetavne rezultate za varstvo poljskega škrjanca in drugih vrst kmetijske krajine s pomočjo zaplat neposejanih tal na njivah ter vpliv nočne svetlobe na ptice selivke.

Sobivanje z vranami v mestnih okoljih je vse bolj aktualna tema in iz Prekmurja prihaja v rubriki Ornitofon nekaj koristnih napotkov, ki so jih predstavili kolegi s Hrvaške.

Pomladna opazovanja v naravi so tokrat osredotočena na nižinsko kmetijsko krajino, kjer lahko pozoren opazovalec spomladi sreča marsikatero selivko ter nekaj skrivnostnih kosmatih prebivalcev.

V rubriki Pomagajmo naravi je predstavljen pomen ter nekaj napotkov za gradnjo in vzdrževanje suhih zidov, pomembnih struktur za plazilce, dvoživke, ptice in nevretenčarje.

Na teren se tokrat odpravljamo v Obsotelje, kjer so predstavljeni Jovsi in gnezdišče čebelarja v peskokopu Župjek.

Poleg tega revija vključuje še utrinke z januarskega štetja vodnih ptic (IWC), prispevek o vplivu požarov na opraševalce, kotiček za najmlajše, predstavitev nove poenotene taksonomije ptic AviList ter društvene novice.

Prijetno branje ter miren začetek poletja želiva Domen Stanič in Mitja Denac, urednika tokratne številke!

PDF revije Svet ptic, leto 2026, letnik 32, številka 01.
Elektronska različica revije bo dostopna tudi v Arhivu revij Svet ptic.

Kazalo

  • 4: Ptice naših krajev
  • 6: Dve desetletji zbiranja podatkov o pojavljanju žerjavov v Sloveniji
  • 10: Mali galeb
  • 12: Zaplate neposejanih tal: obetavni rezultati za varstvo biodiverzitete na njivah
  • 14: Izgubljeni v noči: kako umetna svetloba zmede selitvene ptice
  • 14: Skrivnostna fotografija   
  • 16: Skrivnostne ptice
  • 18: Z vranami se moramo naučiti sobivati
  • 20: Utrinki z januarskega štetja vodnih ptic 2026
  • 22: Spomladanski kotiček za najmlajše
  • 25: Tam, kjer se nebo konča
  • 26: Pomladna opazovanja v naravi
  • 28: Januarsko štetje vodnih ptic 2026
  • 30: Suhi zidovi
  • 32: Požari in njihova povezava z opraševalci: vpliv na ekosisteme in biodiverziteto
  • 34: Obsotelje
  • 38: AviList – po več desetletjih poenotena globalna taksonomija ptic
  • 40: Novice DOPPS

 

Spremljanje gnezdenja belih štorkelj: lepota in »pasti« živih kamer

, Novice

V zadnjih letih lahko vse več gnezd belih štorkelj spremljamo kar na domačih ekranih. Največ kamer je nameščenih na območju Gorenjske, najdemo pa jih tudi na Štajerskem in Notranjskem. Žive kamere imajo velik izobraževalni pomen, saj lahko spremljamo intimne trenutke gnezdenja, ki jih sicer nikoli ne bi mogli ujeti. A kamere prinašajo tudi »pasti«, saj ne vidimo samo lepih trenutkov v življenju štorkelj – vidimo tudi grozne in žalostne trenutke, ki nam vzbudijo močna čustva in željo, da jim pomagamo. Zavedati se moramo, da včasih enostavno ne moremo oziroma niti ne smemo pomagati ter moramo pustiti naravi svojo pot.

Posamezen mladič potrebuje 1,5 kg hrane dnevno. Foto: Urša Očko

Žive kamere nam omogočajo zelo intimen uvid v gnezditev bele štorklje. Na domačih ekranih lahko opazujemo radosti življenja mladih štorkelj od izvalitve pa vse do takrat ko poletijo, kot tudi izjemno skrb staršev, ki vestno dograjujejo gnezdo in budno pazijo na svoj naraščaj. A pokažejo nam tudi »kruto realnost«, ko ne gre vse po načrtih. Takrat moramo tudi mi ostati močni in se zavedati, da včasih enostavno ne moremo pomagati ter pustiti naravi svojo pot.

Bela štorklja je dolgoživa vrsta ptice. Zaveda se, da če eno leto ne bo uspešno speljala mladičev to ne pomeni, da bo v svojem življenju ostala brez potomcev, saj lahko ponovno gnezdi v naslednjih letih. Vsako leto zato sproti oceni, koliko mladičev bo lahko vzredila glede na dane razmere in v primeru neugodnih razmer, sprejema odločitve (žrtve) za dobrobit preostalih potomcev.

Mladiči imajo lačne trebuščke in posamezen mladič dnevno potrebujejo tudi do 1,5 kg hrane. Toliko hrane lahko mladičem starša priskrbita le, če imata v bližini dovolj s plenom bogatih travnikov in so vremenske razmere ugodne za plenjenje.

V hladnem in deževnem vremenu je plen manj aktiven, zato imajo štorklje nekaj težav pri iskanju hrane. Prečesavati morajo večje območje, da mladičem priskrbijo zadostno količino hrane. Če hrane ni dovolj, bodisi zaradi splošnega pomanjkanja plena, bodisi zaradi slabega vremena, so primorane zmanjšati število mladičev in jih vržejo iz gnezda. S tem omogočijo preživetje vsaj nekaterih mladičev – sicer bi zaradi podhranjenosti lahko poginili vsi.

Senčenje mladičev. Foto: Urša Očko

V prvih dneh po izvalitvi so mladiči zelo občutljivi na zunanje dejavnike, saj še nimajo razvite lastne termoregulacije. Takrat je še posebej pomembno, da je eden od staršev neprestano na gnezdu in jih greje. A včasih to ni dovolj. Če je v prvih štirinajstih dneh po izvalitvi hladno in deževno vreme, se kljub vestni skrbi staršev lahko podhladijo in poginejo. Poginule mladiče štorklja izloči iz gnezda – potisne jih na rob gnezda ali jih celo vrže iz njega.

V primerih, ko poginuli mladiči ostajajo na gnezdu, ljudje ne smemo posegati in jih odstranjevati. Preostali mladiči so namreč pod stalno oskrbo staršev. S svojo prisotnostjo bi, četudi le za kratek čas, pregnali odrasle štorklje z gnezda in bi lahko povzročili več škode kot koristi. Če bi poginuli mladič predstavljal nevarnost za preostale mladiče, bi ga bele štorklje same odstranile iz gnezda, zato naše pomoči ne potrebujejo.

Žive kamere nam bodo morda kdaj pokazale še eno »kruto početje«. V primerih velikega pomanjkanja hrane so znani tudi primeri, ko mladiči pojedo poginule sorojence. Takšno vedenje je del njihove naravne strategije preživetja.

Populacija bele štorklje v Sloveniji se povečuje. Pri večji gostoti štorkelj lahko prihaja do pomanjkanja ustreznih prehranjevališč in tako do znotrajvrstne kompeticije za hrano. Pari, ki gnezdijo na samem, imajo praviloma boljši gnezditveni uspeh kot pari, ki imajo v bližini soseda. Kljub zmanjševanju gnezditvenega uspeha s povečanjem skupine, pa to na populacijo ne vpliva negativno. Manjša rodnost posameznih parov se kompenzira z velikostjo skupine.

Hvala vsem, ki budno pazite na naše krilate sosede. Le z vašo pomočjo smo skupaj s pristojnimi organizacijami lahko že mnogokrat štorkljam priskočili na pomoč, ko so jo res potrebovale. Vsi pa se moramo zavedati, da jim včasih bolj pomagamo tako, da ne naredimo nič.

KAJ PRAVI ZAKONODAJA?

Bela štorklja je zavarovana živalska vrsta z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/06 z vsemi spremembami). Po Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 z vsemi spremembami) je živali prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga ubijati, poškodovati, odvzemati iz narave ali vznemirjati (14. člen ZON), kršenje tega pa je hujša kršitev splošnega varstvenega režima (160. člen ZON). Prav tako je po Uredbi o zavarovanih prosto živečih vrstah prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati živali živalskih vrst iz poglavja A priloge 1 te uredbe, kamor sodi tudi bela štorklja. Prepovedano je tudi zavestno odstranjevanje, sprememba, poškodovanje ali uničenje struktur nujno potrebnih za razmnoževanje, denimo gnezda.

 

Razpis za delovno mesto urednika revije Svet ptic/komunikatorja (M/Ž)

, Novice

Delovno mesto: DOPPS razpisuje prosto delovno mesto urednika revije Svet ptic/komunikatorja (m/ž). Delo bo obsegalo: komunikacija s pisci besedil, pregled besedil, iskanje fotografskih gradiv, sodelovanje z uredniškim odborom, priprava poročil, zbiranje novic in prispevkov, priprava in oblikovanje novic, objava prispevkov na spletni strani in socialnih medijih, priprava komunikacijskega načrta.

Kandidat/kandidatka mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti najmanj 7. (sedmo) stopnjo izobrazbe (univerzitetna izobrazba ali magisterij po bolonjskem študijskem programu) s področja biologije, varstva narave, novinarstva, medijev ali drugega sorodnega področja,
  • osnovno poznavanje ptic,
  • seznanjenost s področjem varstva narave,
  • odlično znanje slovenskega jezika in dobro znanje angleškega jezika,
  • vozniški izpit B kategorije,
  • poznavanje programskega orodja Windows in Office (Word, Excel),
  • poznavanje delovanja socialnih medijev in WordPress urejevalnika spletnih strani,
  • samoiniciativnost ter dobre komunikacijske in organizacijske sposobnosti.

Prednost bodo imeli kandidati/kandidatke, ki imajo izkušnje s področja izobraževanja (formalnega/neformalnega), uredniškega dela, dela z mediji/javnostjo in projektnega dela s področja varstva narave (štejejo tudi izkušnje v okviru študentskega in prostovoljnega dela).

Kraj opravljanja dela: Kabinetno delo v osrednji pisarni v Ljubljani (Tržaška c. 2), na terenu ali (po dogovoru) od doma.

Trajanje zaposlitve: Delovno razmerje se sklepa za določen čas (do 31. 12. 2027) s polnim delovnim časom, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.

Zbiranje vlog: Pisne prijave s kratkim življenjepisom (Europass CV) in z opisom izpolnjevanja pogojev pošljite do vključno srede 20. 5. 2026 do 14. ure po elektronski pošti na naslov direktorja DOPPS tilen.basle@dopps.si, zadeva » Razpis za urednika revije Svet ptic«.

Vabilo na posvet PODNEBJE in NARAVA: Rešitve za odpornost družbe in narave

, Novice

PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter Društvo za proučevanje in opazovanje ptic Slovenije (DOPPS) vabita na posvet PODNEBJE in NARAVA: Rešitve za odpornost družbe in narave.

Posvet bo potekal 2. 6. 2026 med 13. in 15.30 uro v prostoru Rastlinjak na Tržaški c. 2 v Ljubljani.

PODNEBJE ∞ NARAVA

Rešitve za odpornost družbe in narave

Dogodek je namenjen informiranju in krepitvi volje za aktivno (so)delovanje za učinkovito obnovo narave in podnebno prilagajanje ter uvajanje na naravi temelječih rešitev v Sloveniji.

V strnjenem programu bo predstavljeno aktualno stanje priprave nacionalne strategije podnebnega prilagajanja in  nacionalnega načrta obnove narave, kakšne naj bi bile na naravi temelječe rešitve za krepitev odpornosti vodotokov celinskih voda in kakšne so zadrege pri njihovem uvajanju in da je pridelava hrane možna ob ohranjanju narave.

PROGRAM

  • 13.00    Uvodni nagovor – Glas narave v globalnem okolju
    dr. Maša Kovič-Dine, predstojnica Katedre za mednarodno pravno Pravne fakultete UL
  • 13.20     Ohranjanje narave in pridelovanje hrane sta dve plati istega lista
    mag. Senka Šifkovič, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
  • 13.40     Priročnik za načrtovanje na naravi temelječih rešitev za večjo odpornost rečnih sistemov (po standardu IUCN na naravi temelječih rešitev)
    dr. Urška Koce, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)
  • 14.00     Aktualni izzivi uvajanja na naravi temelječih rešitev v upravljanje voda in zmanjševanje poplavne ogroženosti
    Petra Repnik, Direkcija RS za vode
  • 14.20     Potek priprave nacionalnega načrta obnove narave
    dr. Sašo Gorjanc, Direktorat za naravo, Ministrstvo za naravne vire in prostor
  • 14.40     Potek priprave nacionalne strategije podnebnega prilagajanja
    Andrej Gnezda, direktor Direktorata za podnebje, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
  • 15.00    Razprava in druženje ob popoldanski kavi

Program je v celoti predstavljen TUKAJ.

Prijava na dogodek je obvezna TUKAJ.

Pridruži se drugemu terenskemu vikendu na Pohorju

, Novice

Ponovno vas vabimo, da skupaj z nami preživite vikend obarvan s številnimi zanimivimi tereni na Pohorju, ki ga organiziramo skupaj z društvom Dinaricum.

Terenski vikend bo potekal med 8. in 10. majem 2026. V primeru slabega vremena smo določili rezervni termin, in sicer med 22. in 24. majem.

Nastanjeni bomo v taborniškem domu Skomarje (lokacija). S seboj potrebujete svojo posteljnino in menažko. Na lokaciji se bomo zbrali v petek ob 18:00, predviden zaključek pa je v nedeljo ob 14:00.

Terenski vikend je za vse udeležence popolnoma brezplačen.

Foto: Rok Lobnik

Kaj nas čaka?

Tereni bodo ornitološko obarvani. Opravili bomo druge popise divjega petelina, triprstega detla, koconogega čuka, malega skovika in sloke. Posvetili se bomo tudi zverem. Preverjali bomo morebitno prisotnost volkov na območju ter sodelovali pri delavnici na temo prepoznavanja živalskih sledi. Skratka, dala nam res nebo zmanjkalo in se že veselimo!

Terensko delo bo fizično in časovno precej intenzivno (veliko hoje, malo spanja), obenem pa predstavlja odlično priložnost za pridobivanje izkušenj in druženje s kolegi.

Zaradi zahtevnosti dela prosimo, da pred prijavo dobro premislite, ali vam tak način dela ustreza. Če ste pripravljeni na intenzivno, zabavno in poučno terensko izkušnjo, se prijavite čim prej, saj je število mest omejeno.

PRIJAVE SO ZARTE. Zapolnili smo vsa prosta mesta za terenski vikend na Pohorju. V primeru sprostitve dodatnega mesta, vas o tem obvestimo preko spletne strani in naših družbenih omrežij.

Prijavljeni boste dobili natančna navodila preko e-maila. Za morebitna vprašanja vam je na voljo Rok Lobnik na lobnik.rok@gmail.com ali 041 501 923.

PRIJAVNICA